Poštnina plačana v golo vini
Cena 2 Jin
DRUŽINSKI TEDNIK
i Leto XIII.
V Ljubljani, 24. aprila 1941.
štev. 17 (601)
Dan je od Boga dan.
Slovenski rek
»DRUŽINSKI TEDNIKf
izhaja ob četrtkih. OrcdniitTo Ib
uprava ▼ Ljubljani, Miklošičeva 14/111. Poštni predal it. 345. Telefon It. SS 32. — Račun poitne hranilnice ▼ Ljubljani it. 15.393. — Rokopisot ne vračamo, nefrankiranih dop:sov ne »prejemamo. Za odgovor je treba priložiti za 3 din znamk.
NAROČNINA
iU leta *0 din. */* leta 40 din. vse leto 80 din. V Italiji na leto 40 lir, v Franciji 70 frankov, v Ameriki	dolarja.
Drugod sorazmerno. — Naročnino Je plačati vnaprej.
CENE OGLASOV
V tekstnem delu: eoostoipčua petitna vrsta ali njen prostor (višina 3 nun in širina 05 mm) 7 din: v oglasnem delu 4*50 din.
V dvobarvnem tisku cene po dogovoril. Notice: beseda 2 din. Mali oglasi: beseda 1 din. Oglasni davek povsod Se posebej. Pri večkratnem naročilu popust.
Danes:
Učitelj Jackson - rešitelj naroda
/m qir ft )
Emilio Grazioli — Civilni Komisar zasedene Slovenije
Emilio Grazioli, zvezni tajnik v Trstu, je postal Civilni Komisar na ozemlju Slovenije, ki so ga zasedle italijanske čete.
Zvezni tajnik v Zadru, Athmos Bardolucci, je pa postal civilni komisar za zasedeno Dalmacijo.
1. Kdor koli ima orožje ali municijo kakršne koli vrste, mora v 24 urah oddati pristojnemu občinskemu uradu, ki mora poskrbeti za njih hrambo ter sporočiti količino in vrsto vojaškemu poveljstvu v Ljubljani, da ukrene njih prevzem.
Načelnik občinske uprave je za to odgovoren do izvršenega prevzema.
2. Kdor koli se po preteku tega roka zaloti v posesti orožja in municije, se kaznuje po določbah zakona.
3. Kdor koli stori sovražna ali sabotažna dejanja, ki bi mogla ogrožati varnost ali poslovanje poveljništev, čet in služb kr. italijanske vojske, bo takoj ustreljen.
4. Orožništvo in civilna policija preideta takoj pod poveljstvo okupacijskih vojaških oblasti.
5. Vsi moški, ki so kakor koli zapustili jugoslovansko vojsko in se povrnili domov, se morajo staviti na razpolago najbližji okupacijski vojaški oblasti.
6. Od 21. ure (po italijanskem veljavnem času, ki ustreza 20. normalni uri) do 5. ure mora vsakdo ostati doma. Iz hiše smejo v teh urah samo zdravniki in babice, ki morajo pa imeti uradno dovolilnico, izdano po poveljniku kraljevskih karabinerjev armadnega zbora.
7. Tudi podnevi (od 5. do 21. ure, vedno po italijanskem veljavnem času) se ne sme nihče oddaljiti iz kraja svojega navadnega bivanja, če nima dovolilnice, ki jo izda poveljništvo kake večje edinice operativne vojske.
Kdor prekrši to odredbo, se zapre; motorna vozila (motocikli, avtomobili in tovorni avtomobili), ki bi jih pri tem uporabljali, se zaplenijo.
8. Od 21. do 5. ure (po italijanskem veljavnem času) ne sme prodirati iz stanovanj nobena svetloba.
9. Tečaj dinarja na zasedenem ozemlju so višje oblasti do nove odredbe določile v razmerju 100 din za 30 italijanskih lir,
15. aprila 1941-XIX. E. F.
General armadnega zbora poveljnik Mario Robotti
Ljubljanski škof dr. Rožman na obisku pri Civilnem Komisarju g. Grazioliju
Odredbe
poveljništva pehotne divizije »Re«
Mi, divijski general poveljnik divizije »Re«, Grande Uff. Bene-detto Fiorenzoli,
odrejamo:
1. da se uvede na ozemlju Slovenije, zasedenem po italijanski vojski, začenši od 0. ure dne 18. aprila zakoniti italijanski čas. Vse ure se morajo torej pomakniti za eno uro naprej;
2. da se počenši od 21. ure dne 17. t. m. pa do nove odredbe ustavi promet z zasebnimi avtomobili in motornimi vozili.
Na prošnjo in v primerih dokazane potrebe se bodo izdajale posebne dovolilnice za avtomobilski promet v uporabo zdravnikom in babicam in za motorna vozila v jqtvni oskrbovalni službi.
Prošnje ie treba naslavljati na »Poveljništvo divizije »Re« (Co-mando della Divisione »Re«)-preko tukajšnje banske uprave.
Nadalje odrejamo, da morajo imetniki bencina v količinah več ko 20 litrov javiti te količine poveljništvu divizije neposredno v dveh dneh po 'razglasitvi te odredbe.
Ljubljana dne 16. aprila 1941—XIX.
Divizijski general komandant B. Fiorenzoli
Pogled na začetek Sueškega prekopa pri Port Saidu
Pojasnilo cenj. naročnikom in bralcem!
Po informacijah iz italijanskih uradnih krogov je razen dnevnih časopisov dovoljeno tudi izhajanje slovenskih periodičnih časopisov (tednikov, štirinajstdnevnikov, mesečnikov itd.). Te publikacije morajo imeti strogo nepolitičen značaj ter smejo obravnavati verska, gospodarska, socialna, vzgojna, prosvetna, kulturna in športna vprašanja. Vsaka tak-.na tiskovina se mora pred iz-
idom predložiti v cenzuro tiskovnemu uradu pri Kr. Civilnem Komisariatu za Slovenijo v Ljubljani (Bleiweisova 10, I. nadstropje — soba št. 35 in 38). Brez odobritve cenzurne oblasti se ne sme nobena publikacija tiskati in razpečavati.
V okviru gornjih navodil se bo uredništvo potrudilo, da ostane list kakor doslej poučen, zabaven in zanimiv, uprava pa prosi cenjene naročnike, da ostanejo listu še dalje zvesti.
Jfotek ..Družinskega tednika“
•MO ŽIVLJENJE ZA SMRČKE
Napisal George Keni
Sen .trj8obuem uradu v San Frančiča i'*:e ne'iil sivolasa bivša učitelji-I>ot ^'lam starih moških in žensk ua: v srečo 6 tem. da jili uči. kako Z;lll8<: ywejo k dejalnentu življenju, (JrUl*aj0^ sami v sebe. Medtem ko j-ogi- ,llPokojeuei govore o mirni sta-UfilJ’ J.e 7-ače4a ta dama pred 20 leti ]a ni .re ljudi novih spretnosti, učt-čeid11 'delati, potovati in — te ho-,, ■" nevarno živeli, i» hodilo kakor nagačeni pura-
^olvtoricj Martinovi prihajajo sta-1 .'iutJje vseh slojev:	godrnjavi
Jim pravi, tinov lia doktorica Lillien Mar. koii. 8’ s'ara SS let, • profesorica v poli t|„,'’fie°^ili5ča Lelanda - Stanforda.
rejSi
Stopil •
v(j0 1 ® klopi v parkih in nadložne ke • napotke, ki jih pri njej-do-ajo. Siromašni ne hva|P> " es.ar’ čeprav kdaj pa kdaj iz ka!.-s„zi,°6*' prineeo košarico jajc ali y ° posrečeno ročno delo.
SVci :	. Preprostem uradu slišijo mo-
*esn|11 ?eas''e tez 50 let starosti golo co o svojih napaknti in slabostih
— iz ust ženske, ene izmed njih, starke, ki je na njihovi strani in ki z njimi, čeprav je včasih drastična v svojem grajanju, ravna kot z zmožnimi in spretnimi ljudmi.
Neki zagrenjen starček sedemdesetih let je bil zmaj v hiši svojega sina; Delno zato, ker je bil bogat, največ pa zato, ker je nekoč delal, zdaj pa ni imel nobenega deta več. Občutek, da je nepotreben, mu je grenil življenje, kakor ga greni mnogim starini ljudem, krivdo je pripisoval družini.
Njegovo premoženje je v glavnem obstajalo iz šopa delnic konzervne industrije. Dr. Martinova ga je nekoč vprašala, ali si je že kdaj ogledal tovarno konzerv ali sadovnjake in farme družbe. Ne, še nikoli ni mislil na to. Ko mu je doktorica Martinova predlagala, da se popeljeta v bližnjo konzervno tvornico, se je zelo razveselil. Ta izlet je spremenil njegovo življenje. Kmalu je obiskal tudi druge tovarne konzerv in prehodil milje in milje farnuirske zemlje, posajene z grahom in paradižniki. Iiil je inteligenten in dovolj dober opazovalec, da je dajal koristne nasvete za obdelovanje. Na enem izmed svojih potovanj je prišel celo do Paname. Tako je ta stari mož naSel cilj štvoji prekipevajoči energiji in je imel dovolj vzroka, da se je imel za potrebnega svetu okrog sebe: in tako je nehal biti hišni zmaj.
Izmed stotin ljudi, ki jim je bila Lillien Martinova pomagala, je sama najboljši primer učinkovitosti svojih metod. Učila se je šofirali s 7(S leti
— čeprav ji je 1« vzelo 50 ur časa. Odsihmal je šestkrat prevozila ameriško celino. V’ zadnjih desetih letih je ta presenetljiva starka dvakrat prepotovala svet in spotoma študirala socialne in industrijske razmere posameznih dežel. 1’red letom dni je prepotovala 20.000 milj skozi mesta
1 in džunglo v .lužili Ameriki, izlet, za katerega se je temeljito pripravila: naučila se je španščine in tipkanja. S skupino štirih šestdesetletnikov je z dobičkom obdelovala 64 acrov raz-sežno farmo. Preden je kupila farmo
— to' je sama priznala — ni znala drugega kakor zalivati geranije.
Ko je Lillien Martinova zapustila psihološko fakulteto Stanfordovega vseučilišča in stopila v pokoj s G.) leti, je bila na pogled starka, ki je nehala živeti. A ker je ni mikalo brezdelje, se je - začela baviti z otroškimi problemi in je ustanovila tako imenovano prvo otroško psihološko kliniko v Ameriki. Lepega dne je prejela dopis enega izmed svojih pacientov, dvanajstletnega živčnega dečka, ki ga je njegov razgrajajoči ded nevarno ranil. Dopis se je končal z besedami: »Vprašanje je: kako naj užugam starega moža V <
Doktorica Martinova je preštudirala
pismo in n« rob napisala opombo: »Ne užugaii — rešiti gaje treba.« ■ lz te pripombe se je rodila »klinika za starčke::. Dr. Martinova trdi, da so kakor otroci tudi možje in ženske čez 50 let, pogosto žrtve strahov in občutka negotovosti. V' samoobrambi nasprotujejo spremembi. In kakor otroke jih je treba zdraviti z delavnostjo, kajti le delavnost jili sili misliti na nekaj več kakor na svoje bolezni in izgubljeno mladost.
:;če se giblje, vase telo, deluje tu iti vaša duševnost,* je eden izmed uspešnih izrekov doktorice Martinove, ki poziva, priganja in vabi stare ljudi k delu — vrtnarjenju, pjetenju. slikanju, rezljanju. Mnogi izmed njenih pacientov zdaj izdelujejo košarice ali lesene igračke ali so pa našli kako drugo donosno delo. ki jim vrže dovolj dohodkov, da krijejo svoje življenjske stroške. Zgraža se nad mladimi, dobronamernimi ljudmi, ki ne puste starejšim sorodnikom kuhati ali nakupovali ali vsaj postiljati svoje postelje, ljudi, ki so najsrečnejši, kadar vidijo sedeti starejše lia gugalniku pred vrati.
Navdušena nad uspehi doktorice Martinove, je neka starejša ženska po vsaki ceni vztrajala na tem, da bo gospodinjila svojemu oženjenemu sinu. Za svoje delo je zahtevala en dolar plačila na teden. Njen sin je naposled na to pristal, čude( se, kaj
bo počela z denarjem. To je pa naslednjo soboto tudi izvedel, ko je njegova mali napolnila košarico z jedili, vzela njegova dva otroka in za ce-l dan odšla z njima' na deželo. Hotela ju je rešiti velemestnega hrupa, ju učili spoznavati ptiče in rastline. Učinek teh izletov na otroka je bil na moč razveseljiv. Sprememba staro dame je bila pa kar presenetljiva. Z dremavega življenja je prešla na petdnevni delavnik, ki ga je. končala s kar drzno soboto na deželi. Tako je delala teden za tednom — in > ia družina je bila srečnejša.
Na svoji kliniki navaja doktorica Martinova starčke, da kujejo načrte, da mislijo na bodočnost namesto na preteklost, da sami sebi postavijo cilj in ga skušajo doseči. Kadar berejo časopis, jim pravi, naj skušajo razumeti in si Ra pomniti tisto, kar so prebrali — in kot pripomoček napisati kratek izvleček ali pa vsebino. Predlaga jim. naj vsak dan na glas in hitro berejo dve ali tri minute, da se znajo zbrati in premagati počasno, nejasno govorjenje, ki se na stara leta tako rado pojavi.
Doktorica Martinova sili stare ljudi živahno hoditi — gledati, poslušati in vohati, namesto dremati po cesti. Nekaj sto metrov takšne hoje je ve!! vredno kakor milje počasne. Poziv«
Nadaljevanje- na 2. strani
Poveljstvo XI. armadnega zbora
Razglas
Važno obvestilo
za naše bralce
Da olajšamo našemu narodu na ozemlju, ki je pod upravo Kr. Civilnega Komisarja, sporazumevanje z italijanskimi oblastvi in da poglobimo kulturne odnose med slovenščino in italijanščino, smo sklenili, da bomo začeli v prihodnji številki »Družinskega tednika« priobčevati
lečnj za italijanščino.
Tečaj bo tako urejevan, da se bo sleherni Slovenec, tudi če nima srednješolske izobrazbe, brez tež-koč naučil osnovnih pravil italijanskega jezika in hitro seznanil predvsem s tistimi italijanskimi stavki, ki jih človek potrebuje v vsakdanjem življenju.
Družinski tednik
Uredba
o dolžnosti, prijaviti v varstvo prevzeto, samovoljno shranjeno ali prilaščeno državno lastnino in tuje blago iz javnih zalog in skladišč.
§ 1.
Vsi, ki so ob umiku in razidu Jugoslovanske vojske na ozemlju dravske banovine prevzeli v varstvo, samovoljno shranili ali si neupravičeno prilastili kakršno koli državno lastnino (denar, opremo, živino, vozila, živila itd.) ali blago iz javnih zalog in skladišč, morajo najkasneje v treh dneh po objavi te uredbe denar izročiti proti potrdilu najbližjemu občinskemu uradu, druge stvari pa z navedbo množine In po možnosti tudi vrednosti prijaviti občinskemu uradu, na čigar območju se nahajajo.
Imethik mora prijavljeno blago takoj izročiti proti potrdilu občinskemu uradu, če ga ta zahteva, do ir :čitve ga pa mora skrbno hraniti in kolikor je potrebno (n. pr. živino) tudi primerno oskrbovati.
5 2.
Kdor tega ne bi storil in se bc> po preteku navedenega roka ugotovilo, da je tak denar utajil ali se bo pri njem našlo kako takšno ne-piijavljeno blago, bo po veljavnih kazenskih zakonih najstrože kaznovan.
5 3.
Ban bo izdal občinskim obla-stvom potrebna navodila za izvedbo te uredbe.
§ 4.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem objave v »Službenem listu banske uprave dravske banovine«.
V Ljubljani, dne 16. aprila 1941.
Ban In Narodni svet.
šolski pouk se nadaljuje
Banska uprava v Ljubljani raz-
Po končanem velikonočnem šolskem odmoru se prične dne 23. aprila zopet redni pouk po doseči ■''jih predpisih.
Verjetne In neverjetne z vseh vetrov
Plašč namesto šotorov
Kadar potujejo Arabci iz plemena Akvana, pošljejo proti večeru posebnega sla naprej, da poišče za popotnike primeren prostor za prenočevanje. Ko sel takšen prostor najde, vrže svoj plašč čez grm ali pa na tla, kar pomeni: .Ostali bomo tukaj’. Vsi, ki hodijo mimo, to znamenje že poznajo, zato nikomur ne pride na misel, da bi se utaboril na prostoru, ki je pripravljen za akvanske Arabce.
S podvezo na okrajno sodišče
V Luleabuvgu v Belgijskem Kongu mora oče žene, ki se hoče ločiti, vrniti svojemu zetu kupnino, ki jo je bil zet plačal, ko se je bil poročil z njegovo hčerjo. Kajpak afriškim očetom emancipacija njihovih hčera ni posebno povšeči, saj kvari eno najbolj zanesljivih vej tamošnje trgovine. Ni dolgo tega, kar je prišel na okrajno sodišče svojega kraja neki črnec s tole kupnino: s parom pedvez, robcem, in prgiščem bakrenih novčičev...
