Književna poročila.
"5
Književna poročila. II.
Handbucli der altbulgarischen faltkirchenslavischen) Sptache. Grammatik. Texte. Glossar Von A. Leskien. Zweite vollig umgearbeitete Aujlage. Weimar 1886, 8°, XVI. in 332 str. Kdor je le nekoliko pazil na razvitek in napredek jezikoslovja zadnjega desetletja, lahko se je prepričal, kako se vsled kritičnih preiskav takozvanih »mladih* gramatikov in razprav učenjakov, kakor n. pr. J. Schmidta, Col-litza, Ficka i. t. d. na vseh straneh ruši in kruši 6no monumentalno delo (Compend. d. vgl. Gramm.), katero je jezikoslovju podaril prerano umrli Schleicher. Osobito so se popolnoma predrugačili nazori ob indoevropskem vokalizmu, o čemer se osvedočimo takoj, če le v naglici pregledamo Brug-mannov Grundriss  d. vgl. Sprachvvissenschaft,   1886.
Da ta napredek primerjajočega jezikoslovja ni bil brez dobička za slovansko slovnico, to je samo po sebi razumevno, dasi se nemški jezikoslovci navadno pri svojih preiskavah ne ozirajo Bog ve koliko na slovanske jezike.
V takih okoliščinah je izšla druga izdava Leskienove stsl. slovnice. Ne samo omenjeni prevrat, nego še bolj priobčenje najstarejših in za stsl. slovnico odločevalnih v glagolici pisanih spomenikov, katero je oskrbel prof. Jagič (znani evangel. Zographos in Marian.) in deloma tudi Geitler, povzročilo je, da je prof. Leskien, ta temeljiti poznavatelj slovanskih jezikov, predelal svojo slovnico. Kakor sam pravi v uvodu, prepričal se je, da se mora stsl. slovnica osnovati na jeziku zografskega evangelija in njemu sorodnih spomenikov. Radi tega je druga izdava popolnoma nova knjiga, ker je prvi (leta   18 71.  izdani) v podlago služil jezik   ruskega Ostromirovega evangelija.
Leskienova knjiga je prav pregledno urejena in razdeljena ter ne obseza samo slovnice, nego tudi tekste (str. 155—244) iz najboljših stsl. spomenikov in sicer iz zografskega evangel. (str. 155—-186), iz marijanskega (str. 187 —192.) v cirilski transkribciji, iz asemanskega evangel. (193—199), iz psalterija (200—205) in euhologija (206—210) sinaitskega, iz glagolite Clozovega (211—216) in iz zbornika supraslienskega (2 17—244), kateremu je pridejan tudi jako težko pristopni grški tekst.
Za tem priobčuje slovarček (247—332).
Slovnica sama razpravlja v treh poglavjih o pisavi in izgovoru, o gla-soslovji in oblikoslovji. Kakor je iz tega razvidno, urejena je knjiga prav praktično in lehko rabljivo. Ali še izvrstnejša je njena vsebina. Prof. Leskien sicer ne tolmači stsl. oblik z gledišča primerjajočega jezikoslovja — to tudi ne spada v stsl. slovnico in   se   mora   le  odobravati — on  je v tej   knjigi
8*
n6
Književna poročila.
celo" malobeseden, časih celo" nejasen; a to gotovo samo radi tega, ker nam vse to, kar je opustil zdaj, obširno in natančno razloži in pojasni v svoji slovanski slovnici, katera izide v zbirki »Bibliothek indogermanischer Grammatiken«. To je jedini vzrok, iz katerega nam g. pisatelj n. pr. ne pravi, zakaj imamo v nom. sogl. tfo—)— sklanje pri moških samostavnikih 1>, pri srednjih pa o, ali da nam ne razlaga, kako je iz skupine *er, %or v stsl. postala skupina re, ra i. t. d.
Zato se pa knjiga odlikuje po tem, da se povsod natančno ozira na oblike in pisavo posameznih stsl. spomenikov, da se nam povsod pripoveduje odnošaj spomenikov, tako n. pr. —• da navedem sam<5 nekaj primerov —-razpravlja prof. Leskien ob izpadu in menjavi 'L in b v posameznih spomenikih dovolj obširno na str. 21—24; ali o pisavi ri>, rb in h /h v stsl. spomenikih na str. 28—-31. Ravno tako pri sklanji in spregi, kjer se vedno naštevajo oblike pravih stsl. spomenikov.
