359 Novičar iz domačih in tujih dežel. Z Dunaja. Sedaj tukaj zborujoče delegacije spra-~ vile so zopet vprašanje velike evropejske politike na vrhunec razprav. V ogerski delegaciji, katera je prva obravnavala proračun ministerstva unanjih zadev, govoril je grof Kaln3ky, in isto ponovil včeraj v budgetnem odseku avstrijske delegacije, svoje stališče v Bolgarskem vprašanji, katero je omenil že prestolni govor cesarjev. — Rekel je, da Avstrijska pri pozna vlado Bolgarsko kot dejansko obstoj ečo, glede kneza Co-bourškega pa je rekel, da ga sedaj še ne more pripo-znati za postavnega kneza Bolgarskega, ker je govoril o njegovi volitvi še le narod Bolgarski, ki ga je soglasno izvolil, treba pa še da ga potrdi Turška in da ga pripoznajo velevlasti. Ako se to zgodi, potem še le bode postal postavni knez Bolgarski. Dalje omenjal je grof Kalnoky, da se je Laška tesneje pridružila Nemško-Avstrijski politiki in da se tudi Angleška popolnem strinja s temi vlastmi glede konečnih smotrov pri Bolgarskem vprašanji. Ako se toraj pridruži še Rusija temu do sedaj vspešnemu prizadevanju Evropi mir ohraniti, potem je nada vtrjena, Evropi za delj časa mir ohraniti. Ta izjava našega ministra uuanjih zadev našla je v delegacijah glasno odobravanje in priznanje, prav tako tudi v merodajnem časništvu Nemške, Laške iu Angleške. Samo ruski uradni časnik rJournal do St. Pe-tersbourg'4 skočil je nekako razsrden po konci ter se dela iznenadenega po teh opazkah Kalnokyjevih, ter naglasa »temeljito razliko mnenja" Kalnoky-jeve izjave in pa prepričanje vlade Ruske, ker ta nikakor ne prizna veljavnosti volitve Sobranja in kneza, ker se je vršilo pod pritiskom nasilstva. — Na to izjavo Ruske vlade odgovoril je včeraj v avstrijski delegaciji s tem, da je tudi s tega posnel, da tudi Ruska želi resno, Bolgarsko vprašanje rešiti brez kalenja evropejskega miru, ter iz tega soglasja vseh velevlasti zajema nado, da se bode kouečno vendar le našel način, povoljno rešiti Bolgarsko vprašanje. ¦i 360 O včerajšnji razpravi budgetnega odseka avstrijske delegacije dostavljamo še sledeče: Poročevalec o proračunu za unanje ministerstvo grof Thun vpraša, ali ne želi morebiti minister Kalnoky pred vsem spregovoriti. Na to opiše grof Kalnoky sedanji, memo vlan-skega, nikakor nevarni položaj približno tako, kakor je to storil v ogerski delegaciji. — Rekel je k sklepu: Vlani bil sem jaz v vsi delegaciji edini optimist, ker sem izrekel prepričanje, da se bode štrena srečno raz-motala, letos rad pripoznam izdatno zboljšanje položaja, moram pa vendar-le svariti pred prevelikim optimizmom. Na to vpraša dr. Demel, kakšne so naše razmere s Srbsko po nastopu Rističevega ministerstva? Kalnoky je odgovoril: Vpliv naš o srbski se ne sme nikakor tako smatrati, kakor bi se mi vtikali v notranje zadeve druge samostojne države. — Mi smo s Srbsko v prijateljski zvezi, vedno pripravljeni, pomagati in svetovati ji aJio to želi; — v notranje njene zadeve pa se ne vtikamo. Minister Ristič bil je napačno sojen, ker se je mislilo da bode preziral sedanje razmere v Srbski. Pa odkar je nastopil, in preteklo je že nekoliko mescev, pa nismo imeli nikakoršnega povoda pritožiti se, ne glede druzih razmer. V notranje, družinske zadeve Srbske se nismo nikdar vtikali in vidi se, da smo prav storili tako, ker prejšnja vlada zgubila je v deželi večino, s tem pa se nikakor ne spremene naše razmere z Srbsko, dokler nam ostane prijazna. Na daljno prašanje poročevalca glede ponovljenja trgovinskih pogodb z Nemško, Laško in Romunsko odgovori minister: Da je trgovinska razmera glede nemške jako nepovoljna (recht mieslich) in ni pričakovati več, kot podaljšanja sedanje pogodbe. Glede Laške so razprave ravno v najboljšem teku; našem zastopnikom pripravlja se ravno v obestranskih trgovinskih ministerstvih nova instrukcija. Pri tem stanji ministru ni mogoče kaj več. povedati bistvenega. Glede Rumunske je sedaj pogajanje prestalo. — Naša vlada naznanila je tamošnji polajšave, katere hoče tamošnji državi dovoliti s pogojem, da tudi ona tako ravna; pa nasprotna ponudba Rumunske bila je nepovoljna, ako pa poda povoljne pogoje, nadaljevalo se bode pogajanje. Primeroma povoljen odgovor dal je minister na daljno vprašanje poročevalčevo glede dodelanja izhodnih železnic na Balkanu s tem, da je zagotovil, da je proga v Salonik gotova, druga v Carigrad je lahko gotova do prihodnje spomladi, tako da se takrat morete obe progi odtvoriti v smislu pogodbe čvetorih — ob enem. Na zadnje vprašanje poročevalčevo glede ponovljenja pogodbe z avstr.-ogerskim Lloydom, odgovori minister, da se nadja, da se bode pogajanje do novega leta po-voljno rešilo. Dr. Rieger vpraša, zakaj Avstrijska ni pristopila mednarodni pogodbi zarad brambe znanstvene in artistične lastnine? Kalnoky je odgovoril, da do-tično postavodajstvo obeh državnih delov ni v soglasji, toraj je treba pogajanja med obema vladama, kedar se to dožene, pristopi oni pogodbi gotovo tudi Avstrijska. Poročevalec grof Thun konečno omenja, da se je pri teh razpravah pokazalo popolno soglasje delegacije in vlade in da zato namerava v svoje poročilo sprejeti predlog, v katerem se ministru vnanjih zadev izreče popolno zaupanje. — Zoper to ni bilo ugovora in potem sprejele so se tudi posamezne številke tega proračuna. Položaj glede naše notranje politike, izrekoma razmere med vlado in državno-zborsko večino je nespremenjen. Nemška. — Cesarjeva rodbina je zopet nezmirjena zavolj zdravja cesarjevičevega. Pozvan je bil v S t. Remo, kjer biva sedaj cesarjevič, telegrafično dr. Makenzi, ki je sicer splošno počutenje cesarjevičevo našel dobro, toda izrastki v grlu zbudili so mu toliko skrb, da je, »akoravno za trenutek ni nikakoršne nevarnosti", povzel na pomoč enega zdravnika z Dunaja in enega z Berolina. Uradno je naznanjeno, da prihodnji teden pride ruski car v Berolin obiskat nemškega cesarja in da se bode tam mudil krog 12 ur. — Dan prihoda pa do sedaj še ni določen. — Vsi tamošnji listi si prizadevajo dokazati, da prihod čarov nima nikakoršuega političnega pomena. Angleška. — Znamenje, kako velika je razburjenost na Angleškem zarad postopanja vlade proti Irski, je to; da je načelnik prepovedal za dan lordmajorja londonskega vse javne svečanosti v mestu. Ruska. — Rusiri car pride sredi novembra v Berolin, da obišče nemškega vladarja. Ruski veleposlanik Šuvalov je to že v Berolinu oficijalno naznanil.