Osemnajst grošev za tri umetnine
V reformacijski dobi je bila pač med vsemi umetnostmi najbolj slabo plačana nemška slikarska umetnost. Krištof Amberger, znani ntimberški portretni slikar, ki ga je Karel V. primerjal s Ticianom, je dobil leta 1530. od svojega cesarja za zelo lepo in
veliko sliko celih deset goldinarjev.
Veliki Tician je dobil od bogatašev Fuggerjev za vsa svoja umetniška dela 3000 kron, kar tudi ni bogve kako dobro plačilo. V primeri z nagradami, ki so jih delili v Berlinu, je bil pa še grofovsko plačan, kajti brandenburški volilni knez Joachim II. je dal svojemu dvornemu slikarju za tri slike — sliko francoskega kralja, sliko vojvode Albe in cesarja Maksimilijana — samo 4 tolarje 12 grošev. Za delo je dobil slikar samo 18 grošev, vse ostalo je moral vrniti za okvir in barve.
Prašiči so dobri plavači
Žirafa in lama sta edini živali med sesalci, ki ne znata plavati; plavati znajo celo levi, čeprav moramo priznati, da se vode boje. Zanimivo je pa, da opice — čeprav tako spretne v plezanju — skoraj da ne znajo plavati. Opica preplava samo nekaj metrov, daljše proge pa ne izdrži več. Najbolje od vseh sesalcev plavajo prašiči; njim tolšča pripomore do naravnih rešilnih pasov, ki jih drže nad vodo.
Stroga pravila o žalovanju
Prt., koncu 18. stoletja so bila pravila o žalovanju v Hamburgu izredno stroga: ne samo, da si moral nositi črnino pozimi in poleti, moški so morali imeti tudi črno obarvane palico. Tudi vse gospodinjsko posodje je mo-
ralo hiti črno. Nekoč je v neki hiši; samo zato zmanjkalo vode, ker je ple-' skar pozabil prepleskati vedra s črno; barvo...
»Ne, tega krožnika ne bom pomil!«
Indijci tako zelo spoštujejo in po božje časte govedo, da indijski služabnik ne mara pomiti krožnika, ki je nc njem poprej ležala govedina. Prav tako bo vsak indijski služabnik vljudno, toda odločno odklonil, da bi čistil škornje iz govejega usnja...
Filozof, ki ni maral okroglih podvez
Modeme moške podveze ni izumil nihee drugi kakor veliki filozof Emanuel Kant. Okrogle podveze je namreč silno mrzil, ker ovirajo krvni obtok in so nezdrave. Da bi si pomagal, je izumil podvezo, ki je zelo podobna tistim, kakršne zdaj nosijo naši gospodje. Ker pa filozof ni bil trgovec, je izum obdržal zase in je človeštvo šele pozneje izvedelo zanj.
Matematika — po notah
V Nepalu v Indiji morajo otroci svoje pismene naloge na glas peti. Orientalci so namreč mnenja, da prodre učenost otrokom v glavo vse bolj skozi ušesa kakor skozi oči. Uspehi vsakega učenca so torej odvisni tudi od njegovega posluha in smisla za
glasbo.	Frankfurter	lllustrierte
ŠAH
Urejuje A. Preinfalk
X Ruski sampionat
X Pričela se je že četrta runda veli-♦kega ruskega šesteroboja. Vodi še ved-* no Botvinnik, vendar je položaj zaradi ; številnih prekinjenih partij še zelo nejasen. Keres je sredi turnirja zbolel, pa se bo težko še dokopal do prvega mesta.
To velja tudi za šole, ki so že izdale letna spričevala, po tuk. odredbi IV. št. 7886/1 z dne 9. aprila. Ta spričevala naj učenci vrnejo
ravnateljstvom (upraviteljstvom).
Vsi izpiti naj se izvrše v predpisanih rokih.
O pričetku pouka naj ravnateljstva in upraviteljstva takoj poročajo (stanje na zavodu, posebnosti zaradi vojnih razmer). Poročila
ali meščansko šolo, je treba temeljito predelati za sprejemni izpit, odnosno za IV. razred osnovne šole predpisano učno snov iz slovenščine in računstva.
Učencem in učenkam višje ljudske šole, ki pomagajo doma pri poljskih delih, naj se z vso uvidevnostjo opravičujejo potrebni izostanki. Oni pa, ki uživajo olajšave po zadevnem normativnem razpisu,
Narod ima siguren občutek za vse ono, kar je zdravilno. Ni le slučajno, da se ravno pri nas popije toliko bele kave. Naše gospodinje jo vedo mojstrsko pripravili Naravno, s ..Kolinsko" to vedno dobro uspd.
IZREDNO IZDATNA NVAUTETNA C (KORDA
pošljejo upraviteljstva ljudskih šol okrajnim načelstvom, ki jih zberejo in semkaj pošljejo pregledna poročila.
Ravnateljstva in upraviteljstva ostalih šol poročajo direktno banski upravi.
Glede ljudskih šol se določa posebej nastopno:
V vseh razredih naj se da težišče pouka na verouk, branje, pisanje, sloVnico in računstvo, v višji ljudski šoli tudi na praktični pouk (gospodarstvo, kmetijstvo, higiena, ročna dela). Z učenci in učenkami, ki nameravajo vstopiti v srednjo
lahko ostanejo doma do konca tega šolskega leta.
Kr. Civilni Komisariat za zasedeno slovensko ozemlje NAREDBA Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje, /Zvezni Tajnik Emilio Grazioli
odreja:
Vsa državna civilna oblastva na slovenskem ozemlju, zasedenem po italijanski oboroženi sili, ki so bila po dosedanjih zakonih in predpisih podrejena neposredno svojim mi-
Nadaijevanje s 1. strani
jih, naj obiskujejo nove kraje, naj si ogledujejo neznane dele mesta; se zanimajo za svet in žive v njem, kajti v dolgočasju in brezdelju je ... "a starost.
Kot odgovorna psihologinja pošilja paciente, ki kažejo simptome resnih bolezni in prave senilnosti, k specialistom, paciente s fizičnimi slarostni-mi boleznimi, ker te bolezni potrebujejo zdravniške nege in zdravljenja. Ce ne kažejo simptomov resnih bolezni, jim priporoča vaje. Pa ne sunkovitih gil>ov, temveč mirne gimnastične vaje, ki jim razgibljajo členke in požive krvni obtok. Tipkanje, pravi, je dobro, da postanejo prati gibčni, prav tako čiščenje srebrnine ali snažen je posode.
Ker pozna psihološko vrednost prikupne zunanjosti, svetuje doktorica Martinova starejšim damam, naj slečejo svoja črna oblačila in nosijo svetle obleke. Da bi odstranile ostre poteze svojega obraza, naj pa vsak dan pred zrcalom vadijo in gibljejo mišice na obrazu. Nekega starčka je doktorica Martinova izpod budila k življenju samo s tem, da mu je dala pisano ovratnico. Bil je je tako vesel, da si je dat obriti brado, samo da bi M bolje videla. Brez brade je bil tolik« mlajši na pogled, da je dobil -služ-b« Čuvaja v neki stanovanjski hiši.
Trgovine in tovarne so ponovno
klicale doktorico Martinovo, da je na
ta način z nasveti pomagala njihovim
starejšim uslužbencem. Pogosto ni bil vzrok njihovega popuščanja pri delu
v »taroeli, temveč v ljubosumnosti, pomanjkanju, težavnem položaju doma ali pa v kakšnem drugem važnem duševnem činitelju V mnogih primerili je doktorica Martinova zbudila skrite sposobnosti starih delavcev in ,jim s tem pripomogla do večjih uspehov v delu in do večjih prejemkov. V vsakem primeru jih je spravila s sfarega tira in jih iz godrnjavih, neprijaznih ljudi spremenila v živahne, zaupljive in delavne ljudi.
Neki 61 leten pisar je bil 20 let v službi neke trgovine na drobno. S časom je pa prišel tako daleč, da se mu je zdelo važnejše ravnati vsako posamezno gubo blaga kakor pa prodajali. Njegova počasnost je odjemalce spravljala v nejevoljo. Opoldne je odšel v nekaj sto metrov oddaljeno restavracijo, kjer je jedel sleherni dan isto kosilo — popolnoma sam. Pri kavi ni bral Časopisa, ker ga dnevne novice niso zanimale, Nikoli ni šel na sprehod, ker se je bal namišljenega visokega krvnega pritiska. Zvečer je nekaj časa poslušal radio, igral srni a seboj kakšno igro, potlej pa odšel spat.
Doktorica Martinova mu je v prvi vreli našla nekoga, ki je z njim kosil.
Držal se je njenih navodil; zaželel si je stika z ljudmi in pristopil k veslaškemu klubu.
Da bi izboljšal svoje zmožnosti v trgovini, mu je doktorica Martinova svetovala, naj vsak dan 10 minut zvija in odvija bale blaga, in sicer s čedalje večjo hitrostjo To in pa življenjska sila, izvirajoča iz stika z ljudmi, je imejo zaželeni učinek. Njegove kupčije so znatno jioskočile in kmalu je proda! več kakor njegova okolica.
Doktorica Martinova meni, da je starejšim ljudem mesto v industriji, ker tam ni mrtvila. Nadomestilo za pomanjkanje njihove moči in urnosti je njihova vztrajnost. Starejši ljudje so skrbnejši, pokvarijo manj materiala, so v službah stalnejši. če previdno in pametno ravnajo, povečajo moralo in čut za odgovornost, in e tem tudi produktivnost mlajših okrog sebe.
Dr. Martinova ni vznemirjena zaradi stalnega naraščanja števila starih ljudi med narodom Zmerom je bila prepričana, da moški in ženske Čez 50 let starosti lahko še dosti prispevajo družbi, da so obilen rezervoar zmožnosti In energije, ki smo ga bili zanemarjali, kakor smo zanemarjali fizične vire našega naroda. Sčasorn se bomo naučili varovati tudi bogastva starosti.
nistrstvom, kakor n. pr. sodna uprava in sodišča, finančna, poštna in železniška uprava, so odslej podrejena Kr. Civilnemu Komisariatu za zasedeno slovensko ozemlje.
Ljubljana, dne 20. IV. 1941-XIX.
Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje E. Grazioli s. r.
Kr. Civilni Komisariat za zasedeno slovensko ozemlje
NAREDBA Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje. Zvezni Tajnik Emilio Grazioli
odreja:
š 1.
Lira je v zakonito določenem razmerju napram dinarju (sto dinarjev je 30 lir) na slovenskem ozemlju, zasedenem po italijanski oboroženi sili, zakonito plačilno sredstvo.
I 2.
Vsa državna civilna oblastva ter j vse pravne in fizične osebe so po-! leg dinarja pravno veljavno dolžne! prejemati tudi lire v poravnavo] svojih terjatev.
i 3.
Kdor bi se prekršil zoper to od-! redbo, bo kaznovan po obstoječih] zakonih.
Ljubljana, dne 20. IV. 1941-XIX.]
Kr. Civilni Komisar
za zasedeno slovensko ozemlje E. Grazioli s. r.
Nimcovičeva indijska obramba
Leningrad 26. III. 1941.
P. Keres—M. Botvinnik
1. 64, Sf6 2. c4, e6 3. Sc3, Lb4 4. Dc2, d5 (To in Sc6 sta najboljši cbrambi) 5. cd5 (tudi 5. a3 igrajo); ed5 (Dobro igro da prav tako DXd5, vendar jo od dvoboja Eutve—Aljehin sem že zelo raziskano) 6. Lg5, h6! (To v zvezi z naslednjo potezo je LSwenfischeva pri-poročitev. Posebno v indijskih otvoritvah je za črnega vedno zelo koristno, da lovca s h6 napodi in si za vsak slučaj omogoči z g5 otresti se nepri; jetne vezave. Hkratu lovec nima več izbire, da bi se po potrebi vrnil na damsko krilo. Najprej so tu nadaljevali s 6. ... o—o, v novejšem času se je bolje izkazalo Dd6) 7. Lh4, c5 (zelo .podjetno) 8. o—o—o?. Izzivanje, ki jedrno še Keresa kdaj pogubi. 8. Sf3 -ali vsaj 8. e3 je bilo na mestu.
8 LXc3 9. DXc3, g5 10. Lg3, cd4
11.	DXd4, Sc6 12. Da4, Lf5! (beli kralj ne sme uteči) 13. e3, Tc8 14. Ld3(?) (Na ta način se kralju res posreči z» silo ubežati najhujši nevarnosti, črni pa pridobi nadaljnje tempe, tako da beli ne utegne več učvrstiti svojega položaja, če bi bil Keres prepričan o tako hitrem koncu, bi tu kljub vsem pomislekom gotovo izbral obrambo: 14. Se2. črni bi seveda ne smel dopustiti Se3 in Ld3, kar bi preprečil s Se4. Ker bi bilo na to vse drugo pogubno, bi moral beli vseeno odgovoriti 15. Sc3; slabše bi se mu ne godilo kot v partiji, čeprav bi bila prihodnja pozicija občutno zrahljana: SXc3, 1°-bc3. Z Ld3 in event. Kb2 in Da3 bi se še dobro upiral. Zdaj beli ne pride veo do sape.)
14. ... Dd7 15. Kbl (bela dama Jf bila v nevarnosti) LXd3 16. TXd3> Df5 17. e4 (To še malo zavleče) S*e4 18. Kal, 0—0 19. Tdl (Ker trdnjava visi, ne dobi beli prilike za odrešim0 potezo Sf3) b5! (S tem še drugi skakač vdere) 20. DXb5, Sd4 21. Dd3. Sc2+ (Kralj mora iz zaklonišča ven* pod strašen udar črne dame) 22. Kb« Sb4. Beli se je vdal; če poskuša reso1 damo. ne reši kralja.
Križanka
1 23456789 10 11
Radio Ljubljana spet oddaja
Okvara na ljubljanski radijski postaji je bila te dni popravljena: in je bila v torek že poskusna oddaja. V sredo je radio Ljubljana že redno oddajal od 13 do 13.45 in od 19.30 do 20.15. Radio oddaja v italijanskem in slovenskem jeziku po-: ročila in prinaša tudi italijansko in slovensko reproducirano glasbo. Za zdaj bo radio Ljubljana oddajal le v zgoraj navedenem času.
Osebne vesti
POROČILA STA SE:
V Ljubljani: g Vladimir Mazi in gdč. He di.ft Leskovičcva. — Bilo srečno!
UMRLI SO:
V Ljubljani: Jožefa Tiilkova; Franc Zvo-Ijenik; Ana Jakova, učiteljica; G.jlctiu Maks Japelj, trgovec:	18	letna Milica Cerarjeva;
64 letni Tomaž Kopač, Železniški uradnik v; pok.; Ur. iur. h c. Iran Urila., minister v pok.; 20 letna Helenca Končanova.
V Novi vasi: Ivan Lenarčič, gostilničar in; posestnik.
V Zalogu: 80 letna Marjana Vrečarjeva.
V Škofji Loki:	Matevž	Haf.ier,	posestnik
in mesar.
V Kamniku: Ciril Rakovec, učitelj.
Na ir sožalje!
Vodoravno: 1. v nesreči ga sp0' [znamo. 2. hrvaška reka; veliko [je. 3. časovna kratica; poljski delS' [vec; najpogostejše žensko ime. .r [vpitje, stara dežela ob spodnjem Tj/ [grisu; ime naše črke. 5. brdnja 8 ; sv. Antona roža; praske. 6. začetn>ce [sloven. duhovnika in liter, historiW*’ [na čigar pobudo so ustanovili CMC [ (1854—1935); kratica pri podpis'*!' [7. redovnica, izraelski sovražnik. [veznik (narobe); osebni zaimek ^ [predlogom; del obraza (črke zmea®' [ne). 9. jeza; letva; zanikan pom°ž’ [glagol. 10. šport; mesna hladetin9’
111.	pet veder držeč sod.
; Navpično: 1. realnost. 2. zidarsk'
• vodja; sklep. 3. zemeljski člen; d»*
• matinska trdnjava, del posode, [zemlja; Cankarjevo ime; ilo. 5. r°v’
• torej, tako (nemško); 6. reka in [žava v USA. 7. padavina; jams*
• plin. 8. ime naše črke (obrnjen0L , oblika glagola mreti; veznik (° , [premetane); 9. žensko ime; i talij9'1, [ska reka; veznik. 10. Kranjski---’ [turško ime za Nicejo. 11. zastopn'
»Klitjem RrtB
za otroke dobite zopet v drogeriji
EBEEOmČ
kraljevski dvorni dobavitelj Ljubljana, Prešernova uL 5
netite« križank* iz vdikanotne Ste«011*!
Vodoravna po vnti: J. .i S. ; pop; ' jjf-'ral kepasta; selokad. 2. upodobljeno. »vftiiten; epika; r. 3. ga, iz; Jelinek; p;
| f »rodujaknr; u. 4. ovo; ovuin;	ColoiU..^
.£ipad; bumerang. 5. »trojen. Veselo [noč, Mirim; i. G. lago, skat; kavn; *» j,; .rek, n, nem. 7. a, a, plaši jut: il. P®» |t.;
|ropotal. 8 Venera, aka, r, na žalost:	, r-•
i i*. 9. idite; om. m; iredenta, ao, ordr#* *
[10 ji, al, le, alka, Olt, zankam; *n,I,jl.jji»'
► 11 anatom; Marta; ali, pasat.	ar,
J12 Ob. Marna, d; Krni, »o, t. raza, jj,
► 13 »oj, stoli, d rud, Pelagonija; mapa« r, [orkane, Lia, to, a, rik, Arno,	Id*,
► Anko, »i, r, Juvanja, e«, konvoj. 16 jT-r, »tabu. rekorder, epiteton, Ivo. 17.