Pri glagolih je pisatelj pridržal svojo razdelitev, katera se od obče sprejete Miklosicheve razlikuje v tem, da je osnovana na  sedanjikovo deblo.
Kakor nam kaže naslov, imenuje prof. Leskien še vedno jezik najstarejših glagolskih spomenikov starobulgarsk. Od leta 1874., v katerem je Miklosich s svojo staroslovensko (panonsko) hipotezo stal še skoraj osamel, predrugačila in okrenila se je stvar mnogo, osobito vsled priobčenja najstarejših stsl. spomenikov, in odkar je prof. jfagič dokazal, da se je bolgarski jezik že v XI in XIII. stsl. znatno razločeval od jezika zografskega zbornika (Archiv III, str. 312—357). Število zagovornikov stbulg. hipoteze je zdaj dosti neznatno. Pisatelj je v uvodu (str. V.) v kratko povedal razlog, zakaj je pridržal ime »star obulgarsk i« : Einer Bemerkung bedarf die Beibe-haltung des Namens »Altbulgarisch«. Er ist anfechtbar, weil die Sprache zur Zeit ihres Lebens nicht »bulgarisch« genannt worden ist, und ich wiirde ihn gerne einem passenderen zu Liebe aufgegeben. Indess habe ich m ich nicht entschliessen konnen, die von Miklosich und anderen Auctoritaten gebrauchte Bezeichnung »Altslovenisch« oder »Pannonisch-slovenisch« anzmvenden, weil ich mich von der Richtigkeit der Theorie, welche die Sprache in Pannonien zu Hause sein lasst und sie als den Dialekt Pannonischer Slovenen bestimmt, nicht habe iiberzeugen konnen. Da mich vielmehr oft wiederholte Priifung immer wieder zu der Ueberzeugung gefiihrt hat, dass die Sprache ihre Heimat in dem Gebiete der Dialekte hatte, die wir jetzt »bulgarisch« nennen.* Samo škoda, da nam pisatelj ne povč, v katerem kraji bulgarske zemlje on domovino staroslovenskega jezika išče: ali v iztočni (sedanji Bulgariji) ali v zapadni, v Macedoniji; kajti razlika med prvim in zadnjim narečjem je precej znatna in macedonsko narečje je most, kateri vodi od bolgarskega (v ožjem zmislu) jezika k srbo-hrvaškemu in slovenskemu.

Književna poročila.
»7
Slovnica sama (glasoslovje in oblikoslovje) ustreza vsem zahtevam najnovejšega napredka jezikoslovnega, kolikor se sploh more nžnj ozirati v stsl. in ne slovanski slovnici. Samo na nekatere stvari, v katerih se nazori Leskienovi razločujejo od nazorov do zdaj navadnih in na nekatere malenkosti, katere on tolmači drugači, kakor smo do zdaj navajeni, bodi mi dovoljeno opozoriti.                                            »
Na str. 6. stoji kratko, da v glagolici za glas j a služi isti znak (črka), kakor za e. Treba je bilo dostaviti, da se ja v glagolici v mnogih slučajih izrazuje z navadnim a; ' prof. Jagič celo misli, da se a za ja skoraj tako cesto nahaja, kakor e (Archiv VI, 76.) Glede stsl. e je Leskien istega mnenja, kakor Jagič (Arch. VI, 74 sqq.) in R. Brandt (Russ. fil. vest. 1881, str. 7); tudi on mu prvobitno pripisuje glas ozkega e in misli, da se je še le iz tega ia dialektično razvil (str. 5 in 9). Omenjeni učenjaki se v tem ne strinjajo z našim slavnim Miklosichem, kateri pripisuje e v praslov. glas ja (Altslov. Lautl.3 50). Da pisatelj v stsl. slovnico ni sprejel arioevropskih n, m, r, 1, mora se le odobravati. Ce se tudi da misliti, da je indoevropski jezik imel dolge sonante, tako se vendar do zdaj ni posrečilo njenih refleksov najti v slovenščini; v slovanskih jezikih se zastopniki indoevr. n, m, r, 1, od n, m, r, 1 ne dajo razločevati, (cf. Kruszewski, Krb voprosu o gung str. 105). Tudi Brugmann nam ni mogel v zgoraj omenjeni izvrstni knjigi o teh glasih v slovenščini nič gotovega povedati.