► Anton, Benda rasa. r, aog, r.	18.	i*	pa.
[t d., Družinski; t lik, b»od. IH. Ratn*« ^
► osa jaki. obiapiti. re, j. 2ti. et«, ba, »Cavour, gtmpodje. 21. teror*«ti,	m,	**	'
[a, Timi ; on. ev. 22 enakopravnost
► Klek tri, otekli 23 Rman, Amon, t**** ►Mal, t, Jaklič.
BUDILKA
B N A [■ I S A L .1 A N H Z K O Ž E NC V K T
Sam je dejal, da ga je tisto leto oog skozi veliko okno gledal. Službo Je imel dobro in pogosta popotovanja so mu vrgla lepe dnevnice, od katerih Je za pražnje dni še kaj ostalo. Le njegova gospodinja je godrnjala, ker Ka je morala večkrat zgodaj buditi, /ato je prosto popoldne stopil k urarju, da si kupi budilko, ker je moral naslednje jutro zgodaj na vlak.
Urar mu je razkazal budilke, od navadne kuhinjske do »salonske«, ki 1)1 ji človek nikoli ne prisodil, da mo-ne kljub svoji graciozni zunanjosti buditi človeka iz najslajšega jutranjega spanja. Odločil se je za budilko s prav močnim zvonilom, ki pa m odzvonilo budnice v eni sapi, temveč v presledkih. Urar mu je raz-!6z,.l„ mehanizem, mu zagotovil, da boljše budilke v življenju sploh še ni videl in prodal, ter mu na željo naravnal budnico za četrto uro. Zdaj s° Je še sam malo vadil odpiranja m zapiranja zvonila, nakar je urar kraljico budilk položil v škatlo, lepo zavil in prevezal, spravil denar in Priporočil za vsakdanje krstne, birmanske in ženitovanjske priložno-
Stl.
Vesel, da si je stvar priskrbel — meški ne kupujejo radi — je stopil mio v kavarno, kajti za obisk pri Poročeni prijateljici je bilo še pre-Sodaj, Njen mož je po kosilu rad malo poležal. Torej previdnost! Sicer Sl je pa zaradi tega prijateljstva vemo domišljeval, kajti bil je v letih,
ko
da
se mu je zdelo posebno junaštvo, je vdrl v tuj vrt.
Čim je pozvonil, mu je odprla ter Povedala, kako se je jezila nad uzkinjo. Kadar koli jo kam pošlje, celo večnost ni nazaj. Danes jo Jevnalašč poslala k svoji materi po °ze in zelenjavo ter ji še posebej menila, da pojde tudi sama ven in je pred šesto uro ne bo domov. A ko je iia videz odšla in se kmalu vrnila, ; Pila služkinja spet doma. Komaj ■ ° Je Pred nekaj minutami odpravila >z hiše. Ni in ni hotela iti.
Brezbrižno je poslušal pritožbo, besil klobuk na kljuko ter položil zavoj z budilko na polico pod zrca-jbm. Ni mu slo do srca in lahkomisel-
io n i' * se Z(^aj n' vredno več Jeziti. Poglavitno je, da je tu in da
»ta sama. In tesno objeta sta stopila
predsobe v solio, kajti iz previdno-
.®. vrata zapela tudi z varovalno
vfcrizico.
t.AU že po prvih objemih in polju-lh se je zvonec na vratih trikrat ezko oglasil.
. »Ježeš, moj mož!« — je zastokala b zatrepetala. Tudi junak v tujem “u se je močno prestrašil, čutil je, Se mu ježijo lasje, da mu je stopil
^azsocT	Ra	zaPust-da
omaro v predsobi!«, — je ra-Sv*f *Z bitega šepeta. Eešnji na-hot mu -*e vrn>* prisebnost in gibč-*»• Urno je stopil po prstih v ■pred-Pograbil klobuk in zavoj z bu-om ter	v dvodelno starinsko
in kjer -*e ona ze odprla vrata °bl k F	odmaknila	razno staro
oni °' Komaj je zaprla za njim dr;ar° ,s? Je sPet oglasil zvonec drin, hf,i ’ drin... Stekla je k vratom, od-4 verigo in odprla.
tiin>^ak° P.u to> da moram pred last-berač !«fat'	ure čakati kakor
rjc^b\ oprosti, pozabila sem, da Ma-sPaln?*‘ ^orna> sama sem bila pa v
Po, kar prav, da je ni.«
ljub Tk v °mari je slišal glasen po-Vejta *?r se na tihem jezil na člo-Prišpi vmu Je tako nepričakovano šen T škodo. In še v kakšen sme-JHič^ °žaj ga je spravil. Nepre-Hja “ mora sključen stati med cu-če , ' v zatohli stari omari. Kaj bo, bo mogel več zdržati?! šal Se Je sam nase, da je poslu-k*hko l ■ *>e.dast in starinski svet. Pravu bil čisto mirno ostal in na-zaraj. vesel obraz, češ da je prišel bg v',neke informacije. Seveda, sla-hip > človek zgubi glavo in je za razl,;;Cs, Peumen. Pa ura v zavoju Ja kakor kovač! stisnil •
Ul .. . ‘ Jo je k sebi,“pridrževal sapo Piso i •, slišal še nekaj besed, ki Pal je T. Pamenjene javnosti. Raču-Jati aollko časa utegnejo še tra-bil0 v.Jbgove muke v omari, kjer je
»Dr	bo,j vroče'
Pil0 yrrrr ;•■« je nenadoma zazvo-
&Prele* ,zav°ju. Junaka v omari je občute)? !'lraz. Odrevenel je in imel ’ da se podira svet.
držal c.ka -b' utihnila, junak je pri-kaPior al'°’ l,a tudi dvojica v sobi, tala , . s,° vrata ostala odprta, je moli slišal I7;nelladena. Nobenega glasu ?Pet v? I.. budilka je v tej tišini Jo je . zb>jala kakor kovač. Nehote bdusn' .~°U stisnil k sebi, da bi jo • Ah kakor nalašč:
»Stcr^ < je zazvonilo v drugo:
JJ’ c.e pp ustrelim!« — je zagr-as ‘egitimnega tekmeca.
Junaka v omari je zdaj spreletelo vroče kakor na ražnju. V duhu je že videl in slišal kolporterje, ki raznašajo list in kriče:	Krvaaava
draaama......
»Nesrečna budilka bo moj prezgodnji grob!« — je zmedeno pomislil in skoraj omedlel.
»Drrrrr « je zazvonilo v tretje
in napol mrtvemu junaku rezalo srce. Vmes je grmel razkačen glas: »še enkrat, stoj, če ne ustrelim!«
Junak v omari je bil prepričan, da je prišla njegova zadnja ura. Ali nesrečna budilka je baš oddrdrala do konca, ko je slišal, da so se vrata odprla in je ženski glas prestrašeno zaklical:
»Za božjo voljo vas prosim, gospod, nikar nc streljajte. Moj Janez je v omari!«
Da ni bil sam v taki stiski, bi bil morda občudoval žensko prisebnost in domiselnost, zakaj po teh besedah se je razlegel tak ženski smeh, da bi bil nalezljiv za slehernega manj prizadetega. Tudi še potem, ko so se vrata v sobo s truščem zaloputnila, je slišal smeh. In morda je baš ta smeh pripomogel, da se je znašel. Ko je neki robavs ropotaje planil iz druge polovice omare in iz predsobe, je nekaj hipov kasneje potihoma storil isto, ter mimo služkinje, ki si je jokaje zakrivala obraz, še sam izginil iz stanovanja. Pet ali šest dolgih skokov po stopnicah, pomečkani klobuk spet nared in skozi vežna vrata na ulico.
Rešen je bil in blagodejni hlad mu je pobožal čelo. Z okna ga ni mogel nihče opazovati, ker je šel pod drevjem. Ulica je bila prazna in lahko se je požuril, da je izginil za najbližjim ovinkom.
Z robcem si je brisal pot, srce mu je od prestanega strahu razbijalo in na tihem je preklinjal samega sebe, budilko, gospodarja ograjenega vrta in za nameček še vesoljni svet. Šele polagoma se je umiril ter spoznal, da se je po Čudnom naključju vendarle srečno rešil iz brezupne stiske. Na pol v zahvalo za rešitev, na pol iz strahopetnosti je sklenil, da ne bo nikoli več prestopil praga tiste hiše.
Le nesrečna budilka mu je bila zdaj odveč. Budilki ni mogel odpustiti in že jo je hotel položiti pred prvi prag. Zadnji hip se je premislil, ker se je spomnil, da bi se utegnilo najditelju tiktakanje v zavoju sumljivo zdeti. Slutil bi peklenski stroj, alarmiral policijo, začela bi se preiskava, ki bi slednjič razkrila vse, kar je zdaj po srečnem naključju ostalo prikrito.
»Ne, v vodo jo vržem!«
Ali ko je prišel k roki, je spoznal, da tudi to ne gre. Preveč je ljudi. Ta ali oni bi opazil in spet sumil kriminalno zadevščino.
»Torej moram vražji izum nesti domov,« — je menil resignirano. In domov je moral, da se preobleče, kajti srajca je bila vsa prepotena.
Ko se je doma umil in preoblekel, se je počutil spet junaka. Sklenil je, da si privošči vesel večer. Baš je hotel oditi, ko je prišel k njemu prijatelj, poštni uradnik.
»Kaj prineseš dobrega?«
»Prinesel nisem nič, ampak odnesel bi rad kako malenkost. Saj som ti že pravil, poštarji napravimo loterijo in tako sem mislil, da boš tudi ti kot prijatelj «
»Dobro, tebi na ljubo se poštarjem izkažem.« Vzel je nožič, prerezal motvoz, razvil papir, odprl škatlo ter postavil pred prijatelja budilko na mizo.
»In to krasno uro daruješ za našo loterijo?«
»Da, to je moje darilo,« — je pre-senečemu prijatelju moško odgovoril. Brez bolečine se je ločil od kraljice budilk, kajti vedel je, da njegovi živci zvonenja budilke ne bi nikoli več prenesli.
Nenavadna uporaba gumija
V filmski industriji izdelujejo iz gumija puške, samokrese, ročne granat«, meče in nože, da se igralci med snemanjem ne bi ranili. Iz gume izdelujejo tudi ribe, pečene piške. kuhinjsko posodje, nože, vilice in žlice, da se ne bi v filmu slišal žvenket in ropot kovin.
Za izdelavo nekega filma so prepeljali v Afriko 500 gumijastih mečev. Za neki drugi film so izdelali dvajset gumijastih krokodilov in kač. Pri nekem filmu, kjer so več prizorov vrteli na ladijskem krovu, so morali ves krov prevleči z gumijasto gobo, da so udušili ropot strojev. Razne predzgodovinske pošasti navadno tudi izdelajo iz gumija.
H.C. ANDERSEN
$
SVINJSKI PASTIRČEK
»Oh, to je superbe,« je dejala princeska, ko je šla mimo. »še nikoli nisem slišala lepše glasbe! Poslušaj, stopi noter in ga povprašaj, koliko stane
to prelepo glasbilo, toda poljubljala se z njim ne bom več!« In vzdihnila je, ko se je spomnila včerajšnjih desetih poljubov.
M
*
. »Sto poljubov od princeske,« je povedala dvorna dama, ki so jo poslali, naj povpraša po ceni.
»Menda je znorel,« je dejala princeska in stekla, toda komaj je storila nekaj korakov, je obstala.
»Umetnost moramo podpirati,« je dejala, »in jaz sem cesarjeva hči! Reci mu, da dobi lahko kakor zadnjič deset poljubov, ostanek si lahko odšteje pri mojih dvornih damah!« Tako je upala, da bosta volk sit in koza cela.
»Oh, me tega ne bi rade!« so dejale dvorne dame v en glas.
»če ga jaz lahko poljubljam, ga boste tudi ve,
saj vam jaz režem kruh in vas plačujem!« je jezno dejala princeska, ki so se ji pastirjevi poljubi zdeli kar prijetni.
Tedaj so morale dvorne dame hočeš nočeš I »ato poljubov od princeske, ali vsakdo obdrži spet k pastirčku. Tako je zapovedala princeska. J svoje,« je dejai pastirček.
»Postavite se okrog naju,« je dejala princeska. In dvorne dame so se postavile okrog njiju, pa-
stirček je pa jel poljubljati princesko, kakor jo je poljubljal že prejšnji dan.
mm
»Kakšna gneča je pa tam pri svinjskih hlevih?« je vprašal cesar, ki je prav tedaj prišel na balkon. Pomel si je oči in si nateknil naočnike.
»To so vendar dvorne dame, ki uganjajo svoje norčije!«
»Stopiti bom moral do njih!«
DALJE PRIHODNJIČ
Trdna volia v živlieniu velikih mož
Indijski voditelj Gandhi je vzor svojemu narodu
in upoštevali, kakor če bi imel za seboj stotisočglavo armado oboroženih mož. Z neukrotljivo voljo je pripravil tisoče nevednih ljudi do tega, da so mirno prenašali nasilja, ker je videl, da drugače ne bo kos tuji premoči. Gandhi ima posebno močno voljo. Neki poznavalec Indijcev je nekoč dejal, da bi ena sama Gandhijeva kretnja z roko zadostovala, da milijoni Indijcev zgrabijo za orožje in vpri-zore revolucijo. S svojo voljo je ves narod duhovno podjarmil, da mu zdaj brez besede slepo sledi.
Grindhi je z domačo industrijo onemogočil angleški uvoz in s tem dobil v roke važno in nevarno orožje. Neki poznavalec indijskih razmer je dejal: »Gandhijeva volja je kakor blisk, ki v eni sami sekundi osvetli vse njegovo ljudstvo in 350 milijonov ljudi se zbere pod njegovim vodstvom.« Gandhi je izmed vseh ljudi z močno voljo najnenavadnejši. Po mnenju nekega ameriškega pisatelja namreč Gandhi ni samo diktator, ki vlada z ljubeznijo, temveč tudi železen mož, ki vso svojo energijo kaže v tako imenovani »nenasilnosti«. Gandhi je nam-
Znani rek: »Genialnost je marljivost« lahko z mirno dušo obrnemo v »Genialnost je volja.« Res je, da is na svetu srečni ljudje, ki jim uspeh v življenju kar sam pade v naročje, ne da bi se zanj kaj posebno borili; vendar je na svetu neprimerno več takšnih duševnih velikanov, ki so morali zbrati vso svojo voljo, da so darove, ki jim jih je dala narava, do popolnosti izrabili in ustvarili dela, ki jih občuduje ves svet. Tudi v življenju navadnega zemljana je trdna in nepremagljiva volja, ki nujno vodi do cilja, velik uspeh. Samo tisti, ki nimajo v svojo voljo nobenega zaupanja in si ne upajo premagati velikih duševnih naporov, ne cenijo zmagovite volje in njene velike moči.
Pripovedujejo da je veliki grški politik in govornik Demcstenes (384 do 322 pr. Kr.) imel napako v govorilnih organih. Takrat je bilo še bolj ko danes nujno, da je bil vsak politik tudi dober govornik, čeprav namreč danes vemo. da imajo ravno dobri govorniki velike uspehe pri ljudstvu ih navadno postanejo voditelji naroda, vendar jih ne cenimo tako kakor v stari Grčiji. Demostenes je zbral vso. svojo voljo in se odločil za vsako ceno svojo napako popraviti. Pravijo, da je po cele ure hcdil ob morski obali in skušal prevpiti butanje morskih valov ob obalo, samo da bi dobil močan glas. Pri tem kričanju je imel pod jezikom kamenček in tako z dneva v d»n boljšal svoj glas. Tako je položil temeljni kamen svoji poznejši slavi in moči, ko je postaj grški voditelj.
Ko je bil Friderik Veliki < 1712 do 1786) še princ, je bil lahkoživec in ne-skrbnež. Za skrbi svojega očeta in za
reč zapovedal Indijcem, naj vse nasilnosti, ki jih zagrešijo Angleži nad njimi, ponižno prenašajo in naj se nikdar ne skušajo nad njimi maščevati. Narobe, kadar njihovi mučitelji potrebujejo pomoči, naj jim priskočijo takoj naproti.
Tako je Gandhi neposredno onemogočil delovanje mogotcev. Težko si je namreč izmisliti kazen za ljudstvo, ki najhujša ponižanja in krivice mii'-no prenaša in se ne skuša niti maščevati, temveč je videti, kakor da bi se jim zdela najhujša kazen dobrota. »Vso svojo energijo osredotočite v junaško prenašanje krivice in nasilja.« tako uči Gandhi in je teko svoje ljudstvo vzgojil v ljudi z nepremagljivo voljo. Ze doslej je Gandhi s svojo zamislijo veliko dosegel in zdi se, da bo prav s potrpežljivim in hladnokrvnim prenašanjem krivic morda prav kmalu osvobodil svoj narod.
Vsakdo naj svojo voljo tako uveljavlja, kakor je v njegovi naravi. Gandhi ni Napoleon! Vsakdo pa lahko s svojo trdno in nepremagljivo voljo doseže najvišje, kar mu življenje sploh more dati.
Italijansko topništvo pred trdnjavo Tobrukom v Libiji.
gospodinja v svojem domu. Tisti večer pred poroko mora prirediti večerjo, podobno naši fantovščini.
Pcleg te večerje mora poskrbeti še za tri slavnostna kosila, ki pa morajo biti zelo obilna, ker je na takšno kosilo povabljenih okrog sto gostov. Prvo kosilo je na dan poroke, in sicer ekrog desetih dopoldne. Najprej postrežejo gostom z juho, petem se vrstijo druge jedi. končajo pa s slaščicami okrog poldneva. Med drugim postrežejo tudi s pečenko merjasca, pečenimi purani, piščanci in cevrtimi netopirji. Zadnja jed je pri domačinih najbolj priljubljena, in jo imenujejo »faniji«. Na srečo pa spadajo ti netopirji v razred tistih, ki uživajo le rastline. Potem pride na vrsto riž, kuhan v kokosovem mleku, zmešanem s pomarančnim sokom in lupino in začinjenem z neKo vrsto jagod. Vfega mora biti veliko, ker imajo- navadno vsi svatje prav dober tek.
Po končanem svečanem kosilu prično plesati; toda nevesta kmalu edide domov, kjer je že vse pripravljeno za svečan sprejem svatov. Pred mrakom najavi ženin, da mora obiskati svojo bodočo ženo. Zdaj gredo vsi z njim z godbo na čelu. V nevestini hiši postrežejo z drugo gostijo, prav tako bogato. Po tej večerji plešejo do zore. Okrog sedmih se pa razvije svatbeni sprevod ki spremi ženina in nevesto v cerkev 1? poroki. Obred sam je kratek, a takoj za njim pride tretja svatbena pojedina v nevestini hiši.
Ko so vsi ti običaji končani, morata Tnlada porcčenca obiskati vse prijatelje. ki so bili povabljeni; zato vsi ti odhitijo domov, da pripravijo vse potrebno za sprejem.
šele po vseh teh ceremonijah veljata ženin in nevesta za poročena. Kako je z ženinovim žepom, tega pa nihče ne vpraša, in kako je po vseh teh gostijah z želodci povabljencev, tudi ne, ker spada vse to pač med d:lžnosti poročnih obredov.
Najdražji plašč na svetu
Najdražji plašč na svetu je ogrinjalo Kamehameha III., nekdanjega vladarja Havajskih otokov.
Plašč je vreden nič manj ko 4 milijone dinarjev, narejen je pa iz perja neke vrste kolibrijev, ki danes nič več ne žive.
gozdnih ptičev, ki so ga hoteli kljuvati.
šele naslednji dan je prišel neki kmet iz okolice slučajno v gozd in našel nezavestnega Grammena in njegovega čuvarja. Kmet je hotel medveda ustreliti, ta pa je zaslutil nevarnost in hitro odtacal v goščavo.
Ko se je Grammen naslednji dan v bolnišnici prebudil, je takoj vprašal za medveda, ki mu je rešil življenje.
Plesalka je promovirala iz prava
251etna Američanka Gladys Mortonova je bila še pred štirimi leti plesalka v raznih newyorških nočnih lokalih. Pred nedavnim se je pa na veliko začudenje vseh prijavila na ne\v-yorški univerzi za zadntji izpit na pravni fakulteti in ga izmed svojih
Mrtvorojeni otroci so umrli za slepičem
Nemški ginekolog dr. Einer je pred nadavnim svojim zdravniškim tovarišem razodel zanimivo novico. Skušal je ugotoviti, za čim umirajo mrtvorojeni otroci, in ugotovil, da po večini umrejo — za slepičem.
Ze deset dni pred porodom je imel neki otrok v materinem telesu povišano temperaturo in zdravnik je ugotovil vse znake, ki jih imajo ljudje, ko zbole za vnetjem slepiča. Zanimivo je pri tem, da njegova mati tega prav nič ni občutila. Kako je otrclc obolel za vnetjem in od kod je prišla infekcija, ki ga je usmrtila, še preden se je redil, je doslej še uganka.
Tudi Japonke se razumejo na orožje in bojevanje. Na sliki jih vidimo strumno vzravnane pri neki vojaški paradi-
Največji dveletni otrok živi kajpak v Združenih državah. Po svoji velikosti bi prekosil tudi šestletnega dečka.
5000 Nemcev ima srce na desni strani
Zadnje čase to se nemški zdravniki pozanimali za ljudi, ki imajo svoje notranje organe, predvsem srce, na nepravi strani. S pomočjo rentgenskih slik, ki so jih napravili pri več tisoč ljudeh, so ugotovili, da ima kar pet tisoč Nemcev srce na desni namesto na levi strani.
Včasih zdravniki nalete tudi na človeka, ki ima srce na desni strani, pa tega niti sam ne. ve. Ko so na primer pred nedavnim v Magdeburgu operirali nekega 181etnega mladeniča, so zdravniki ugotovili, da ima sploh vse notranje-organe s srcem vred narobe razporejene.
137 tovarišev edina opravila z odlič-nim uspehom.
Te dni je mlada nadarjena Američanka napravila tudi doktorat in s lem dokazala, da ima prav tako bistro glavo- kakor spretne noge.
resnost življenja se ni prav nič zanimal, čeprav je dobro vedel, da ga po očetovi smrti čakajo velike naloge. Na dan, ko je njegov oče Friderik Viljem I. umrl in je postal Friderik pruski kralj, so prišli k njemu vsi njegovi prijatelji, meneč, da se bo novi kralj zdaj še vse bolj nemoteno zabaval kakor prej. Friderik Veliki jih je pa ledeno sprejel in dejal: »Zdaj sem jaz kralj«. S temi besedami jih je nemilostno odpustil. V kratkem času se je novi kralj popolnoma spremenil. Iz lahkoživ ca in neskrbneža je postal rese- mož ter kmalu strah in trepet vse Evrope.
Borebon primer močne volje najdemo tudi pri ruskem pesniku Tolstoju (1828—1910). Kot bogat častnik ruske vojske, ki je igrala takrat posebno veliko vlogo, je živel lahkomiselno in iskal samo zabave in užitka. Nekega dne je pa sam od sebe prišel do spoznanja, kako nekoristno je doslej živel, in se sklenil poboljšati. Sam je pozneje priznal, da se je bilo zelo težko odreči veseljaškemu življenju, posebno še, ker so tako živeli vsi bogati častniki ruske vojske. Njegova volja je pa bila močnejša od vseh zapeljivosti razkošnega življenja. Odšel je v samoto, pustil svojo veselo družbo in začel pesnikovati. Tisti dan. ko je premagal svojo lahkoživo naravo, je napravil prvi veliki korak svo.ii poznejši slavi naproti. Za vse svoje poznejše velike ustvaritve se mora Tolstoj zahvaliti samo svoji neupogljivi volji.
Danes je vzor vsemogočne volje zn sini vodja Indijcev: Gandhi. Temu možu se je samo z nezlomljivo voljo posrečilo pripraviti 350 milijonov ljudi d* samozavesti in složnosti, šele leta 1914. je prišel iz Afrike, kjer je študiral, v Indijo in s svojo voljo m strogo začrtanim ciljem odšel na veliko delo. Pustil je, da so ga vrgli v ječo, in stradal je cele tri tedne, samo da bi dosegel svoj cilj. Za tako železno voljo so imeli le redki pravo razumevanje. Ves svet se ie takrat zanimal samo, ali je Gandhi že pričel jesti.
Gandhi je kmalu postal veliki vodja Indij«. Mnogi so ga bolj spoštovali
Nova ležišča volframove rude na Portugalskem
V srednjih in severnih deželah Por-tugalske so našli bogata ležišča volframove rude. Ta nova odkritja £° povzročila veliko preseljevanje ljudi, podobna .zlati mrzlici' v Kalifornij* preteklega stoletja.
Na tisoče kmetov, ki so njih življenjske prilike zelo slabe, je romalo pe. in z vsemi mogočimi vozili v kraje, kjer hočejo najti dela in zaslužka-Nekateri, ki so že prišli na cilj, iščejo mrzlično po svobodnih zemljiščih volf-ramovo rudo.
Volframova ruda je zelo dragocen* in jo uporabljajo za izdelovanje ze10 odpornega jekla. Portugalska vlada Je pa že odredila, da mora vojaščina za* stražiti vsa volframova ležišča, da bi mogel nihče nepoklican iskati ^ izkoriščati to dragoceno kovino.
Novi leseni podplati
Neki madžarski mizar je izdelal »°v0 vrsto lesenih podplatov. Ti podplati ^ tako prožni in upogljivi, kakor da D bili iz usnja.
Za ženske čevlje je takšen podP1®^ sestavljen iz 20 do 22, za moške P*: 28 do 30 tankih ploščic, ki so 111 ^ šeboj zlepljene tako, da se čevelj J*1® hojo upogiblje prav kakor noga zah1*' va. Dobro bi bilo — tako pišejo •j®* — da ti kmalu ustanovili tovarno ** izdelovanje takšnih podplatov.
ški
Nihče ni bogat, če njegovi sir05* prekašajo njegove dohodke, in ni siromašen, če so njegovi dohod večji od njegovih izdatkov.	.
R. Halliburton, pisatelj.
Slika iz albanske prestolnice Tirane: italijanski vojaki na tovornem avtomobilu na poti proti bojišču.
' '■■■■.: ^\
t naj se navadijo i orcmožcnje igračk Navadijo naj ne, li oh bolečini nvo.
črne in te>nne c vastim šivom. Zeli obleki šiv tirkizno
dni vsak dan lase do-z briljantino, jih umij-bodo lasje postali res dn bodo’ dvakrat tako iih bo marsikdo zame-
Drobno kockaste flanelaste ene barvne mu športnemu krilu.
v obliki naprej štrlečih čepic Inje leto pri nas zelo prilju-sliki vidite to obliko skoraj pretirano, poživljeno pa z drznim ščitom.
Vzgoja	v družini
.Vsi’, It imajo otroke, ni pogon to • -skrbjo zadajajo vprašan ja: kako 1}nj jih vzgojimo, da jim olajšamo življenje, da ne bodo brodolomci, ko bodo odrasli? Kakšne težave bodo o današnjih časih križale, njihovo življenjsko pol in. kako jih naj utrdimo, da jim bodo kos?
\ saka mati ima možnost, da vzgoji svojega otroka tako, da bo kar najbolj prijeten. in dober človek. Šola bo poskrbela, da se bo izobrazil, družina naj poskrbi, da bo dobro vzgojen. Tega pa ne dosežemo niti z zapovedovanjem, uiti n prepovedovei-'njem in kaznijo, temveč samo z dobrim zgledom.
„ Poznam družino, kjer ne družinski 'lani sicer med seboj prav dobro razumejo in'tudi radi imajo, toda Prepričani so, da je vljudnost med osjimi sorodniki nepotrebna in da ni nu[ hudega, če kdaj pa kdaj ta ali oni drugega ,nahruli', kajpak nič hudega ne meneč. Otroci, ki rastejo v lej družini, so zrcalo odraslih. Še Pikoli nisem nobenega slišala, da bi Prosil, ali da bi se za kakšno stvar zahvalil, pa čeprav bi dejal lepo po domače ,boglonaj‘.
Starši bi morali vedeti, da je otrok zelo občutljiv za sleherno nepravilnost, pa če je še tako prikrita in neznatna. še iz svojega detinstva se opomnim, da sem duševno trpela, če šeni videla, da dela mati komu kri-iifo ali da ni takšna, kakršno bi Piogla kar najbolj spoštovati.
.Pred otroci naj starši nikoli ne oštevajo poslov ali beračev, pa tildi Ve< če menijo, da so upravičeni, prav kakor ne zaradi sprostitve živčnosti nbtaknjenostu Otrok utegne misli-da so nekateri ljudje manj vredni kakor drugi in prav lahko že o prvi Priložnosti poniža kakšnega svojega šibkejšega tovariša.
Pe bo otrok videl, da je njegova Pditi pohlepna ali skopa, ga bo sram -"njo ali bo pa mislil, da ima tudi sani pravico do takšnega ravnanju.
. špomnim. se, da sem, v ljudski šoli imela sošolko, ki je za čudo dosti Vedela o vaznih kupčijah; sama je Prav po kramarsko trgovala z vsem, nar je imela. Celo svojo južino je drago prodajala, bila je bogatih Staršev in je imela zmerom s seboj kaj dobrega za pod zob. Vse je cenila ®amo po denarni vrednosti, drugih vi-ednot ni poznala. Poznalo se ji je, d" je doma slišala pomenke o kupčijah, ki niso bile prav čiste in zato J.e tudi sama bila prepričana, da naj-‘olje živi tisti, ki svojega bližnjega '.dhotnto in prikrito opehari. Bolje 'hi pred otroki ne govorimo o kup-V.Jdh, ki niso prav čedne, pa čeprav Jih sklepajo drugi.
Kum otroci tudi ne smejo rasti v P^Pijčartjii, da so nekaj posebnega, g. i drugega in boljšega kakor drugi otroci. Razumljivo in opravičljivo da ima na dnu srca vsaka mati
t*l'°l»loin, ^*ar*ns*t0' a vendar ijubko učinkuje tale oblekca iz črnobelo
tana z močno zvončastim krilom in tesno se prilegajočo
svojega otroka za najlepšega in najbolj pametnega. Ni pa 'opravičljivo, če tega ne zna skriti, ali če to celo pred otroki poudarja.
Še vse bolj kakor kdaj poprej se mora mati potruditi, da vzgoji v svojih otrocih čut za tovarištvo, ne. samo do bližnjih sorodnikov, temveč do vseh ljudi. Otroci naj se navadijo deliti svoje malo premoženje igračk s svojimi tovariši. Navadijo naj se, da ne bodo brezčutni ob bolečini svojih bližnjih in da bodo pomagali, kjer bo treba pomagati.
Če hočemo svojim otrokom pomagati, jih vzgojiti v zrelejše in samostojnejše ljudi, se moramo navaditi, da gledamo v vsakem izmed, njih človeka. Skušajmo se izogibati zapovedovali ju in prepovedovanju. Izkazalo se je, da je medsebojno posvetovanje med otroci in starši vse učinkovitejše od tepeža in drugih kazni. Zaupajmo otroku in pokažimo mu, da mu zaupamo; naložimo odgovornost. za vsa njihova, dejanja na njih male rame in prepustimo jim. skrb za manjše in slabotnejše. Otrok;, ki bo videl, da mu zaupamo, se bo potrudil, da nas ne bo razočaral.
»Kaj pa, če bomo tako vbili v otroku najčudovitejše, kar ima: tisto neskrbno otroško vedrost., ki je pravica otroških let?« bodo vprašali nekateri starši.
Takole jim bi odgovorila: Izkušnje nas uče, da so tisti otroci, ki sc znajo življenju najbolje prilagoditi in samostojno nastopati, po navadi najbolj neskrbni in najbolj veseli.
Saška.
 -m • v----------------
Naša kuhinja
KAJ BO TA TEDEN NA MIZI?
četrtek; Krompirjeva juha. omelete. Zvečer: Ocvrta jajca, solata.
Petek: Zelenjavna juha, sirovi štruklji. Zvečer: Koruzni žganci, mleko.
Sobota: Goveja juha z vlivanci, špinača, krompir v kosih. Zvečer: Rižota. solata.
Nedelja: Telečja obara, kruhovi cmo-ki. zdrobov narastek. Zvečer: Telečja jetrca, čokoladni kolač.
Ponedeljek; Ciganska juha,1 makaroni, solata. Zvečer: Regrat v solati, trdokuhana jajca.
Torek; Goveja juha, korenjeva omaka,2 krompirjev pire, solata. Zvečer: Mlečen močnik.
Sreda: Fižolova juha, pečena kaša,’ marmelada. Zvečer: Guljaž. polenta.
Pojasnila:
1 Ciganska juha: Na tanke liste zrežemo kolerabo, petršilj in zeleno, pn-denemo še pest riža, paradižnikove mezge, celo čebulo, soli, celega popra in paprike. Vse skupaj zalijemo s toliko vode, kolikor potrebujemo juhe.
SpMntadoMUa
bluza s progami
I Za ljubko spomladansko bluzo potf-e-Jbujete rdeče in nekaj mornarsko-•modre volne boucle, pletilki št. 2 in Spol in 3 gumbe.
S Bluzo pletite vseskozi gladko, to se jpravi, desno na desni strani in levo
• na levi. Rokava, prednji del in hrbet Spletite po dolgem, na ramenih pa S počez.
• Vzorček je tale: 5 cm pletite gladko. Sin sicer s temeljno rdečo volno, po. Stlej '2 vrsti desno z mornarskomodro
• volno, dalje 4 vrste gladko rdeče in S 2 vrsti desno z modro volno. Znova 5 4 pletilke gladko rdeče, nato 2 ple-
• tilki desno z modro. Ta vzorček, ki
• smo ga’navedli, ponavljajte toliko ča-Š sa. dokler pletenje ni 8 cm visoko. S Prednji del: Začnite plesti pri
• stranskem robu, in sicer nasnujte 40
• petelj, pletite dalje gladko in na kolišču vsake leve pletilke nasnujte 4 pet-•lje, dokler jih nimate 60 na pletilki.