Zanimivo je novo tolmačenje aoristov, kakor n. pr. rekh. Leskien ne zmatra v omenjeni obliki e nasproti prostemu e v sedanjiku za podaljšek radi izpadlega soglasnika v našem slučaji k, nego za posebno stopnjo (Ab-laut) ter stavi rUxb=?Arek-—-su, in ne *rek—s% v isto vrsto z rečb (str. 12.) Isto tako pravi »dass der Vocalsctrvvund in zusammenges. Aor. z. B. nesu zu nes&, čis-h zu^Ti/a in das Gebiet des alten Ablautes geh6rtc< (str. 36). Razlikuje se tedaj to tolmačenje od do zdaj skoraj splošno veljavnega Miklosichevega (cf. Ueb. Steig. u. Dehng. str. 32. in 36) ali bode najbrž obveljalo, ker se more podaljšanje samoglasnika v zameno izpadlega soglasnika (Ersatzdehnung) samo v končnicah na — ns (str. 36*) in morda tudi pri metatezi (iz er, or -\- c = re, ra + c) podpreti z nekaterimi dokazi. Na str. 13. in 26. se nam ne pripoveduje, kako je iz praslov. er, el in or, ol nastalo re, /e in ra, la. Vsakdo je gotovo radoveden pozvedeti, kako si baš prof. Leskien, kateri tolmači pojave stsl. slovnice s stališča primerjaj očega jezikoslovja, misli ta prehod; ali tako kakor Miklosich, da je iz tert, tort i. t. d. nastalo neposredno tret, trat, ali pa najpoprej tert, tart, kakor sta to prof. Sievers in Maretič izrekla.    O dogodkih praslov. oi (= oi in ai) se nam na str.   18. samo to
*) Tako sta te oblike tolmačila že prof. Jagic (Cod. Mar. 452) in R. Brandt v Russ. fil. vest. XI.   162.
n8
Književna poročila.
pripoveduje, da se na konci besede v e ali i preobrazuje. Vprašanje, kdaj stsl. e (= oi in ai) na konci, besede ostane e in kdaj se izpremeni v i, je še vedno nerešeno in temno. Pred desetimi leti je prof. Leskien (Die Decl. im Slavo-Lit. u. Germ. str. 51 in 52.) izrekel, da je temu morda naglas vzrok, a Mahlow misli, da je deloma vzrok časoven."Tudi bistroumni Brug-mann ne ve za to nobenega razloga, (cf. Grundr. str. 82.)
Na str. 19. zmatra pisatelj, kolikor se da razvideti iz njegove kratke opazke, obliko matere v pomenu acc. za genetiv, kar je že v »Die Decl.(< str. 60 izrekel, in v čemer mu je tudi Miklosich (Vgl. Gramm. I2,14) pristopil. Ni ga tedaj dokaz Brugmannov prepričal, kateri tolmači acc. matere iz *matar-m nasproti acc. vthkh (iz *varka-m) (Curt. Stud. IX. 301.) Na kratko ali vendar dovolj jasno tolmači postanek stsl. y z besedami »Dem Nasal vorangehende urspr. o, o, a werden eine Stufe nach u verschoben, d. h. o wird u (t>), o wird u (y), a wird o; demnach wird .... — on zu — un, der Nasal geht verloren, daher — y; kamy n. sg. (St. kamen —) = *kamun aus *kamon (str. 19).4 Na str. 27. govori pisatelj ob arioevrop. sonantoma r, l, katerima v praslov. hr, 'hr, hI, 'hI odgovarja. O tem predmetu se je v zadnjih letih mnogo razpravljalo in nazori so bili sprva dovolj različni. Leskien je še zdaj istega mnenja, katero je že v svoji razpravi »Die Vocale i> und h in den sogenannten altslovenischen Denkmalen des Kirchen-slavischen« pred jednajstimi leti srečno zagovarjal in tudi pozneje (Arch. III. 697). »Das Urslavische<<: — piše na str. 27 —¦ »besass kein r, 1*); das geht hervor aus der Verwandlung von k, g, h zu L J, š in einigen, aus dem Verbleiben jener Laute in anderen von Fallen, wo ein r, 1 voraussetzbar ware, z. B. crhvh, črhvh, vgl. lit. kirmis, zlhth, zlhth, vgl. lit. geltas, dem gegeniiber kr%miti, krhmiti, grhdh, grhdh, konnen nur erklart werden, wenn in ersterem Falle vor l, r ein palataler, im zweiten ein nicht palataler Vocal stand, also *khrh —, *ghlt —> aber ^k^rm —, gi,rd —; r und / als solche wirken nicht auf vorhergehende Gutturalle.