• S temi 60 petljami pletite 4 cm vi-Ssoko, nato pa na koncu vsake nasledili je leve pletilke dedajte po 1 petljo
• to se pravi šestkrat. Tako oblikujete Srokavno odprtino.
t Na pletilki imate 66 petelj; pletite ; dalje. ne da, bi še kaj dodajali, v pro-
• gastem vzorčku; dokler pletenje ne bo 541 c ni visoko. Potlej snemajte v ena-•Kem razmerju, v kakršnem ste po-Sprej dodajali za rokavno odprtino, in S sicer takole: šestkrat v vsaki drugi 5 vrsti podpletite po dve petlji skupaj.
• potlej pa pletite 4 cm visoko, nato pa
• v skupinah po 4 petlje snemajte. 5 dokler ne ostane samo še 40 petelj •Te snemite hkrati.
• Hrbet pletite natanko tako kakor Sprednji del.
Š Gornji del bluze je treba po-
• sebe j plesti, in sicer v treh delih, ki S jih sešijete s prednjim delom in hrb-J tom. Za hrbet nasnujte 84 petelj, •pletite 16 cm v progastem vzorčku Sin zaključite. (Za posebno široka ra-Š mena nasnujte 94 petelj.) Za desno •polovico prednjega dela začnite plesti
• na ramenu, nasnujte 28 petelj (za S posebno široka ramena pa 34 petelj). •Pletite v, progastem vzorčku najprej
• 4 cm, dodajajte nato na koncu na-Š slednjih 6 pletilk po 1 petljo. Potlej Š pa na isti strani nasnujte še 18 petelj.
• S tem ste oblikovali vratni izrez. Zdaj 5 morate na isti strani oblikovati gumb-Šnice. Pletite 2 demo, 3 snemite in •pletilko pletite do konca. Pri nasledili ji vrsti nasnujte nato nad snetimi Š petljami 3 nove petlje. Tako napra-jvite 3 gumbnice z razdaljo 3 cm. Ko
• je pletenje 16 cm visoko, snemite.
• Leva polovica prednjega gornjega dela. Šje pletena prav tako. le v obratnem •smislu in brez gumbnic.
• Za rokava nasnujte 40 petelj,
pletite v progastem vzorčku in dodajajte na koncu vsake desne pletilke, dokler nimate 60 petelj. Potlej nadaljujte, ne da bi dodnjali, nato pa prav tako snemajte, kakor ste poprej dodajali. Ko imate na pletilki spet samo 40 petelj, vse hkrati snemite. Ko rokava sešijete, spodnji rob nekoliko obkvačkajte, da se preveč ne raztegne.
Za ovratnik nasnujte 150 petelj in pletite popolnoma gladko. V vsaki dragi vrsti na obeh straneh po dve petlji podpletite skupaj, dokler ne ostane samo še 120 petelj. Snemite jih vse hkrati.
Pri izdelavi sešijte posamezne dele. Gornja prednja delrr položite kakšnih 3 cm drugega čez drugega, potlej pa okrog vratu natanko obkvačkajte,
nato šele prišijte ovratnik. Ce želite nositi bluzo zunaj krila, ji lahko napletete v rebrastem vzorčku kakšnih 10 cm visok rob, ki ga prav rahlo snamete.
Preden dele sešijete, jih »polikajtec po preizkušenem navodilu, namreč, da jih stisnete med pole vlažnega časopisnega papirja in obtežite. Ko ste pa dele sešili. posebno skrbno na narobni strani polikajte robove. Dobro je tudi. če jih podložite s trakovi, da se pletenje ne bo preveč raztegnilo.
Navedena kombinacija rdeče in modre volne je izredno posrečena, vendar smo prepričani, da si bodo naše iznajdljive bralke znale sestaviti še boljše kombinacije in predvsem takšne, ki bodo v skladu z njihovimi spomladanskimi oblačili.
Ko se je vse kuhalo eno uro, vzamemo čebulo in celi poper iz juhe, naredimo na masti temnorumeno prežganje in ga denemo v juho. Pustimo, da vse skupaj nekaj časa vre in pridenemo še nekaj sesekljanega zelenega pe-tršilja.
2 Korenjeva omaka: Na strgalniku nastrgamo korenja. Na masti zarumenimo nekaj kock sladkorja, pridenemo nastrganega korenja in ga dušimo nekaj časa. Potem ga potrese-mo z moko. zalijemo z juho ali vodo in osolimo.
5 Pečena kaša: četrt litra lepe in izbrane kaše operemo v čisti vodi in jo skuhamo na litru mleka. Ko se zgosti ji pridenemo košček presnega masla, osolimo, in jo stresemo v pekačo. Spečemo jo v neprevroči pečici, da na zgornji strani lepo zarumeni.
POSTREŽI GOSTU z delikatesami trgovine J A N E Š , Aleksandrova 12, tel. 34-55.
njal z naravnimi. Lasje se bodo medlo lesketali in bodo ostali zdravi. Sicer so tudi zdaj lasje še potrebni briljantine, vendar samo dvakrat na teden, ker bi sicer postali preveč mastni.
, t) j,	S ninviiu	>■*	»‘-•'••v	I”
"“o kvačkane rokavice in prav takšne kratke nogavice ter naprej pomaknjen klobuček ta vtisk še povečajo.
Nega trajno nakodranih las
Trajno nakodrani lasje potrebujejo dvojno nego. Običajno postanejo namreč jako suhi in motni. To pa prav lahko popravite s skrbno nego.
Ze prvi teden po trajnem kodranju morate lase vsak dan namazati z briljantino. Mažite samo konce las, ker so ti najbolj izsušeni, čeprav boste lase na debelo namastili, bodo že po nekaj urah spet suhi ko prej. To najbolj dokazuje, kako potrebni so maščobe.
Ko ste teden dobra namazali z te. šele tedaj lepi. Trajni kodri dolgo držali in jih bo
Monogrami — entel — ažur gumbnice — gumbi — plise fino in hitro izvrši
HtaUlc&HUUcš
LJUBLJANA. FraniiSkanska ulita
nasproti Uniona
Vezenje perila, predtisk ženskih ročnih del
Korenje delo čudeže
Dva trda korenja na dan in dve čaši vroče limonade delata čudeže. Vsako jutro na tešče pojejte korenje in popijte čašo vroče limonade, zvečer vsaj uro preden ležete, ta proces ponovite. Imeli boste dobro prebavo in mladostno svežo polt.
Korenje in vroča limonada prav tako dobro vplivata tudi na leiroto vaših las. če se boste stalno držali tega preprostega navodila, boste kaj kmalu dobili lepe lesketajoče se, zdrave lase. Od korenja, ki ga zdravniki sami priporočajo za bolne zobe, boste pa dobili močne dlesni in bele zobe.
Za razpokane ustnice
•Razpokane ustnice so za marsikatero žensko velika nevšečnost, posebno če jo v pravem času ne odstrani. V tem primeru ne pomaga nič drugega ko dobra vazelina. Kupite v drogeriji belo vazelino v tubi za šminko, ki jo lahko v torbici zmerom s seboj nosite. Z njo si večkrat na dan namažite ustnice, ki bodo kmalu postale gladke in mehke.
če si ustnice rdečite, potem ste zmerom v nevarnosti, da vam bodo razpokale. Rdečilo namreč ustnice neusmiljeno osuši, če si pa pred šminkanjem ustnice dobro namažete z belo vazelino in jih šele potem nardečite. boste to popolnoma preprečili. Doeegli boste dvojen uspeh. Ustnice vam ne bodo pokale in rdečilo vam bo dvakrat tako dolgo držalo kakor sicer.
MODERNO JE
črn dežnik z dolgim ročajem. Nosimo ga kakor moški dežnik.
široki baržunasti plašči. Naredimo jih iz črnega ali temnega baržuna in jih nosimo popoldan in zvečer.
K športnim cblekam pisani sprednji deli v obliki bluze. Zelo lepo se podajo k takšni obleki klobuk, rokavice in robček v žepu iz iste barve kakor sprednji del obleke.
obleke, šivane z bar-lepO sc poda črni modre barve.
bluze k
Klobučki so sc bili. Na nekoliko
drznim
ELITNA KONFEKCIJA ^ „
—	A\AR!BOQ
PRINAŠA VEDNO NAJNOVEJSE
MATERINA SLIKA
* IZ FRANCOŠČINE PREVEDLA K. N.
13. nadaljevanje
Spomnila se je dolge vrste športnih avtomobilov, ki so stali pred to restavracijo. Morda je bil med njimi tudi avto kakšnega Harryje-vega znanca, ki mu je na vrat na nos sporočil, kje in v kakšni družbi je videl njegovo ženo. Razveselila se je ob misli, da bo lahko Har-ryju razložila, kako prazni so njegovi strahovi, ko je vendar pila čaj v družbi njegovega prijatelja iz detinstva, Freda Conwaya.
Ponovila je:
»Oh, zdaj razumem! Pila sem čaj s tvojim prijateljem sirom Con-wayem.«
»Aha, zdaj smo tam!« je preteče vzkliknil lord Blackenfield.
»Kaj hočeš reči s tem? je vzkliknila mlada žena in se živo zganila. To zasliševanje je šlo predaleč.
»Zdaj priznavaš svoj sestanek... Zdaj ne praviš več: nič ne vem...«
»Harry, toda kakšna pregreha naj bi to bila? Povedala sem ti že, da sem bila v družbi tvojega prijatelja sira Freda Conwaya. ki mi je razkazal Blackenfield...«
Možev bledi, od jeze in alkohola spačeni obraz jo je ustavil, da je utihnila. Harry je pa ves razkačen nadaljeval:
»Lep domislek! Izlet v Blackenfield, sentimentalni izprehodi po gozdovih, medtem ko sem bil jaz odsoten... Zato torej si si izmislila, da je otrok zbolel! In komaj si se pripeljala, je bil že zdrav! Oh, oh! In ostala si tam štiri, ne, pet dni!«
še zmerom je renčal besen do onemoglosti.
Viviana se je zdaj jela že zares bati. Tako razburjenega svojega moža še ni bila videla.
»Harry, zagotavljam ti, da ni niti besedica vsega tega resnična. Pokažem ti lahko brzojavko Mrs. Berryjeve ... Lahko jo tudi osebno povprašaš in se prepričaš, da je imel Mick prvih osem in štirideset ur, ko sem prišla k njemu, hudo vročico. Takšni otročki pogosto zbole za hudimi vročicami, ki na srečo hitro minejo ...«
Harry jo je pa surovo prekinil: »Molči! To so besede, gole besede, ki jih govoriš, da bi me preslepila.«
»Ne, ne, Harry. Verjemi mi, prosim te...«
»Molči! Vse vem. Imela si sestanek s Fredom in zdaj lažeš, ker se me bojiš ...«
»Ne,« je vzkliknila užaljeno mlada žena. »Ne, jaz ne lažem! Nikoli nisem imela sestanka s Fredom, še vedela nisem, da se mudi tam dol. Njegov obisk me je zelo presenetil... To je vse! To je resnica!«
»Beži, beži! In izprehod z avtomobilom?«
»Res je, sprejela sem Fredovo povabilo, toda samo zato, da bi si tako laže ogledala Blackenfield in okolico, deželo tvojega detinstva... Ali je v tem kaj slabega?«
»Kako,« je razkačeno zakričal lord Blackenfield, »ti me še vprašuješ, kaj je slabega v tem? Ali se tako vede lady? Moje ime nosiš, ne pozabljaj tega! Zdaj nisi več hči lovskega čuvaja! Zdaj ne boš počenjala norčij, ki si jih lahko dovoli hči človeka takšne baže...«
Viviana se je ponosno vzravnala in nestrpno odgovorila:
»Nič mi nimaš očitati! Prepovedujem tl, da bi mi očital, da sem hči lovskega čuvaja. Moj oče je bil boljši in vrednejši od tebe. Bil je človek, ki se ni opijanjal in ni žalil žensk, ki se ne morejo braniti!«
»Oh, ti si drzneš... drzneš si mi prepovedovati! Dobro, tudi jaz imam še nekaj besede v tej hiši! Prepovedujem ti. da bi se še kdaj odpeljala v Blackenfield! Nobena lady nisi in nisi vredna, da bi bila mati mojega sina! Prepovedujem, ti, da bi še kdaj videla mojega4 otroka... Ne boš ga več videla! In tudi Freda ne! Nobenega od njiju! Tako vidiš, to je moja prepoved!«
Viviana se je zgrudila v bližnji naslonjač. Zakopala je glavo v roke in si zatisnila ušesa, da ne bi poslušala žaljivk, ki jih je kar venomer bruhal njen pijani in razjarjeni mož.
Grozil je s takšnimi groznimi kaznimi in jo obsipal s takšnimi krivičnimi očitki in žalitvami, da se je zdela Viviana sama sebi kakor bitje, ki so jo vsi izdali in zapustili in je na milost in nemilost izročeno krvnikovi krutosti...
Na srečo v resnici ni bilo tako hudo. kajti lord Blackenfield se je razvnemal bolj zato, da bi ugajal sam sebi, kakor da bi učinkoval na svojo mlado žeijo. V pijanosti pač ni izbiral besed, toda v
resnici nikoli ne bi mogel uresničiti namer, ki jih je prerokoval v sveti jezi, kratko in malo zato ne, ker ni bilo v njegovi naravi, da bi zavedno delal krivico. Bil je pa bolestno ljubosumen in otročje razvajen, zato se je kaj lahko dal zavesti v krivična dejanja.
Ko se je izkričal, je odlomastil v svojo spalnico, se zavalil na posteljo in zaspal spanje pijanca, ki se opije iz jeze in ki sicer ni vajen pijače.
Pustil je Viviano brez dobre besede, brez spravljivega pogleda. Na nesrečo je bilo pa to dekletce vzgojeno v takšnem okolju in med takšnimi ljudmi, da so ji bili podobni prizori tuji. Zato ni slutila, da so kakor nevihta, kjer je dosti grmenja in malo dežja. Sleherna moževa beseda jo je zadela naravnost v srce in se zapičila vanj globoko kakor trn.
Viviana je še dolgo jokala, potem je pa legla in se pogreznila v bolesten spanec, bolj podoben omedlevici kakor pravemu, zdravilnemu snu.
Ko se je zjutraj zbudila, se je najprej spomnila na moževo grožnjo glede malega Micka.
»Nikoli več ne boš videla mojega sina!«
Nikoli več naj ga ne vidi... Nikoli se ne bi mogla ukloniti takšni prepovedi, pa čeprav bi s tem odrekla pokorščino svojemu možu!
Njen sin!
Viviana se je zbudila živčno zelo izčrpana. Misel, da bi ji Harry utegnil skriti ali odpeljati otroka, jo je tako vzburila, da je jela trepetati po vsem telesu. In tisti trenutek je zasovražila svojega moža.
Pozabila je na sladke dneve, ki sta jih preživela skupaj, pozabila na nežnosti in poljube... Nič več se ni spomnila, da je bil Harry pogosto tudi popustljiv in dober, velikodušen in prijeten zakonski mož. Na vse to se tisti trenutek še spomnila ni. Po ušesih so ji donele samo še žaljivke in grožnje, ki jih ji je bil prejšnji večer izrekel njen mož.
Vsa razburkana zaradi nočnega prepira, potrta zaradi groženj in strahu, ki ga je bila prestala, je Viviana izgubila pravi odnos do svojega moža. Se včeraj je bila prepričana, da ji bo Harry opora za vse življenje, danes ji je pa misel na moža zbujala samo še odpor in strah.
Zdaj ji je bil samo še samopašen in daljen tujec, ki žrtvuje vse svojim zahtevam hi svojemu samoljubju. Bil ji je samo še nestalen mož, ki je pogosto izginil za več dni, ne da bi ji povedal kam; samo še uživač, ki se od časa do časa utaplja v vinu in potem žali svojo šibko ženo; samo še nebrižen oče, ki mu ni mar lasten otrok ...
In ta človek jo hoče ločiti od njenega sina? Ta človek hoče ločiti mater od sina?
Ali ji res more Harry ugrabiti sina? Ob tej misli se je je polotil strah, ki je bil bolj podoben paniki kakor občutku groze.
Zena možu: »Povej mi po pravici, kaj ti je zdravnik povedal o mojem srcu.«
Mož: »Po pravici povedano, nič posebnega. Ce boš zelo previdna, bo že izdržalo, dokler boš živela.«
Strah
»Zmerom me je tako neskončno strah, ker mislim, da se je kdo skril pod mojo posteljo. Ali mi moreš svetovati. kako bi se otresla tega strahu.«
»Postelji odreži noge.«
Pesem
Janez je prišel k stricu na obisk. Stric ga je pogostil z vinom in potico. Ko sta bila oba že nekoliko v rožicah, ga stric potreplja po rami in de: »Povej Janez, ali ni moje vino kakor pesem.«
»Res je kakor pesem,« mu vneto pritrdi Janez. »Ali jo imaš morda še nekaj kitic?«
Zanesljiva najdba
»Ali je morda kdo prinesel steklenico konjaka, ki sem jo i>ozabil v tramvaju?« izprašuje neki gospod na policiji.
»Ne. nihče,« odgovori stražnik. >pač smo pa pripeljali gospoda, ki 'je steklenico našel!«
»Ne, ne,« je šepetala sama pri sebi, »ne bi prenesla, da bi mi vzeli Micka!«
Čutila se je dovolj močno, da bi. se borila zanj, da bi storila vse, samo da si ga obdrži.
Vsa vročična se je odločila, da bo svojega moža prehitela, da bo ravnala hitro, odločno in premočrtno.
Odpeljala se bo po svojega otroka in ga spravila na varno. Nič je ne bo moglo zadržati.
Viviana je vedela, da odhaja okrog desetih vlak »Flying-Scots-man«* na škotsko. Odločila se je, da bo odpotovala kar s tem vlakom.
Pozvonila je sobarici in jo vprašala, ali je gospod doma.
Dekle je odgovorilo, da je že zgodaj zjutraj odšel.
To je bilo kakor nalašč za njen načrt. Torej je imela nekaj ur prednosti pred svojim možem.
Naročila je dekletu, naj pripravi prtljago.
»Spravite v kovčeg samo najpotrebnejše ... Nekaj perila, nekaj črnih oblek in toaletne potrebščine.«
Sama je izbrala iz predalov tistih nekaj svojih drobnih, dragocenih zakladov, ki jih je tako spoštljivo
V 24 URAH
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolilca Brajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puh
tovarna J OS. REICH LJUBLJANA
pazila in hranila: staro, že obledelo sliko svojega očeta, nekaj draguljev, ki jih je bila dobila še kot dekle in nekaj denarja, ki ga je še imela, ker ga ni utegnila porabiti. Zdaj je ta vsotica pomenila zanjo že majhno premoženje. Vse drugo je pustila na svojem mestu nedotaknjeno. Harry ji vsaj ne bo mogel očitati, da je kaj odnesla s seboj.
Medtem ko je sobarica zaklepala kovčege, je sedla Viviana k pisalni mizi in napisala nekaj vrstic za moža:
»Harry!
Odhajam. Ne morem prenašati tvojih očitkov in ne tvojih groženj, da mi boš vzel otroka ...
Tvoj otrok je tudi in predvsem moj otrok. Ljubim ga bolj kakor ti, ki se sicer sploh ne zanimaš zanj.
Ne boš mi vzel mojega malega Micka, ne boš me mogel ločiti od bitja, ki mi je najdražje na svetu. Ker pa obtožuješ njegovo mater, ne boš nič več slišal ne o njej, ne o njem. Zbogom!
Viviana.«
* Leteči Škot.
Mati gre z enajstletno Erno in petletnim Ivančkoin v kopališče.
»Lepo pazi na Ivančka.« pravi mati Erni, ko pelje bratca v vodo.
čez nekaj časa vidi mati, da Ivančka nikjer ni, Erna pa stoji do ramen globoko v vodi. Vsa v skrbeh vpraša Erno: »Kje si pa pustila Ivančka?«
»Nič se ne boj. mama,« ji' veselo odgovori Erna, »Ivančka krepko držim za roko.«
Razumljivo
Sodnik: >Toda milostljiva, zato se vendar ne boste ločili od moža, če vaša služkinja nosi vaše perilo.«
»Oprostite, rekla sem vam. da je to opazil moj mož.«
Slabe izkušnje
»Kako se imenuje parnik, ki se bomo z njim peljali?«
»Ema.«
»Potem se pod nobenim pogojem ne peljem z vami. Z Emo imam že slabe izkušnje.«
Edino veselje
»Praviš, da te čevlji tiščijo? Zakaj si pa ne kupiš' večjih?«
Napisala je na ovoj naslov lorda Blackenfielda, potem pa naročila sobarici, naj telefonira po taksi. Ni se hotela več peljati s svojim avtomobilom na postajo, temveč se je kar s taksijem odpeljala, ne da bi komu povedala, kam.
In pol ure nato se je olajšana, sproščena in skoraj bi rekli srečna kljub duševnim in živčnim naporom pretekle noči vozila v »letečem Škotu« proti velikim jezerom svojemu otroku nasproti...
V
Harry se je vrnil domov ob uri obeda, poln dobrih načrtov.
Megleno se je še spominjal, da je bil preteklo noč surov in morda tudi krivičen do svoje žene; zavedal se je, da je Viviani dolžen opravičila za svoje — milo rečeno — nenavadno vedenje. Pripravljen je bil, opravičiti se in z ljubeznivostjo in velikodušnostjo zabrisati izbruh svoje bolestne ljubosumnosti.
Nekoliko je bil razočaran, ko so mu sporočili, da lady Blackenfiel-dove ni doma. Vendar je bil tako spravljivo razpoložen, da se je odločil, počakati jo, dokler ne pride in šele potem sesti k obedu.
Njegova žena se gotovo ne bo dolgo zamudila v mestu.
Sedel je v klubnjak, si zapalil cigareto in dobro volj no puhal predse. Tedaj je vstopila sobarica in mu na pladnju prinesla Viviani-no pismo.
Harry ni takoj razumel, za kaj gre. Ta upor njegove mlade in plahe žene je prišel tako nepričakovano, da se kar ni mogel vživeti v njegovo resničnost.
Viviana je vendar še skoraj otrok... otrok brez pravice odloče-vanja. Njen upor je otročji, zato ga ne sme jemati resno... Viviana ne more živeti brez njega, zato se bo vrnila. Kakor vse Francozinje se hitro razvname, trmoglavi, toda prav tako se bo gotovo tudi hitro skesala in pomirila. Vrnila se bo k njemu, saj je v tej deželi njena edina opora... Prepričan je bil, da bo že drevi doma...
Vnovič je prebral pismo. Tokrat ni več toliko mislil na svojo ženo kakor na odločne besede, ki jih je bila napisala.
To pot je bolje razumel. Viviana ga je pustila na cedilu. Viviana trdi, da ima več pravice do njegovega sina kakor on sam. Trdi, da lahko odpelje s seboj njegovega sina, dediča njegovega imena in njegovega premoženja!
To se mu je zdel največji greh. Dotlej mu še mar ni bilo drobnega rožnatega bitja, komaj da se ga je spomnil kdaj pa kdaj... Ob Vivianini grožnji mu je pa v srcu na lepem vstala ljubosumna jeza, da bi mu ga kdo utegnil vzeti.
»Mojega sina si drzne odpeljati! Mojega sina!«
Tu ni spregovorilo očetovsko srce temveč moško samoljubje. Samo on. lord Blackenfield naj bi imel pravico do tega drobnega, nemočnega otroka...
»Gorje tistemu, ki bi se ga dotaknil... pa čeprav bi bila to njegova mati!«
Ves razburjen je še enkrat prebral neprevidne Vivianine besede: »Ne boš mi vzel mojega sina... ne moreš me ločiti od njega...«
»Oh, ta nespametnica mu grozi! Dobro, videla bo, da ni dovoljeno, upirati se Blackenfieldu... še posebno pa ne groziti mu, da mu bo ugrabila otroka... sina... dediča!
Viviana je napisala: »Odhajam.« ne da bi navedla, kam. Vendar jo je Harry predobro poznal, da bi sa-
O te tujke!
Gospa Korenčkova čita v časopisu: Strašen ciklon je pobil tristo ljudi. Vsa razburjena pravi očitujoče:
»Te nesramneže bi res morali strogo kaznovati. Tudi mene bi včeraj eden skoraj povozil.«
Smola
»Pomisli kakšna smola! Mojega upnika je zadela kap!«
»Ne vem, zakaj bi bila to smola?«
Je, kajti kap ga je zadela od veselja. ker sem mu slednjič vrnil svoj dolg.«
Povedal mu je
Gost: »Tako krasno ženo imate. Kaj niste prav nič ljubosumen?«
Gospodar: »O. saj nikoli ne povabim v hišo moškega, ki bi se pametna ženska mogla zaljubiti vanj.«
Zasebna knjižnica
»To je pa res nenavadno, da imate v ogromni knjižnici eno samo knjigo.«
»Ja na žalost. Pa še ta edina knjiga je samo seznam knjig, ki sem jih izposodil svojim prijateljem; to je žalostni ostanek moje nekdanje knjižnice.«
Poceni darilo
»Kaj lie, Jožica, da ti je te lepe rokavice podarila tvoja mamica za rojstni dan?«
»Ne, te rokavice je teta Klara na-zame v tramvaju,«
GESAN
RENA
onooemjA
mo za trenutek podvomil, da odhaja v Blackenfield k svojemu otroku.
K otroku?
Morda tudi k Fredu?
Ob tej misli je val krvi zalil Har-ryjev obraz.
Fred?
Vse je mogoče. Komaj se je toliko obvladal, da je poklical slugo:
»Pripravite veliki športni avto... Odpotoval bom takoj. Vzemite samo kovčeg s toaletnimi potrebščinami in perilom. Glejte, da ne izgubite niti minuto!«
Bil je prepričan, da bo tako obdržal Viviano... ji preprečil, da bi odpeljala otroka... Z otrokom bo priklenil mater nase. Oh, saj je smešno, kar je mislila njegova žena, da bo zaradi takšne drobne muhe lahko raztrgala vezi, ki ju vežejo...
Sicer pa tudi ni verjel, da bi mogla živeti daleč proč od njega. Bila je njegova žena, njegova lastnina... — obdržati jo mora vsemu svetu nakljub, Fredu nakljub!
Pripeljal se je sredi noči na mirno farmo Mis. Berryjeve.
Ženica mu je presenečena sama odprla, še bolj se je pa začudila, ko je zagledala svojega gojenca in gospodarja tako razburjenega. Bila je navajena, da je bil dobre vo lje, ljubezniv in dovtipen. Zdaj j° je pa komaj da pogledal in pozdravil. Takoj je rezko vprašal:
»Ali je lady Blackenfieldova tukaj?«
»Oh, lord Harry, bog vas blago- > slovi, saj bi se morali srečati z gospo baronico. Odpotovala je predvčerajšnjim zjutraj.«
»Vem, vem, dobra moja Berry-jeva. Vprašam vas, ali se je lady Blackenfieldova vrnila semkaj?«.
»Vrnila? Ne, ne. Jaz je nisem videla!«
»In Mihael?«	,	':i
»Spi, detece lepo... Zdaj je že čisto zdrav. Gospa baronica se je zdaj lahko prepričala, da ga dobro negujem.«
»Torej je otrok tukaj?«
»Kajpak... saj spi v svoji mal* zibelki.«
Vzdih olajšanja se mu je protf njegovi volji izvil iz prsi. Storil je torej prav, da je krenil naravnost semkaj, da je vozil takoj neučakano in hitro in da je celo odslovi* šoferja, samo da ne bi izgubil nit1 minute.
Prispel je, preden se je zgodi*0 ono nepopravljivo. Bil je prvi! Pfe' hitel jo je! Mala, drobna Vlvian* torej ne bo mogla uresničiti svojega drznega načrta. Njen mož se je potrudil, da bo branil svoje oče' tovske pravice...
Zdaj, ko se je bil prepričal, d* je otrok doma, mu je kazalo san®0 še počakati na nepokorno ženico..-Pogovoril se bo z njo... se spravil * njo... toda otroka vseeno ne smela vzeti s seboj domov. Tega P ne more dovoliti, še vse preveč J® neizkušena, sentimentalna, sa®* še cel otrok. Dobila bo Micka P0.' zneje, ko bo že nekoliko odrastek Tedaj bo dal za malega Blacke«' fielda pripraviti v svoji veliki lo°' i donski palači najlepšo sobo...
Vendar se mora Viviana save' | dati, da morata tudi v zakonu vi*' dati red in disciplina.	j
Ob misli na ženo je spet vztrepe' tal.	j
Viviana? Kje neki je ob tej Pot\ ni uri? Kako je mogoče, da še 1,1 prispela semkaj.	..	i
Pogledal je na uro in računa* »Vlak, ki se je z njim odpelja*^ privozi pozno v Kensongton... s bi vzela taksi, bi morala biti že kaj po polnoči na farmi... Zdaj ‘ pa skoraj štiri zjutraj!«
Zamuda? Nesreča?
Dalje prihodnji
Posebno pazite kaj bolnik pij®*
Pitje ni le za zdf8’ vega človeka z e 10 važno, temveč za bolnika mnog® krat važnejie od M***
Zato pijte Vi in bolnik čim češ1-® našo najboljšo ralno vodo, ki je °^e nem tudi zdravil11®
ono as rdečimi *tC\ '
P •sprtt# IR vsa potrebni navad«« i**1** fritis i« z veselleni
Uprava zdravilnega kopali!«
SLATINA RADE Hy
»Ah veš, ves dan imam toliko sitnosti in skrbi, da imam edino veselje zvečer, ko si sezujem pretesne čevlje!« 'šla
HUMOR
Slabo upanje
Otroška
9
ROMAN * ANGLEŠKI NAPISAL GEORGE GOODCHILD. PREVEDEL Z. P.
1
)\ mn umu
8. nadaljevanje
Čuden izraz je trznil po maski. Težko bi bilo povedati, ali je bil Posmeh ali sočutje. Njegove poznejše besede so Anni presenetile.
»Ta priložnost mu bo še dana.«
»Ali menite, da bi bilo to prav zares mogoče? Ne, ne, saj tega ne "P® nikoli učakala. Preteklost ga tlači in njegov slab sloves. Prav zdaj se ^o moral bolj paziti police kakor kdaj koli prej.«
»Svet je velik. Kar potolažite se, Anni! Nihče ne more trditi, da se ne bo dal najti izhod. Bomo že še videli!«
. »Nikar so ne norčujte iz mene!« J e naspol jokaje hlipnilo dekle.
»Vprav vi, Anni, ste med tistimi redkimi ljudmi, ki bi se iz njih nikoli ne mogel norčevati.«
»Kako to?« je živahno povzela.
»Ker vam usoda doslej še nikoli ni bila naklonjena. Vso svojo lju-Dezen dajete očetu, sami ste pa ljubezni mnogo bolj potrebni kakor nn. Zapomnite si, Anni, svet je nasproti nam hudo, hudo krivičen.
nam pomagajo zakoni? Neznatne tatove oblast obeša, velikim lopovom pa pripenjajo rede in Kolajne na prsi.«
»In vi...?« je zategnjeno vprašala, ">da že v istem hipu ji je bilo žal, na je bila tolikanj nepremišljena.
»Jaz?«
. »Ali vam ni potrebna ljubezen?« le vsa zardela menila.
Obrnil se je vstran, da bi ne opazila njegovega razburjenja. Potlej je zasukal pogovor drugam.
»Poglejte! Ali ni ta pogled prekrasen?«
Angleška obala je ležala pod nji-?ni, okopana v jutrnjem soncu. Hmalu nato je zaplavalo letalo nad angleško zemljo in pristalo na samotnem kraju. Maščevalec in Anni sta izstopila, letalo se je pa koj spet dvignilo in odletelo. .t?'av blizu sta uzrla leseno hišico, skrito med drevjem. Maščevalec ie zavil naravnost tja.
»Tako! Tukajle se ločita najini Poti, Anni. Po tej stezi pojdite da-111 čez kakšnih dvajset minut boste uzrli železniško postajo.
morete zgrešiti. In na temle naslovu boste našli svojega očeta, Seveda, če je ubogal moj nasvet.«
Izročil ji je listek z naslovom.
»Ali imate kaj denarja s seboj?«
»Hvala, imam!«
»Prav. Recite, prosim, svojemu
"j-otu, da ga bom gez dva dneva
°wskal.«
pa bo z našo staro hišo?
1 se tja ne smem vrniti?«
1*1. zdaj že ne. Pozneje bomo v®1. *u nekaj ukrenili. Gospodu
Ptteringu recite, da ste bili bolni.
Nič
.vas ne bo spraševal. Na svi-
deaje!«
Stisnil ji je roko in izginil v le-n nišico. Anni je še nekaj hipov so	!n začudeno zrla v vrata, ki
Pa	bila za niim zaprla, potlej je
v,,, krenila na pot. čez dve uri je min. iSpet v Londonu in dvajset .j nut pozneje je že stala pred On .klaida-Valu, ki jo je našla 1,0 Masčevalčevem listku. ao je pozvonila, ji je prihitel Pirat Tim Bright. če« °®P°dična Anni!« je preseneča? ^kliknil. »Vaš oče se je ves neznansko bal za vas. Hvala stg da ste se srečno vrnili! Kje Pa bili prav za prav?<
**i je oče doma?« čutj?’ 10(181 nle dobro se ne po-
v	je noter in našla očeta
otn*A JI. Zdel se je na vso moč čl fr®.- Njegov pogled se je pri prt-
^eno ed^ko k° 16 Uzrl svol° J-Iub~
ie iskreno vzkliknila.
Naj o ?1! KaJ s« je bilo zgodilo?