* Za tem nam temeljito in jasno dokazuje, da se je še v stsl. razloček med prvotnim hr in rh, "hr in rh, hI lh, 'hI in It, ohranil, dasi v pisavi ni nobenega razločka, na kar je že tudi Jagič opozoril (Arch. V. 549). Ce bi se bili n. pr. krhvh (= *krhv —-) in plhth (= */>liot —-) in Črhv\a (== *forv —) in dl^gt (= *dh>g) glasovno popolnoma zjednačili, tedaj bi bili tudi v daljšem raz-vitku hodili istem potem; a to se ni zgodilo: iz krbvv je nastalo krovh t. j. krov, iz pl%t%— filotv), a iz črhvv) ni nikoli postalo *črev\a, ali iz dh>gh —- dlog\o. »Iz tega/ tako nadaljuje svoje razmatranje, »sledi; prvič, da se slučaji   kakor   krbVb,   vhskr^s\> v času, ko   se  je   krajni   samoglasnik  še
*) Tudi prof. Jagic je  že v Arch.   III str. 95—111   pravoslov.  bi,  \>r in r, l pripisal. Istega mnenja je zdaj tudi Brugmann, kakor se vidi iz njegovega »Grundr.«
Književna poročila.
119
izgovarjal, niso krzno Vhskrsv> glasili, ker iz tega bi bilo v daljšem raz-vitku nastalo krv — krs, nadalje, da je bil razloček med rb in r\o, fa> in /19, ker bi inače ne moglo nadomestovati jedenkrat o, drugokrat e ; poslednič, da v slučajih kakor čn>v\a, crhv% dh>gh, dfog\> na i. t. d. značijo drugi glas, kakor v jednakih pisavah pri krhv\o, vrwvv> i. t. d. Najbolje se da misliti, da so pri crmm, cr\>v\o, dfagh, dlbgto r in 1, da se mora tedaj čtvh dlg-b bratih
Tudi Leskien misli, da je med e in ja, katerima služi v glagolici ista črka, bil razloček v izgovoru, kakor se da iz različnega vpliva na predsto ječe soglasnike razvideti: samo pred ja postanejo l r n omehčani (l' r' n'), pred e pa ne (str, 32.). Oblike sestavljene sklanje n. pr. dobraago iz do-brajego tolmači po starem, da je j izpadel in —- aego se v aago assimi-liral. Morda pa vendar ne gre ob istem času pripisovati jeziku mržnjo do zeva in nagon ga povsod odstraniti, ob jednem pa brez potrebe dopuščati izpad j, tako da nastane zev. Zato je morda bolje, oblike kakor dobraago iz dobrajego tolmačiti po poti dobrajago, katera pisava se nahaja tudi v supraslienskem rokopisu nekolikokrat. No, pa če bi je tudi ne bilo, ne bi škodilo mnogo; saj vemo, da se zpaat%, pokaath, v\>staat%, moe i. t. d. tudi brez j pišejo in vendar se je v njih j izgovarjal. Slovanu ni bilo treba v takih slačajih v pisavi j zaznamenovati, ker je radi svojega jezičnega nagona itak j izgovarjal, posebno sprva, dokler je bil še vsakemu vez in od-nošaj med dobraago in dobrajego dovolj jasen t. j. dokler se je mimo dobraago dobrajego govorilo. Na str. 39. pisatelj prav kratko pripoveduje da e = oi ai za j prehaja v i, pa ne dostavlja, se je li diftongični e po j preobrazil v i kakor Miklosich misli, ali je iz praslov. oi za j postal ei, kateremu v stsl. odgovarja i, kakor je to R. Brandt v Russ. fil. vest. 1881. št. 3. str. n izrekel. Vprašanje je kronologično in o njem bode gotovo pisatelj v slovanski slovnici podrobneje razpravljal. Iz istega vzroka se nam najbrž tudi ne pripoveduje, zakaj ni j na o v nosnem samoglasniku a vplival.