Na b0veL brž povej vse!«
Vehv„ al,ko mu je povedala svojo je bji Pustolovščino. Očetov pogled gr°v0 h^ognjen, ko je zaslišal Ti-
Hla.cknrina Prekleta!« je robantil ti bi?am' »Vlovil bi me rad — in Prane^1 blla vaba. Tista reč na Sem *r'■ m res ni nedolžna. Prste volji Tri5nel vmes> Pa ne po svoji naimot,-a z umorom nimam niti kajrJtfe8a opravka. Kajpak, muh oj,. Preteti Tiger, ki je vseh to brf»tt ’i ta P* me že podurnil v °bso<ini 0 Nazadnje bi še mene lranen*ir„Za krivca, če me dobi ati znmf10 sodišče v roke, ni milo-valeT ,*- In kolikšna sreča.! Mašče-rizu te i«Pr5sPeti dečko, še v Pa
doma preselim sem; povedal mi je, kje bom našel ključe. V staro stanovanje ne moreva tako dolgo nazaj, dokler ne bova za gotovo vedela, da mi ni Tiger skuhal smrdljive godlje.«
»Saj so vendar še vse moje stvari tam — in pohištvo...«
»Seveda. Za vse to bo poskrbel Maščevalec. Le pomirjena bodi. Ali nisi prejle rekla, da namerava priti na obisk?«
»Rekla, rekla. Pojutrišnjem bo prišel.«
»Kje pa stoji njegova hišica?« je radovedno vprašal oče.
»Niti ne sanja se mi, kako pravijo tistemu kraju, žive duše ni bilo nikjer in hiše tudi nobene.«
»Praviš, da je železniška postaja blizu?«
»še pol ure ni do tja.«
»No — in ime železniške postaje...«
»Veš, oče... o tem pa ne smem povedati ničesar. Maščevalec mi zaupa — in je prepričan, da bom molčala ko grob. In to tudi bom.«
»Svojemu očetu bi pa že lahko povedala. Saj vendar zanj delam,« jo je skušal pretentati oče.
»Že, že, toda če ti on sam nikoli ni hotel povedati, ti tudi jaz ne bom. Zaupanje za zaupanje! Prosim te, oče, nikar več ne sili vame!«
Blackham je nekaj zamrmral, ko je pa sprevidel, da iz te moke ne bo kruha, se je vdal v usodo.
»šla bom spet h Ketteringu.«
»To vendar ne gre!«
»Zakaj le ne bi šlo?«
»če zve Tiger za to in ti neopazno kdaj sledi, bo moje skrivališče izdano. Ne gre mi v glavo, kako ti je mogel Maščevalec kaj takšnega svetovati.«
»Po vsaki ceni moram obdržati svojo službo,« je vztrajala Anni.
Blackham tega ni hotel sprevideti. Njegov ponos je bil še zmerom užaljen. Razen tega je hotel izrabiti ugodno priložnost, da si obdrži hčer spet zase. Toda Anni je bila vse preveč zaverovana v svoj zaslužek, da bi se dala pregovoriti. Odločila se je, da bo v bodočih dneh stanovala kje v kakšnem majhnem hotelu, dokler ne bo Maščevalec ukrenil drugače.
13. poglavje
Grožnje nasproti Harryju Rey-noldsu Maščevalec ni in ni hotel uresničiti. Nadzornik Brent je sicer še zmerom čakal kakšnega presenečenja, Reynoldsa samega pa stvar niti najmanj ni spravila iz tira. Zvečine je prebil ves čas v svojem ateljeju in je neumorno delal. Tu pa tam je opazil na ulici pred svojim stanovanjem sprehajajočega se moža — in ni mu bilo težko uganiti, da je Brent postavil stražo za njegovo varnost.
Roza Harmerjeva je preživljala svoje dni na žerjavici. Sleherni hip je pričakovala novico o umoru prijatelja Reynoldsa — in vsa se je vživela v Brentovo teorijo, da bo
Reynoldsu sledil tudi njen oče... Nekega večera je srečala Brenta na ulici. Zdel se je na moč razburjen.
»Nekaj zanimivega mi prikrivate, prav gotovo mi prikrivate,« mu je v pozdrav očitala.
»Prikrivam? Kaj le?«
»Ali mar nisem več vredna vašega zaupanja?«
»Neverjetno dobro oko imate! Prav zares smo odkrili na moč zanimivo stvar. Francoska policija išče že več let nekega Thomasa. Zdaj je dobila Surete brezimno ovadbo, da je ta Thomas že pred nekaj leti pobegnil s Francoskega in stanuje zdaj tu nekje blizu Wappinga. Ovaduh trdi, da se piše mož zdaj Blackham in ima baje zveze z Maščevalcem.«
»Ali ste že kaj poizvedovali?«
»Menda! Podatki so nemara res pravilni. Toda Blackhama je moral medtem nekdo opozoriti, kajti njegova hiša je zapuščena.«
»To se torej pravi, da vam je pošlo niti?«
»Tako hudo še ni! Zvedeli smo, da ima Blackham hčer, ki je natakarica pri Ketteringu. Nadzorujemo jo, ker smo prepričani, da nam bo slej ali prej pokazala pot do svojega očeta. Toda dekle je prebrisano. V hotel se je zateklo stanovat.«
»Illlllllllllllllllllilltillllilllllllllllill'2
1 OKVIR |l
=	M
= SLIKE, F0T06MFUE. GOBELINI. E
| KLEIN 8
= LJUBLjANA, Wolfova 4 = aiiiiiiiimiimimmiimiiimiiiiiiiiiirc
»Kettering? Saj tam sem že bila. Kakšno pa je to dekle?«
»Mlada je in prav čedna. Na oko se zdi prav nedolžno in odkrito dekle, pa vendar ne dvomimo, da sta z očetom zaveznika. Zaslišali je še nismo.«
»Ali mar menite, da ima tudi dekle zveze z Maščevalcem?«
»Rajši rečem da kakor ne.«
Roza je to novico še toplo odnesla Reynoldsu, saj je vedela, da zahaja večkrat h Ketteringu večerjat.
»Da, da, ondan sem res opazil neko novo dekle,« je brskal Rey-nolds po svojem spominu. »Kako ji je že ime? Anni? Da. da, prava bo! Rečem pa, da bi si upal za poštenost tega dekleta položiti roko v ogenj.«
»Kako morete kaj takšnega trditi, Reynolds?« je ogorčeno vzkliknila Roza.
»Oh, takšna reč se kar na obrazu bere. Sam Kettering mi je zadnjič pravil, da je pri gostih najbolj priljubljena natakarica. Hm, hm. Rekel bi, da Brent že spet po kalnem ribari. Ali se ne zdi tudi vam tako?«
»Nikarite vendar. Saj je deklina hči hudodelca...«
»To še ni dokaz, da bi morala biti tudi sama nepoštena. Zamislite se samo v položaj, da bi vas zasledovala policija, ker vas je brezimni pisec iz osebnega maščevanja ovadil, lažnivo ovadil... No, kaj pravite zdaj? Sploh bi bilo treba naj-strože prepovedati policiji, da bi se ukvarjala z brezimnimi ovadbami. Prav zares!«
»Harry, presneto dolgočasni ste postali. Malcolm Brent je vendar potrdil, da so podatki resnični. Policija je že izdala zaporno povelje. Stari lisjak je lepo pobegnil, dekle se je pa zateklo v hotel. Torej ni dvoma, da hči ve, kaj ima oče na vesti.«
»In vendar trdim, da dekle ni krivo.«
»Je in je! Vsaj to je zakrivila, da je iskanemu hudodelcu dajala potuho. No, Malcolm ji bo že razvezal jezik.«
»Če prav poznam predpise, bi s tem prekoračil svojo pravico. Če je dekle tako razumno, kakor se zdi na oko, se bo prav gotovo z vsemi štirimi branila, da bi ji policija izsilila eno samo besedo.«
Roza je bila ogorčena.
»Pri moji veri — drugače res že ne morem reči — Harry, ne razumem vas več. Tale pošast — Maščevalca mislim — vam pošlje grozilno pismo, vi ste pa tako slepi, da se potegujete za dekle, ki je dokazano iz njegove tolpe.«
»Tako, tako? Iz Maščevalčeve tolpe je? Tega pa res nisem vedel. O, Roza, kako hudo znate ve ženske sovražiti!«
»To ni res, Harry. Toda svojega čuta o poštenosti si ne dam pretentati s čustveno omotičnostjo. Nisem še pozabila, Harry, da je bil sir Henry Lush ustreljen — in če to dekle...«
_ Reynolds se je zdrznil in si pri-E I žgal cigareto. Sprevidel je, da je “ njegov poskus, da bi Anni zaščitil, napravil na Rozo od sile slab vtis. Kar žal mu je bilo, da je omenil to slučajno poznanstvo.
»In kaj dela glasba? Počiva nemara?« je zasuknil pogovor v drugo plat.
»Da, da. Neprestano razburjenje mi jemlje mir. Klavir kar počiva.«
»Ni prav, Roza. Tudi jaz najdem poleg vseh skrbi še dovolj časa za slikanje.«
»"Vi ste pa tudi sanjač; zmerom ste kilometer za resničnim življenjem. Rada bi vas zbudila iz tega vašega sanjskega sveta!«
»Nikar! Sanjarjenje je prečudovito, da bi si ga hotel pustiti kratiti. čemu bi se le razburjal zastran stvari, ki mi niso nič mar.«
»Torej vam tudi Maščevalčeve grožnje ni mar?«
»Dokler se nič prijemljivega ne zgodi — prav gotovo ne. Glejte, Brent je bil celo toliko pozoren, da mi je stražo dodelil pred hišo. Vzel mi je vso skrb s tem. Fant mi ne bo mogel do živega. Resno pa sploh dvomim, da je imel kakšen namen.«
»Dvomite? In to zinete kar tako hladnokrvno, čeprav je zadeva sira Henryja še skoraj topla. Harry, Harry!«
»Jaz sem — skoraj bi rekel — jagnje. Sir Henry pa ni bil...«
»Kako morete tako govoriti, ko pa...«
»Zakaj bi prikrivali resnico? Dobro veste. Roza, da je bil Lush, če že nič drugega, vsaj velik sko-
Kadar kupujete
Aspirin
tablete, ne pozabite pogledati da li vsak 2avitek in vsaka pp> samezna tableta nosi „Bayet” jev križ, ki ga mora imeti, p namreč Aspirina brez „Bayef** jevega križa.
Ogla* N»(Nlb>. j»r tt Mn« IM*
puh. Ves svet ve, da je ustanovil nekaj sto gnilih družb in se je pital z vlogi svojih strank, ki so bile zvečine iz nižjih slojev. Ali se še spominjate avtomobilske nesreče, ki se mu je primerila? Partner pri nesreči je bil reven ko cerkvena miš — in razen tega sem prepričan, da pravica ni bila na Lusho-vi strani, čeprav je šlo za piškavo malenkost, se je tožaril, ko da bi mu šlo za življenje, Samo s podkupljenimi pričami se mu je posrečilo, da je tožbo dobil. Ali naj mar za takšnim človekom točim solze? Ne, ne, Roza, bodimo pravični in priznajmo tudi svoje napake!«
Rozi je kar zaprlo sapo. Sira Henryja je bila gledala zmerom z občudovanjem, skorajda s češče-njem. Zaljubljena je bila v ljudi, ki si znajo zaslužiti mnogo denarja.
»Kar huda sem na vas,« je naposled dejala Roza. »Drugega si ne morem misliti, ko da vas je tisto dekle pri Ketteringu s svojimi čari premamila.«
»Brez čarov prav gotovo ni,« je nebrižno odgovoril Reynolds.
.»Da i
sleh, *n Prav takrat, ko sem V* ^ tnun upanie izgubila, čiga-
sem?« sa — in kako si prišel
»To i
Sv*t„pa, Maščevalčeva skriv-V*toval mi je, naj se nemu-
je staknil!«-
O slavi
Profesor zgodovine na neki gimnaziji je učencem leto za letom pripovedoval iz stare grške zgodovine tole zgodbo:
»Mož z imenom Herostratus je zažgal kiasen Dianin tem pel samo zato, da bi zaradi hudodelskega požiga postal slaven in bi ljudje na veke pomnili njegovo ime. Mi mu pa tega veselja ne bomo privoščili,« je potem razlagal profesor dalje, »in vas zato prosim. da njegovo ime takoj spet pozabite.«
*
Na pariški pošti so svoje dni prejeli pismo z naslovom: »Največjemu francoskemu pesniku«.
Ne da bi kaj pomišljal, je uradnik odposlal pismo Victorju Hugoju. Hugoju se pa nikakor ni zdelo prav, da bi bil tako ničemuren in bi pismo sprejel. Hotel se je izkazati skromnega in je pismo odposlal Lamartinu. Toda tudi ta pisma ni hotel sprejeti in ga je spet poslal Hugoju.
Tako je pismo nekajkrat romalo od Hugoja do Lamartina in narobe. Slednjič se je Hugoju zdelo preneumno in je pismo odprl. Kako se je pa začudil, ko je bral: »Spoštovani gospod Musset.«
11114*1	u	l«1	k
I
Edmonda de Goncourta je večna slava tako skrbela, da se je celo bal, kaj bo, če bo kdaj s koncem sveta tudi njegove slave konec. Pri takšni priliki je dejal trpko:
»Koliko je pa vredna slava, ki jo
Znamenitost
Max Sclimeling, znameniti bsksač, sede za mizo v jedilnem vagonu. Njegov sosed vljudno vstane in se mu ljubeznivo prikloni:
»Drago mi je, da sem se spoznal z vami-.«
Schmeling se samozadovoljno na-srr-hne in pravi:
»To je nagrada za včerajšnjo žalitev. Veste, kaj se mi je zgodilo? Pomislite: nekdo me je vprašal kdo sem. Mene vprašati kdo sem! Odgovoril sem mu kar najbolj zapeto: .Schmeling!‘ in mu obrnil hrbet.«
»Sijajno,« se vljudno nasmehne sosed. »ali bi mi povedali, s čim se ba-vite?«
Bette Dawisova in kitajska vljudnost
Svečane večerje, ki jo je priredila kitajsko-ameriška filmska zveada Ana-May-Yongova, se je udeležila tudi slavna filmska zvezda Bette Davisova, Jedla je tam različne eksotične jedi, kakor na primer gnila jajca, lastovičja gnezda in druge najboljše kitajske slaščice. Poslušala je kitajsko glasbo, ki ji je bila tuja in nerazumljiva... Toda kar jo je najbolj zbodlo v oči, je bilo to, da so se moški, po večini sami ugledni Kitajci, vedli do nje tako spoštljivo in vljudno, da so prekašali celo ameriški pojem o vljudnosti. Bette ... je bila zelo očarana. Njen sosed pri lahko že čez petdesettisoč ali stotisoč mizi je bil mlad in zelo simpatičen
let uniči konec sveta?!«
mogočih stvareh, ko sta se na lepem lotila vprašanja let moškega .in ženske.
»Na primer,« je dejala Bette, »jaz bi se le težko znašla v letih Kitajca ali Kitajke. Povejte mi, prosim vas, ali se tudi vam tako zgodi, kadar vidite belce? Koliko let prisojate meni?«
Kitajec se ljubeznivo nasmehne in še dalje s spoštovanjem opazuje igralko.
»Vi molčite? Ali se bojite odgovoriti? Da vam olajšam odgovor, vam povem, da mi je trideset let. Tega ne bi povedala nikoli nobenemu Američanu. Koliko let ste mi pa vi prisodili?«
Na njeno veliko začudenje jo je Kitajec debelo pogledal, potem se je pa na ves glas zasmejal.
»že dobro, nikar se ne pretvarjajte! Vi in vaši rojaki pretiravate s svojo vljudnostjo. Povejte mi v otiraš, recimo pet in dvajset, dvajset, osemnajst!?«
Kitajec se je zresnil:
»Gospa,« je spoštljivo dejal, »mislil sem, da imate petdeset let, tako ste pametni, izobraženi, tako dobro negovani in modri!«
Dober odgovor
Na nekem velikem plesu v dobrodelen namen je angleški kralj Edvard VII. (1841—1910) opazil med gosti svojega krojača. Kralj je stopil k njemu m pričela sta se pomenkovati.
»Lep ples. ali ne?« je vprašal kralj.
»Da, vaše veličanstvo.« je odgovoril krojač, »samo zdi se mi, da srečaš tu vse mogoče ljudi.«
Kralj se je ozrl okrog sebe in dejal: »Hm, zdi se. da imate prav. Kaj ho-
Kitajec. Dolgo sto kramljala o vseh I čemo, vsi ne moremo biti krojači.«
Brent se je odločil, da bo prihodnje dni pospešil delovanje. Navsezadnje je odšel h Ketteringu in se mu predstavil kot policijski nadzornik. Kettering je začuden in prestrašen bolščal vanj.
»Kaj hočete od mene?«
»Nič. Prišel sem zaradi ene izmed vaših natakaric. Anni Blackham se piše dekle.«
»Imenitno dekle, postrežljivo in pošteno,« je zatrdil Kettering.
»Kako dolgo je že pri vas?«
»šele nekaj tednov, pa je porab-nejša ko stare natakarice.«
»Ali jo je kdo priporočil?«
»Da — in ne.«
»Kako naj razumem ta vaš odgovor, gospod?« je strogo vprašal Brent.