Pri sklanjatvi razločuje Leskien tl-debla od u-debel, kar bode vsak odobraval. V obrazci sklanje \> (o)-debel stoje v instr. sgl. in dat. pl. onm, o/uh in pisatelj je k temu v opombi dostavil »Nadi Analogie der /-Stamme instr. sg. /aAomh, ervvartet man dat. pl. p'&t\otitb auc h hier — \>mvj, — %m%, die aber in den Quellen nicht belegbar sind*. Prof. Leskienu so tedaj merodajni spomeniki in ne one idealne praslov. oblike, iz katerih bi se mogle oblike vseh sedanjih slovanskih jezikov naj-lože tolmačiti. Za praslov. obliko moremo gotovo v instr. sgl. —¦ %m\b zmatrati (str. 65.), ker samo iz nje se da poljska in češka oblika razložiti.*) V
*) Srb. in sloven. instr. sg. na — om pa se zopet ne da izpeljati od wm, kajti temu moralo bi odgovarjati v omenjenih jezikih *am, katera oblika se ne nahaja v srbščini; v slovenščini je pa — kakor razvidamo iz naših pisateljev XVI. in XVII. veka — sekundarna.

120
Književna poročila.
instr. sgl. #-debel stoji v obrazcu — ojei in ne a, kar je v vseh novejših Miklosichevih slovnicah. Pisatelj tudi ni mogel druge oblike v paradigma uvrstiti, drže se strogo spomenikov, v katerih so razven jedinega suprasl. rokopisa samo oblike na —¦ oja, katera je Leskien, vsaj nekdaj, v soglasji z Jagičem in Potebnjo (Rb istor. zv.) za starejše zmatral. Glede sestavljene sklanjatve je pisatelj istega mnenja, katero je že v Declin. razvil. Na str. 90—93. govori o nom. sgl. na —¦ hin, razven katerega se v spomenikih tudi h nahaja in pravi konečno »ich mochte annehmen, dass M nur verkiirtzte Schreibung fur hin sei.<<: Miki. misli, da so oblike na —• M starejše (Ueb. Steig. u. Dehng. str. 42), Scholvin, da so pisalne pogreške. Pri impf. ni sprejel Jagičevega tolmačenja (cf. Cod. Mar. 445—-463 ; Arch. VI, 293), katero je vendar dovolj verjetno, ker se dž tudi s sintaktičnega stališča podpreti (cf. Musič, Imperfekat i aorist s partik. zev i iav kod Homera i hrvatski kondicional. 1884). Tudi ne J. Schmidtovega (KZ XXVI. 394), nego drži se starejših nazorov; zakaj, to pozvemo najbrž iz slovanske slovnice, Dosledno zmatra impf. na ekb, kateri so Miklosichu in Jagiču najstarejši, za najnovejše. V part. praet. act. I. tudi on na različen sufiks pri samoglasnikih (— vbs —) in soglasnikih (—- -bs) misli, kar je že Schleicher izrekel, a sta Brugmann (K. Z. XXVI. 82—87. in posebno J. Schmidt (XXVI. 365 sqq.) nasproti Briicknerju s tehtnimi dokazi podkrepila. Tolmačenje oblik imperativnih na — a mesto navadnega i, kakor n. pr. glagoljatn\>, bijate se še vedno ni posrečilo. Težavo dela a, ker je imperativni e diftongični gr. 01, lit. ai) in tak e se vedno spreobrazuje po/ v t a ne v a, kar se godi samo z monostongičnim e (gr. % lit. e, ). Miklosich misli, da je bijate starejši od bijte in da se je v starejši dobi spremenil diftongični e se v a, v novejši pa v i, kar se pa ne da dokazati. Ta hipoteza se tudi Leskienu ne dozdeva verjetna in zato jo je nadomestil z novo, katera ni nič boljša od prve. On trdi, da je po analogiji pravilnih imperat. I. in II. vrste: nesemb, dvignemo, rfe v omenjene oblike (bijami> etc.) prešel in se potem po j v a izpremenil. To že radi tega ni verjetno, ker se analogija ne ozira na glasovne zakone, nego deluje navadno proti njim. Tako tudi nimamo n. pr. pri prehodu samostavnika gospoda v analogijo % (o) — dekl. *gospozda, kar bi po glasovnih zakonih morali pričakovati, nego gospodja. Tako bi tudi, če bi v našem slučaji bila analogija vplivala, sam6 *bijenth, *glagoljenfb i. t. d. dobili. Pa tudi če bi se analogija po glasovnih pravilih ravnala —-kar se o tem »ultimum refugium* jezikoslovcev nikakor ne sme dopustiti —- bi ne dobili oblik bijamh, glagoljanih, nego bijimh, bijnvb, glagoljitm, ker glasovni zakoni tukaj zahtevajo izpremembo e v ž in ne v a.
Ce pomislimo, da   omenjeni   imperativi {bijate)  nasprotujejo glasovnim zakonom, po katerih so jedino oblike bijte (6tiHTe ) i. t. d.  organične,   tako

*
Književna poročila.                                                       121
se da samo na dvoje misliti: ali so velevniki bijate, glagoljanih i. t. d. nastali po vplivu analogije, ali pa e ni diftongičen, nego monoftongičen, kateri se pravilno izpreminja. Na analogijo se ne da lehko misliti, ker nimamo nobenih oblik, katere bi bi bile našim velevnikom psihologično tako blizu, da bi mogle nanje vplivati in v posnemanje služiti. Ostaje tedaj samo drugi slučaj; e je monoftongičen in odgovarja lat. a, grk 7) v mone-a-tis, ©sq-ys-ts (cf. G. Maver, Griech. Gramm. § 52. in str. 579). Stsl. imperativi bijate, glagoljanih so prvotno konjunktivi, kateri so se kot velevniki ohranili jed-nako optativu, kateri nam za velevnik služi. Pomen konjunktiva je v resnici dosti blizu velevnemu naklonu, za kar imamo tudi v sanskritu primere. Na ta način, mislim, bi se morda dale omenjene oblike raztolmačiti.
Nič lože ni razjasniti velevnikov dašdv, jazdv> i. t. d. Leskien se ne spušča v njih tolmačenje, nego samo omenja, da glase ti velevniki v eu-cholog. sinait. skoraj brezizjemno na — i mesto navadnega — t> (st. 147). V novejšem času so vzporedili velevnike dažd\> i. t. d. z grškimi velevniki na — ih. Tako bi se res dal nejasni in do zdaj netolmačeni u tolmačiti mesto pričakovanega i, a temu se protivi zd, mesto katerega bi moral d (— {k = stsl. d\oJ stati, dobili bi tedaj *dad\o, %ved*>, a ne dazdb, vezd\o. Zato se tudi to tolmačenje ne more sprejeti. Gotovo je samč toliko, da so velevniki vezdi, daSdi, katere so nekateri za starejše in prvotnejše zmatrali, po analogiji navadnih velevnikov kakor vedi, grebi, nesi i. t. d. iz običnih vezd\o, dazd\o nastali.
Leskienova stsl. slovnica, katera se kakor vsa dela tega učenjaka, odlikuje po svoji jasnosti in kritični bistroumnosti, mora se vsakemu priporočati, kdor se hoče stsl. na zanesljivi podlagi pravih in merodajnih stsl. rokopisov učiti in ob  jednem   spoznati   sedanje   stanje slovanske slovnice.
V.  Oblak. (Dalje.)
III.
Imenitna knjiga.
Einleitung in die slavische Literaturgeschichte.   Akademischc   Vorlesungen,  Studien und kri-
tische Streifziige von Dr.   Gregor Krek. Ziveite vollig neti bearbeitete und ermeiterte Aufiagc.
Graz 1887.   Verlag von Leuschner und Lubensky. XII in SSy str.
Leta 1874. je prišla knjiga Krekova v prvem natisku na svetlo in je vzbudila občo pozornost, ker je ni bilo do tedaj knjige, ki bi bila razpravljala slovanske literature v vsem svojem   obsegu znanstveno in tako obširno,