»V službo sem jo vzel zato, da se hvaležno oddolžim nekomu. Med zadnjo vojno sem zabredel brez lastne krivde v neprilike. Neki gospod, ki je bil uganil, kako slaba mi prede, mi je priskočil na pomoč. Nikoli pa tega čudnega dobrotnika nisem videl, a tudi njegovega imena ne poznam. Po njegovem slu sem mu poslal zahvalno pismo, ki sem se v njem zaobljubil, da mu bom, kadar koli bo treba, skušal uslugo povrniti. No — in pred nekaj tedni sem dobil pismo brez podpisa, ki mu je bilo priloženo moje pismo od takrat. Moj nekdanji neznani dobrotnik me je prosil, naj mu uslugo vrnem na ta način, da vzamem v službo dekle, ki se bo pri meni zglasila. V teh okoliščinah mi še na um ni prišlo, da bi bil zahteval kakršno koli priporočilo ali spričevalo. To dekle je bilo Anni Blackhamova — in verjemite mi, gospod, nisem se kesal, da sem jo vzel v službo — in. prepričan sem celo, da se nikoli ne bom.«
»Ali ste videli kdaj dekletovega očeta?«
»Ne!«
»Ali je sploh kdaj omenila očeta med pogovorom z vami?« je vrtal nadzornik Brent dalje.
»Nikoli,« je odgovoril Kettering — in videti je bilo, da mu postaja izpraševanje že na moč neprijetno.
»čudno! Veste kaj, rad bi govoril z nj„, ko bo prišla.«
»Kaj pa je storila ali zagrešila?« je nejevoljno vprašal restavrater.
»Ničesar! Samo za njenega očeta se zanimam.«
Ko je Anni prišla, ji je rekel Kettering, da bi rad neki gospod z njo govoril. Stopila je v tesno pisarno in se znašla Brentu nasproti.
»Ali ste vi Anni Blackhamova?« je z uradnim glasom povzel Brent Dalje prihodnjii
Domača žival severnjakov
Osmega maja sta brata Lomen sklenila z Njegovim Veličanstvom angleškim' kraljem pogodbo, da bosta v dveh letih poslala tri tisoč glav severnih jelenov na vzhod. Andrew Bahr, že takrat več ko petdeset let star, je bil izbran, da odžene jelene na določeni kraj. Pot je držala nekje od Kotzebueja ob Beringovem morju vprek čez skoraj nenaseljeno severno Aljasko k ustju Mackenzieja. Tisoč kilometrov čez skoraj neznano deželo, čez visoke gore, koder pozimi živ krst ne more čez, čez močvirja in reke, ki so prehodne samo pozimi, kadar so pokrite z debelo ledeno skor-
l isatelj Herbert Tichy je v svoji knjigi »Aljaska« napisal nešteto zanimivosti o tem polotoku severno-zahodnoga dela severnoameriškega kontinenta, čeprav meri ta celina poldrugi milijon kvadratnih kilometrov. vemo o njei zvečine samo tio, da je čudežna dežela, polna skrivnosti, visokih gora (Mt. Mac Kinlejr 6.240 m), vulkanov, zlatih rudnikov, redkih rib in zatočišče pcdjetnih pustolovcev. Da približamo svojim bralcem to oddaljeno zemljo in jih seznanimo s tegobami, ki jih je moralo njeno ljudstvo pretrpeti, priobčujemo iz Tichyjeve knjige nad vse zanimivo poglavje zgornjega naslova.
Toma Loppa, učitelja v Cape-Prin-ce-of-Walesu, so mučile hude skrbi. Ne zgolj zaradi tega, ker so eskimski otoci prav tako razposajeni kakor tisti, ki so rojeni nekaj tisoč kilometrov južneje, ne — to ga ni vznemirjalo — bolelo ga je pa, da so ti otroci stradali. Ne samo otroci, temveč tudi njihovi roditelji.
Kitolovci, ki' so konec prejšnjega stoletja čedalje pogosteje prihajali na sever, so Eskimom na moč otežkočili življenje. Leta 1877. je pristala ladja z rumom, tobakom in drugimi modernimi dobrotami na Rtu VValeškega princa. Posadka je opijanila Eskime in jim izvabila njihove dragocene kožuhovine. Naposled je storila silo njihovim ženam in pomorila trinajst domačinov.
Tako so se Eskimi seznanili z belo-kožci.
Moderno orožje belcev je kaj hitro zmanjšalo število divjačine; tjulenjev, morskih levov in mrožev je bilo čedalje manj; domačinom, živečim na otočju Beringovega preliva, je pretila smrt od gladu. Tudi Eskimom na celini se ni godilo mnogo bolje. Velikanske črede divjih severnih jelenov so jim prej dajale meso; s svojim preprostim orožjem, z lokom, s strelico in sulico so pobili dovolj živali za svojo prehrano. Pu-Ske so pa pregnale črede v središče dežele, kamor jim Eskimi, iz mnogih vzrokov vezani na življenje na obali, niso mogli slediti. Zadeva je' postajala čedalje bolj pereča -- in zdelo se je, da je na tisoče Eskimov prepuščenih .žalostni smrti od' gladu. Loppu kajpak ni bilo do tega, da bi mirno in nemara še z užitkom gledal vse to.
Prebivalci sibirske obale oh Beringovem prelivu sp prihajali polgti pogosto na Rt VValeškega princa kupčevat. Bili so dobro rejeni in dobro oblečeni — v »parkise« (krznene jopiče) iz kož severnih jelenov. S seboj so prinesli meso severnih jelenov;	•	"
Lopp se je zamislil. Prebivalci iz istih geografskih širin kakor njegovi Eskimi so živeli dostojno: živeli so tako Eskimi v Sibiriji in Laponci v Skandinaviji. In obe plemeni sta se preživljali s severnimi jeleni. Tedaj, se je rodila misel, da bi kazalo pripeljati črede severnih jelenov na Aljasko.
Dobre ideje in iznajdbe so včasih kar »v zraku«. Kakor so avto in pisalni stroj iznašli ob istem času razni ljudje, neodvisni med seboj, tako se je tudi nekemu tretjemu rodila ob istem času odrešilna misel o priselitvi severnih jelenov.
Dr. Sheldon Jackson, glavni prosvetni poverjenik na Aljaski, je križaril z enojambornico »Bear« pod poveljstvom kapitana Healyja po I5e-
Učitelj Jackson
Kako so Eskimi na Aljaski dobili severne jelene, da niso pomrli od gladu
nih jelenov na Aljaski na pol do enega milijona. Dve tretjini sta last domačinov in le ena tretjina je last belcev. Ti so pokupili svoje črede od Laponcev, ki smejo svobodno prodajati.
Brata Lomen, kralja severnih jelenov v Nrmeju, sta poskusila izvažati jelenje meso v Združene države, vendar jima kupčija ni šla v klasje.
Svojo prvo čredo sta kupila od Laponca Nilime leta 1914. Alfred Lomen je bil prišel v Candle, kjer se je kaj brž pogodil z Laponcem. Samo da ta — čudno je res — ni hotel pet tisoč dolarjev kupnine sprejeti v gotovini, temveč se mu je zdel ček varnejši. Ker je čakala Lomena še dolga pot s sanmi, je hotel, ko je že napisal ček, vrniti gotovino v Nome. Za to sprva ni bilo priložnosti, nekega dne je pa srečal v tundri nekega drugega belca, ki je bil s sanmi na poti v Nome.
»Alfred Lomen sem,« je baje rekel Alfred tujcu, »ali bi hoteli zame odnesti tehle pet tisoč dolarjev v nom-sko banko?«
Velika odprava severnih jelenov sodi zdaj že v zgodovino in marsikateri pisatelj je popisal te pustolovščine in težave, ta po resnici, drugi pesniško zaokroženo. Namesto predvidenih dveh let je trajala gonja dolgih pet let. Lačna krdela volkov so napadala čredo, mnogo sto glav so splašila in jih nagnala v temno arktično noč. Mnogo živali je od utrudljive dolge hoje poginilo in mnogo so jih morali gonjači zaklati, da so se prehranili. Najsi so hude zime še tako grdo gospodarile med čredo, spomladi, ko so se skotili mladiči, je bilo umanjšano število spet spopoinjeno. Samo .deset izmed sto severnih jelenov, ki so bili naposled izročeni novim lastnikom, jih je bilo še iz vrst tistih,-ki so pred petimi leti krenili iz Kotzebueja na dolgo pot. Devetdeset odstotkov jih je postalo žrtev lačnih volkov ali snežnih viharjev; toda mladiči so jih nadomestili.
Naposled je Bahr vendarle izvršil naročilo. Nagnal je čredo čez zamrzli Mackenzie na vzhodni breg, kjer so jih novi lastniki z radostjo sprejeli. Se prej, že čisto blizu namembnega kraja, po petih letih strašnega popotovanja po beli samoti, ki se le v kratkih poletnih mesecih odene s cvetočo preprogo, se je zdelo, da bo usoda vzela Bahru še šesto leto. Ko je bil že na tem, da nažene čredo čez zasneženo ledeno skorjo Mackenzieja, je nastal silovit vihar in spihal ves sneg, da je ostala le še zrcalna gladina ledene skorje. Živali niso mogle po tej gladini niti koraka naprej; padale so in so se komaj spravile pokonci, a nobena sila bi jih ne bila primorala, da bi storile samo še korak po teh zahrbtnih tleh. Bahr ie moral ostati na zahodnem bregu in čakati snega. Tik pred ciljem ie mineval dan za dnem in pomlad se je bližala hitrih korakov. Tedaj bo led skopnel in pot na drugi breg bo zaprta. Naposled se ga je pa nebo vendarle usmililo. Padel je sneg in cilj je bil dosežen.
Kolikšen pogum in kolikšno junaštvo majhnega, molčečega Laponca! Eden izmed potopiscev fe odprave poroča, kako je Bahr iz letala, ki ga je spet vrnilo civiliziranemu svetu, poslednjič s solznim očesom zrl na svojo čredo; Nešteto drobnih temnih pik je posejanih po dolgočasni snežni odeji; njegove živali, ki je z njiini užil v dolgih, trdih in hudih petih letih radost in žalost. In zdajci vidi te pike samo še kakor skozi tanek, prosojen pajčolan. Oči jeklenotrdega Laponca so se orosile...
Nadaljnja Bahrova zgodba je manj romantična. S prihranjenim denarjem, s petdesetimi tisoči dolarjev, si je kupil dva hotela v Ameriki, izgubil ju je in čaka v Hollywoodu zaposlitve kot statist.
šest tisoč dolarjev od kongresa, in v nadaljnjih desetih ietih je bilo prepeljanih na Aljasko tisoč dve sto osemdeset severnih jelenov,' Nakup živali pri domačinih ni bil Zmetom lahak. Vrači in duhovni so kaj kmalu spoznali, kakšno škodo bi utegnilo utrpeti trgovanje sibirskih Eskimov, če bi njihovi soplemenjaki z onstran Beringovega preliva tudi imeli jelenje črede. Prodaja severnih jelenov tujcem je postala »tabu«. Prodajalcem so celo zagrozili s smrtno kaznijo, toda Američanom se je vendarle posrečilo, da so nakupili potrebno število živali.
S prvimi živalmi so spravili tudi nekaj sibirskih pastirjev na Aljasko; nove lastnike čred bi naj poučili, kako je treba s severnimi jeleni ravnati. Najsi so bili slabi učitelji, najsi so svoje izkušnje pridrževali skrbno zase, uspehov res niso imeli. Zato so pozneje pripeljali Laponce na Aljasko.
deti so morali, katere živali so primerne za vprego, naučili so jih osnovnih pojmov živinozdravstva, na primerih so jim pokazali, katere živali je treba skopiti in kako je treba ščititi breje košute.
Učencem ni bilo treba za pouk ničesar plačati, zakaj bržčas bi tudi ničesar ne imeli, s čimer bi plačali. Narobe! Vsak učenec je dobil plačo, in sicer v naturi. Dobil je severne jelene. Po prvem letu je dobil šest jelenov, po drugem osem in čez dve nadaljnji leti po deset živali. Izučenim pastirjem je bilo dovoljeno, da so košute prodajali drugim domačinom ali pa spet vladi, prepovedana je bila pa prodaja belcem.
Severne jelene so bili prepeljali na Aljasko zato, da bi pomagali Eskimom, ne pa, da bi dobro podkovanim prekupčevalcem omogočili umazane špekulacije.
Današnji dan cenijo število sever-
»Prav rad,« je odvrnil tujec, vzel denar in izginil s svojo pasjo vprego v širni tundri. Nekaj dni pozneje je oddal Alfredov denar banki, kar se je zdelo vsem samo po sebi razumljivo.
Eden izmed pastirjev je bil mlad Laponec Andrew Bahr, ki mu je bilo usojeno, da ga bo zgodovina severa uvrstila med pravljične junake. Bahr je bil leta 1898. s svojimi severnimi jeleni prišel iz Laponske na Aljasko, da bi oskrboval zlatokope iz Circle-Cityja z mesom in zalogami. Ko je izvršil svojo nalogo, je pasel črede ob obali Beringove ožine. Brata Lomen sta ga vzela za nadpastirja v svojo službo.
Leta 1928. je vlada pisala Lomeno-ma, da so Eskimi vzhodno od ustja Mackenzieja brez zadostne hrane — ponovitev primera z Eskimi na Aljaski — in da nujno potrebujejo pomoči. Vlada je vprašala, ali bi Lomena lahko poslala čredo severnih jelenov v ogroženo pokrajino.
V UMETNO VALJENJE sprejme vsako količino jajc perutninarstvo NIKO št. Vid nad Ljubljano, blizu tovarne Štora.
filmski družbi največ denarja. Vsi njeni filmi imajo neverjetno srečo.
Edini dvojni rekorder je pa Birtg Crosby. Zunaj studia ne zasluži nihče več kakor on. Ima svoje konjsko dirkališče in 24 čistokrvnih dirkalnih konj. Grosby ima pa tudi najštevilnejšo družino (4 otroke) in je najsrečnejši zakonec med filmskimi igralci. Pravi, da je vsa tajnost sreče njegovega zakona v tem, da tri dni v tednu izpolni sleherno željo svoje žene.
Tista, katere filmi stanejo filmsko družbo največ denarja, je Greta Garbo.
H0LLYW0QDSKI REKORDI
Najdražjo zavarovalno polico (165 milijonov dinarjev) ima Sonja Henie, bivša svetovna prvakinja v umetnem drsanju. Za gornji znesek je zavarovala svoje noge.
Najbogatejša filmska igralka je Mary Pickfordova, ki si je pri nemem filmu nabrala nič manj ko 5 milijonov dolarjev (275 milijonov dinarjev).
Poroke filmskih zvezdnikov navadno niso dolgotrajne. Rekord sta pa nedvomno postavila Juna Langova in Lewia Stuart, ki sta bila poročena komaj nekaj ur.
Pcggy Hopkins Joyce se med filmskimi igralkami ponaša z rekordom, da je bila največkrat poročena. Nič manj ko 10 mož je »osrečila« in sprejema od vseh zakonske alimente.
Greta Garbo je edina filmska zvezda, ki še ni poročena.
Med filmskimi igralci so Carolo Lombardovo največkrat fotografirali.
Najbolj darežljiva filmska zvezda je Joana CrawlorxIova. Včasih razda vse, kar ima.
Med filmskimi zvezdami je najboljša mati Norma Shearerjeva.
Največ oblek ima Adoli Menjou. Ali jih pa ima morebiti kdo več kakor 128? Ce jih nima, ostane Menjou rekorder, »častni natakar« natakarskega združenja.
Med filmskimi igralci je najhitreje napredovala Deanna Durbinova. Že v nekaj tednih je postala slavna.
Shirley Tempiova se lahko ponaša, da med filmskimi igralci donaša svoji
CVETLICNI MED In la medico dobite noj ceneje t Medarni, Ljubljana. Zidovska ul. 6.
FILATELISTI POZOR! Kupujem vsakovrstne posamezne znamke kot tudi celotne zbirke po najvišjih dnevnih cenah Istoeasno nudim filatelistom znamke v serijah ali posamezne po najbolj ugodnih cenah Poizkusite tn pre pričali se boste Knjigarna Janu Doi/an — Ljubljana Stritarjeva 4.
IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedal Slrltor|e»o ul. 6
pri franSiSkanskem mostu
vsiteustni ačaia. taijitagitm, lotmmtn. barometri, tifiromttr, M. Veliki izbira ur, ilatnine m sreornim. Sama kvalilelna optika	Cenik'	biejpiatna
REALITETA
zavod za kupoprodajo nepremičnin je samo v Ljubljani Prešernova ul. 54/1. Tel. 44-20
-PRAVA" je prava zavarovalnica malega človeka
s M A RIB O^R ^
^	Glavno	zastopstvo
WB* M 2 2-"••	UOBUANA,
' "	*	* * ■ Pražakova 8/1 in v
Manojlovičeva 5
Domači zavarovalni ssnvod — zavaruje za smrt in doživetje — za doto in gospodarsko osamosvojitev — za rento, starostno preskrbo, proužitek, pokojnino — denar zavarovancev (njihova premijska rezerva) je varno naložen, — KDOK ŽELI SEBI IN SVOJCEM DOBRO, SE ZAVARUJE PRI „DRAV1“>
Zahtevajte prospekte- in obisk zastopnikov! Iščemo zastopnike in potnike za vse kraje.
IVam spišem, ako mi pošljete rokopis, dan, mesec in leto rojstva ter 10 Din v got jvini.
Franja Polanec
MEDNO štev. 44 pofita Št. Vid nad Ljubljano.
DRUŽINSKI TEDNIK V VSAKO ' SLOVENSKO HIŠO!
Olavno zastopstvo .
Melnel & Herold — Maribor Zahtevajte brezplačne so/.nHme!
Izdaja K. Bratuša, novinar; odgovarja Stanislav Vdovifi; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskamo odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani.