frpolmo 1 »ojne
mm
in
qiamke
DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN M OK NINO DAILY NEWSPAPEK
CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING, JANUARY 23, 1945
LETO XLVIII-—VOL. XLVIII
Sospodarskega stališča
Berlin. Govornik na radiu je kazal vse znake panike, ko je vpil: "Prokleti naj bodo naši sovražniki! Ta brezdušni, bestijalni, masni napad mora biti ustavljen za vsako ceno! Vsak moški, ki more nositi kakršnokoli orožje, prav za prav vsak, ki zna streljati, mora na obrambo Rajha!"
Nemci zdaj prvič priznavajo, da je njih dežela v nevarnosti pred rusko ofenzivo. "Ako bodo Rusi okupirali Poznanj v zapadni Poljski, potem bo nevarnost za Berlin res velika," je trdil govornik na radiu.
Da vlada v Berlinu že pravcata panika, se lahko posname iz naznanila po radiu, da vsak v Berlinu govori samo o bojih na vzhodni (ruski) fronti.
V Berlinu imajo zdaj kampanjo za zbiranje obleke. Govor, nik na radiu je rekel, da se bo poznalo pravega Nemca v civilu samo na tem, če bo imel zakrpane hlače. To pomeni, da bo vso boljšo obleko oddal vladi.
Iz vzhodnih krajev Nemčije se nemški narod trumoma seli v notranjost v strahu pred ruskimi armadami. Nekateri nevtralni viri celo trdijo, da vlada seli civiliste iz Berlina. Ampak kam?
Depeša iz Stgckholma trdi, da v Nemčiji z vso naglico rekru-tirajo ženske za vojaško službo in da zdaj preiskujejo tudi vojaške pohabljence, če niso morda zopet sposobni za vojno.
KRALJ PETER JE ODSTAVIL SEDANJO VLADO ZA NOVO
London, 23. jan. — Jugoslovanski kralj Peter je odstavil vlado ministrskega predsednika Šubašiča ter poveril sestavo nove vlade vodji srbskih cjemokratov, Milanu Grollu.
tem je Peter položil pred "velike tri" tretji problem, ki ga morajo rešiti ali razvozljati na prihodnjem sestanku. Prva dva problema sta Poljska in Grška.
Kralj je izjavil, da je izgubil zaupanje v vlado dj*. šubašiča, ker je videti, da potom njega ne more rešiti spornih zadev v Jugoslaviji ,vsled tega da je prisiljen to vlado razpustiti.
Kot znano sta se šubašič in Tito sporazumela glede nove vlade v Jugoslaviji do plebiscita in ta sporazum sta potrdili tudi Rusija in Anglija. Glasom tega sporazuma bi prešla zaenkrat vsa oblast v Jugoslaviji Titu v roke. Temu se je kralj zdaj uprl, ter se s tem gotovo zamerili Angliji in Rusiji.
Novi ministrski predsednik, Milan Groll, je priznan nasprotnik Tita.
Angleški premier Churchill je še zadnji teden zagrozil, da če se kralj ne bo podal in privolil v totalno oblast Tita, da se bodo izvršile spremembe preko njega. Kralj Peter se je torej postavil staremu Churchillu po robu in zdaj je treba čakati, kaj se bo iz tega izcimilo.
Župan gre v Washington po dovoljenje za buse
Cleveland, O. — Clevelandski župan Tom Burke bo šel v sredo ali v četrtek naravnost v urad obrambne transportacije. Tam bo prosil za dovoljenje, da smejo tovarne zgraditi za Cleveland tako potrebne buse. Mesto ima naročenih več sto busov, pa jih tovarne ne morejo izgotoviti, dokler vlada ne dovoli potrebnega materiala.
S županom bo šla delegacija, v kateri bodo zastopniki trgovske zbornice,- delavskih organizacij, vodstva ulične želednice in mestne zbornice.
-o-
V bolnišnico
Mrs. Agnes Dragolič iz 17904 Brazil Rd. je bila nagloma odpeljana v Huron Rd. bolnišnico. Obiski začasno še niso dovoljeni. Upamo, da ne bo kaj hudega.
Razne vesli od naiih borcev v službi Strica Sama
Sledače pismo smo prejeli in ga priobčamo dobesedno: "Iz Francoskega pošiljam Vam, čita. teljem Vašega cenjenega lista, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem iskrena voščila za blažene božične praznike in željo za bolj srečno, veselo novo leto 1945. Naj Bog usliši prošnje miru ljubečega sveta v tem novem letu in naj se Njegova volja "ljubezni in miru" zopet razlega po tej grešni naši zemlji. Vsem slovenskim vojakom in "vojakinjam" širom sveta želim obilo božičnega blagoslova in končno srečno vrnitev k svojim dragim domačim! Vaš — Dan J. Postotnik." (Pismo je datirano 26. novembra 1944, torej je hodilo skoro dva meseca iz Francije; op. ured.)
m M m Mrs. Frances Prhne iz Bar-
bertona, O. je naročila Ameriško Domovino za sina na nasljov: Stanley L. Prhne Ph. M 2/C 1st (Spec) U. S. N. C. B. Co Hdq., Camp Rousseau, Port Hueneme, Calif
■■ to I«
Mr. in Mrs. John Zupančič, 860 E. 236. St., Euclid, O. sta naročila Ameriško Domovino sinu, poročniku John J. Zupančiču, ki služi v ameriški bojni sili nekje onstran Atlantika.
M M M
Raymond M. Rakar ,sin poznane družine Mr. in Mrs. Martin Rakar iz Holmes Ave., je komaj šest mesecev pri mornarici, pa je že avanziral za mornarja prvega reda. ičestitamo! Domov je poslal tudi novi naslov in sicer : Raymond M. Rakar, S l/C, c/o Dental Dispensary Corona-do, San Diego 55, Calif.
Madžarska je v mirovni pogodbi precej oskubena
London. — Glasom mirovne pogodbe z zavezniki je izgubila Madžarska vse ozemlje, ki ga je dobila od časa Hitlerjevega ropanja po vzhodni Evropi. Mirovni pogoji so bili razglašeni istočasno v Moskvi, Londonu in Washingtonu.
Madžarska je izgubila vse ozemlje, ki.ga je vzela Jugoslaviji .Romunski in češki ter je dobila nazaj meje, ki jih je imela leta 1937. Romunski je morala izročiti Sedmograško, a Romunija je odstopila Rusiji Besarabijo.
Kot Finska in Romunija bo morala tudi Madžarska plačati Rusiji odškodnino v vsoti $300,-000,000. Toda od te vsote bo šlo $100,000,000 Jugoslaviji in češki. Odškodnina za druge zaveznike bo pa določena po vojni.
Madžarska je dalje obljubila, da bo postavila v boj proti Nemcem najmanj osem divizij, da bo izročila vse zajete nemške vojake zaveznikom ter da bo internirala vse nemške državljane v svojih mejah ,razen Jude. Dalje se je zavezala izročiti ves nemški vojni material zaveznikom in ves plen, vzet zavezniškim državam v tej vojni.
-o-—
Wallace bo dobil zdaj urad trgovskega tajnika
Washington.. — Predsednik Roosevelt je odslovil dosedanjega trgovinskega tajnika Jesse Jonesa in na njegovo mesto postavil bivšega podpredsednika Zed. držav, Henrya Wallacea.
Jesse Jones je bil dober trgovski tajnik ,ter priznan kot ve-ščak v finančnih zadevah in v ekonomiji. Na predsednikov pritisk se je umaknil, toda zelo nerad.
Ko je Jones pisal predsedniku, da se umakne iz urada, je obenem brez ovinkov povedal, da izroča predsednik urad v roke človeku, ki nima absolutno nobene izkušnje v trgovini in ne v financah. Wallace je bil do leta 1940 poljedelski tajnik.
S tem je Mr. Roosevelt poplačal Wallace ju vse, kar je storil zanj v predsedniški kampanji prošlo leto.
Iz senata se slišijo glasovi, da Wallace ni kvalificiran za urad trgovskega tajnika.
--—o-—
Važna seja
Direktorij SDD na Recher Ave. bo imel jutri večer ob osmih svojo redno sejo. Stari in novi direktorji so prošeni, da se te seje udeleže.
OSEM KANADCEV JE HOTELO TUKAJ
V	ARMADO
Osem kanadskih vojakov je dospelo v Cleveland ter se poskušalo vpisati v ameriško armado. Trdili so, da so bili trenirani v Kanadi za letalce, toda pozneje so bili premeščeni v pehoto, kar se jim pa ni do-padlo.
Vseh osem se je priglasilo pri naborni komisiji 32. štiri je'tai komisija 'žte uvrstila v armado, ker so pokazali listine, da so odpuščeni od kanadske letalske službe, ampak previdno zamolčali, da so bili potem odbrani za službo preko morja s pehoto. Dva sta bila poslana nazaj v Kanado in dva sta do nadaljnega zaprta na policiji tukaj.
-o--
V	(levelandu je akutno pomanjkanje premoga
Včeraj so se sestali k seji v mestni hiši mestni uraniki, trgovci s premogom in vladni uradniki. Vsi so bili enega mnenja, da je v Clevelandu zelo kritičen položaj glede zaloge premoga.
Nekateri so izrazili mnenje, da je racioniranje premoga edina rešitev iz te krize. Nekateri so predlagali, naj bi se zaprlo šole ter zmanjšalo kurjavo v vseh javnih poslopjih.
Trgovci s premogom /store vse v svoji moči, da bi odvrnili krizo. Mnogi pravijo, da nimajo ne delavcev ne voznikov, da bi odpeljali premog strankam.
Iz bolnišnice
Poznana Mrs. Mary Modic, ki je bila dozdaj v bolnišnici radi opeklin, ki jih je dobila v plinski razstrelbi 20. oktobra in ki je stanovala na 1033 E. 62. St., se je zdaj vrnila iz bolnišnice in sicer na 4738 W. 130. St. 'Ostati bo morajlai pa 3e nadalje pod zdravniško oskrbo. Tem potom se želi zahvaliti za številne obiske v bolnišnici, za darila in karte. Prijateljice jo lahko pokličejo na ORchard 7072.
Sijajen pianist nastopi
Pri simfoničnem koncertu, ki ga priredi v četrtek in 3oboto zvečer Clevelandski orkester v Severance dvorani, bo nastopil kot solist na glasovirju Aleksander Barilowsky.
Osma obletnica
Jutri ob 8:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Mary Lenarčič v spomin 8. obletnice njene smrti.
V kongresu bo velik boj radi farmarskih delavcev
Washington. — Najmanj tri skupine v kongresu so pripravljene, da gredo v boj proti re-kru.tiranju farmarskih delavcev. Njih zahteva bo, da se poljedelcev pod 30 leti ne vzame v arma. do, ker so potrebni za obdelovanje zemlje, od česar je v veliki meri odvisna zmaga.
Naborne komisije so dobile uk|iz, naj rekrutirajo farmarske delavce med 18 in 29 leti, ki bili dozdaj oproščeni vojaščine.
-o-
Nove uradnice
Društvo sv. Ane Št. 150 KSKJ ima za letos sledeči odbor: Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman, predsednica Theresa Lekan, podpredsednica Theresa Godec, tajnica Mary Pučell, 3535 E. 81. St., blagajničarka Antonia Debelak, zapisnikarica Josephine Mulh, nadzornice: Miss Stepha. nia Možic, Mrs. Ana Tekavčič in Mrs. Frances Adler, bande-ronošinja Antonia Debeljak, zastopnici za SND na 80. St. Theresa Lekan in Helen Zupančič, za SND v Maple Heights There-se Glavič in Anna Fortuna, za skupna društva Helen Zupančič in Josephine Mulh, zdravnika dr. Perko in dr. Skur. Seje so vsako 3. nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na 80. cesti.
Srebrna poroka
Mr. in Mrs. Nicholas Plavac 1415 E. 39. St. bosta jutri praznovala srebrno poroko. Ob osmih bo maša v cerkvi sv. Nikolaja na 36 .cesti in Superior Ave. želimo jima še mnogo let zdravja in sreče.
Delniška seja
Letna delniška seja Doma za-padnih Slovencev ,6818 Denison Ave. bo v nedeljo 28. januarja
Senat se je postavil po robu imenovanju Wallacea za RFC
Washington. — V senatu se je pričelo gibanje, da se prepreči bivšemu podpredsedniku Wal-lace-ju, da bi bil trgovski tajnik in obenem načelnik RFC (Reconstruction Finance Corp). Oba ta urada je imel Jesse Jones, kateremu je predsednik Roosevelt ukazal, naj odstopi in napravi mesto Wallace-ju.
RFC ,največje finančno podjetje na svetu, je organiziral še predsednik Hoover in do danes je ta vladna agencija posodila že več kot 42 bilijonov dolarjev trgovinam in drugim podjetjem, ki so bila v potrebi.
Senat bi morda ne imel nič proti imenovanju Wallacea trgovinskim tajnikom v Roosevel-tovem kabinetu, toda mnogi senatorji trdijo, da Walace nima sposobnosti, da bi upravljal RFC in njene bilijone tako, kot je to delal finančni ekspert Jones.
-o-—
Skupna društva sv. Vida Jutri večer bo seja Skupnih društev fare sv. Vida in sicer v novi šoli, soba št. 6, začetek točno ob osmih. Vsi zastopniki in zastopnice naj se udeležijo. Poleg drugih važnih zadev bo tudi volitev odbora za to leto.
Operna pevka v mestu
Jutri bo nastopila v mestni; glasbeni dvorani Rise Stevens, članica Metropolitan operne' družbe. Koncert bo pod pokro^ viteljstvom Flora Stone Mather kolegija v korist šolninske-mu skladu.
-o-
Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke.

RUSI SO SE ZDAJ MAŠČEVALI ZA PORAZ PRI TANNENBERGU LETA 1914
Samsonova, potem pa še na Rennenkampfa ter oba totalno razbili v bitkah 26., 27. in 30. avgusta.
Hindenburg je šel potam kot zmagovalec na zapadno fronto, kjer je bil pa štiri leta potem poražen. Ko je prišel Hinden-murg na krmilo kot predsednik nemške republike se je vdal pritisku in imenoval Hitlerja svojim kanclerjem. Tako s0 prišli naciji na krmilo. Hindenburg je umrl 2. avgusta 1934. Leta 1935 so njegovo truplo peljali v Tan-nenberg, kjer so mu postavili velik spomenik na prostoru zmage nAd Rusi. No, danes so zopet Rusi gospodarji tega kraja.
S tem, da so Rusi te dni zavzeli Tannenberg v Vzhodni Prusi-ji, so se maščevali za strahovit poraz, ki so ga prav tam doživele ruske armade v avgustu 1914.
Kot te dni so tudi leta 1914 cesarske armade vdrle v Vzhodno Prusijo in sicer v dveh kolonah. Eno je vodil od vzhodne strani general Rennenkampf, dočim je drugo vodil gen. Samsonov.
Von Hindenburg je poslal proti Rusom Ludendorffa, ki je najprej ustavil Rennenkampfa, nato se je pa obrnil proti Sam-gonovu. Ta, ki je imel slabe zveze, je mislil, da Nemci še vedno bežijo pred Rennenkampfom. j Nemci so udarili najprej na
dve ruski armadi ,maršal Rokosowski od jugozapada in general černiakovski od s'evernovzhoda. Rokosowski je stopil z levim krilom v bivši poljski koridor in prodira severno proti Baltiku, da s tem sunkom popolnoma odreže Vzhodno Prusijo od ostale Nemčije. Proti njemu pa goni nacije od vzhoda mladi čarniakovski. Rokosov,ski ima samo 45 milj še do Baltika v Gdanjskem zalivu, čarniakovski je oddaljen še 26 milj od Koenigsberga, glavnega mesta Vzhodne Prusije. To pomeni ,da so njegove čete okupirale že polovico junkerskih bogatih pristav.
Maršal Rokosovski, ki je osvojil Tannenberg, kjer leži pokopan feldmaršal von Hindenburg, je samo 11 milj še od železniške proge, ki veže Vzhodno Prusijo z Berlinom. Njegovi topovi že na več mestih obstreljujejo to progo.
Maršal Stalin je danes javljal, da so čete maršala Koneva vdrle v Šlezijo, kjer so za Porurjem največji nemški rudniki železa. Ruske čete so v šleziji samo kakih 10 milj od reke Odre, kjer bo povojna meja med Poljsko in Nemčijo, kot je določil to Stalin. Rusi so v šleziji okupirali že pet večjih nemških mest.
Nemški radio je danes poživljal ves nemški narod na "sveto vojno" za rešitev domovine, ko so se ruske čete približale tako blizu Berlina ,da bi dospele z ekspresnim vlakom v šestih urah v
Rusi imajo 150 mili do Berlina
London, 22. januarja. - Konjenica in oklepne divizije maršala Žukova so prodrle danes na 150 milj do Berlina. V zadnjih 24 urah so te čete napredovale 38 milj ter osvojile Gniezno v zapadni Poljski. Tako je naznanjal na radiu maršal Stalin.
:«t $ :!«,
žukov prodira od Waršawe v ravni liniji proti Berlinu ter je dospel že na 28 milj od Poznanja, ki je zadnje važno poljsko mesto pred nemško mejo. Pet ruskih armad drvi zdaj proti Nemčiji in sicer vse od Vzhodne Prusije do Slovaške.
Rusko poročilo se glasi: "Njih lastna (nemška) mesta so zdaj v plamenih. Mi nismo zdaj več v deželi krompirja, ampak v deželi železa in jekla — v šleziji."
Ruska konjenica, katero podpirajo tanki, je v šestih dneh prešla za polovico poti med Waršawo in Berlinom.
Ruse je hotel ustaviti nemški general Guderian, najboljši! nemški ekspert v bojevanju s tanki, toda Rusi so ga z naglim navalom kar pohodili.	j
Vzhodna Prusija, ponos Nemčije in zibelka nemškega jun-kerstva ,se naglo ruši pod ruskim navalom. Tukaj gonita nacije
P1 Gk°nomisti mislijo ameriški narod po vojni. I i " mesa kot ga je pred I 1 o se pravi, če bo imel, fj f! bo kupil. Tekom Judje več zaslužijo, zato ■ !e morejo, kupijo meso.
D°do navajeni na meso, i"naj0 zdaj vsak dan na l 'iormalnih časih
niso!
ici največji jedci mesa. i
Avstralci in Argentine! več, računano na
skl ^vazalci moke ape-i T!lat,°. naj jim pride na L*anada izvaža namreč
Ž ejlod 4 d»8 ce!itov ■jL ' , a®a vlada je dolo-
£ 1za izvoz 34 cen-
j.12 atlantskih prista-
' rJ° Prodaja Kanada ce-
Ln a na^vlada tudi'.
Ja,-if'. ah bodo pa ameri-I '-P imeli moko na roki. I
Racijo Filipinov bom0 j
I	Produktov na 1
/bo Se tiče sladkorne-L Mcer vzelo še kako le. , ttodf1 bo otočJ'e zopet iz- < t£a,meriška industrija | dobila drugo ro-h ler i/ 0 Primanjkuje, 1 I KonoPlj0 za izdelavo (
if * * *
iFsp?6; AnK]ija in Nizo- ' |zi (J°do v kratkem vse- ] ? ral a-Se P0^ovore glede Judi 6g;endfKoduk«je kav-•Wri e bombaža bodo g^centi imeli konfe-"i Pogovore glede po-
0	Sama- Poleg Zed. £itai-Pi'oducenti bom- ■ lika t?' RusiJa- Brazili-
1	' Pon». Egipt in In-1
u» * *
%aTntvr?ducirajo že več Vd vCUka' je pa n° 1ZV0Z narava AT,VSega sve*a. Pred iraliSJa in Holandska : hmecTf prod«kcije vse. rŽave i,	na svetu.
rf»le v bodo Po vojni
^ bodo tmm kavoukom,
, fl0 sP°razumeli glede * * *
&m Grep„
/ apelira] federacije je L
ilta « na Predsednika nico pomesti delav-aneKa , ns s kom iz or-t ga delavstva
r'i	*
■M določb adm*nistrator r mar i i \ ?a morajo ame-5 kot is Pridelati za
»<5nd«strVaetu 1944- Tudi
** Producfrf"11,81 UkUZ:
UUC)ra nekaj več % * *
-|i'res bo v i
tarostlliy kratkem odločil "V Dej Pravic vrnivših
vrniLUnije pravi-
no Pravico wVojaki ist0 3 šli v	1 80 30 ime-
lo v iSK Tado' amPak da dela delav ni izpodri-no Pravico^' ki ima VeČjo
to3kanj * /
Prebival lgaret bo ob-dijo viadnVo še več mese-
'edn0 ni »T- perti' Vla_! *arete u VOlji racioni-|
Se zatS8etonebiob-|
Je v Washing-f^fcfakupujte
t
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland 3. Ohio.
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, do pošti, celo leto $7.50. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $4.00. Za Ameriko in Kanado, Četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25. Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6.50. pol leta $3.50,
četrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente	+
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, by mall, $7.50 per year. U. s. and Canada, $3.50 lor 6 months. Cleveland, by mall. $4.00 for 6 months. U. S. and Canada, $2.00 for 3 months. Cleveland, by mail, $2.25 for 3 months. Cleveland and Euclid by Carrier, $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents.
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Marph 3rd. 1879.
No. 18 Tues., Jan. 23, 1945
Odlikovanje - pa še kakšno!
Prsa spet prekipevajo sreče in ponosa. SANSovim vernikom so sporočili veliko oznanilo, da je junaškega predsednika SANSa, ki lomi kopja za partizane po ameriških ravninah, odlikoval velejunaški Tito, ki bije nesmrten boj po jugoslovanskih planinah. Etbin Kristan je postal vitez Narodnega edinstva. Nota bene — narodnega, ne nerodnega! Brez vsakega dvoma trenutek, ki se v zgodovini Amerike in Jugoslavije nikoli pozabil ne bo. Naj Mississippi teče tako dolgo, da bi zasul z blatom ves Mehiški zaliv, naj Sava in Donava napolnita, s peskom naših planin Črno morje — ta dogodek bo še vedno zvenel v ušesih človeštva.
Odlikovanje! Vsakogar lahko na starost doleti, toda kdo se more zanesti, da ga doleti od junakov vseh junakov, samega Tita.
Odlikovanje! Pravo odlikovanje! Pravijo, da je včasih kdo v naravnem hrepenenju človeških src po odlikovanju šel na starino, pa si tam kupil medaljo. Toda, čujte, Etbin je dobil pravo odlikovanje, ne kupljeno pri starinarju.
Odlikovanje! In to edinstveno. Komaj je naslednik Peterčkov zasedel jugoslovanski diktatorski stolček, že se spomni prijatelja ,v daljni Ameriki. Kaj čuda, da Kristanu trepeta glas v gin jen ju, ko sporoča svetu to vest in svojo zahvalo junaškemu Titu. Njegova goreča zahvala je gorka graja vsem tistim, ki so prejemali kraljevska odlikovanja, pa ostali pri tem tako hladni. Tito je s tem odlikovanjem Kristanu posekal samega starega Pašiča, ki je sicer dal Kristanu lepo službo kraljevega komisarja, pa mu pozabil istočasno pripeti na prsa odlikovanje. Sicer so nekateri smatrali službo kraljevega komisarja tudi za odlikovanje, vsaj kruha si je lahko kupil ž njo.
Odlikovanje! In to narodnega edinstva! To se pravi tri odlikovanja naenkrat! Eno slovenskega narodnega edinstva, eno hrvatskega in eno srbskega. Mi smo vsaj tako poučeni, da slovenski partizani še, govore o, slovenskem narodu ,hrvaški in srbski pa spet o svojem. Torej tri edinstva in tri medalje. Upamo, da vsaj pri medaljah velja, da so v Jugoslaviji trije narodi.
Odlikovanje! In to za veliko delo SANSa. Kajti kje bi bili partizani in kaj bi bil Tito brez težkega truda in dolgega napora' SANSovih sotrudnikov po Ameriki!
Odlikovanje! In to na posredovanje velikega spreobrnjenca bivšega popolnega Jugoslovana in sotrudnika Orju ne, ministra v kraljevi Peterčkovi vladi — samega Savice Kosanoviča. Če je že v nebesih toliko veselje nad enim spreobrnjencem, kolikšno šele mora biti v partizanski veri in kakšna čast če tak spreobrnjenec posreduje odlikovanje.
Pričakujemo, da se sedaj kmalu SANS v centru slovan-stva in primerno proslavi ta dogodek. Ognjegasci v nedeljski uniformi in z godbo, Sokoli v rdečih srajcah, belo oblečene deklice v sveže opranih krilcih, od ginjenja objokane narodne dame v slavnostnih narodnih nošah, pa cvetje, rožice, pisani trakovi — ali ne bo lepo? Pa bo ves ginjen spregovoril Mirko Kuhelj o junaških partizanih pa o kvizlingih in vseh hudobah, s katerimi se bori junaštvo, pa bodo nastopili vsi častni in nečastni odborniki SANSa in oznanjali zmago, čast in slavo, pa bodo zagrmela pevska grla s — črna zemlja naj pogrezne — ali ne bo vzvišeno, In zvečer, ko leže mrak na rosno in trudno zemljo, ki je voljno prenašala vso to slavo, zapojo rakete svojo pesem, umeten ogenj bo grel vzhičena srca in transparenti bodo oznanjali svetu: "Čuvajte Jugoslavijo za Tita!" In če ne bi bilo vojske, bi z grada streljali napoleonski kanoni. Zvonovi pa bodo itak peli ves dan. — O, srečen slovenski narod v Ameriki, ki ga čaka tako slavlje. Gotovo nas odbor, širši in ožji SANlSov, ne pusti na cedilu.
Mi pa se v srcih vprašujemo, kakšno bo tisto odlikovanje? Kdo bi mogel krotiti svojo radovednost? Najbrž bo križec. Lep zlat križec. Gotovo bi se lepo prilegal junaškim prsom. Saj tisto, da je Tito pravi komunist brez vere, pravijo samo grdi klerikalci. Ali bo kladivo in srp? Nikakor! Bežite no, saj sam Churchill govori, da ima komunist ko-mandirati Jugoslavijo.- Kdo bo Angležem verjel? Niti na "Pisanem polju" tega ne priznajo. Morda bo ruski medved, ki je stisnil Jugoslavijo v svoj objem? Lepo bi visel recimo Kristanu okrog vratu. Ali pa zmaj? Pravi klerikalni zmaj, ki ga je Etbin Kristan preganjal celo življenje. Mi mislimo, da bi pomenilo pravi triumf nad klerikalizmom, če bi takle zmaj' visel stegnjen na junaških prvih. Ali ne mislite tako? Bila so tudi taka odlikovanja, da je odlikovanec dobil hlače in sicer vsako hlačnico druge barve. Pa to je srednjeveško. Mislimo tudi* da zasluži Kristan obe hlačnici enaki. Da se bo ločilo, bodo zapisali na eno: socialist, na drugo — komunist. Tako bodo vsa prepričanja očitna in na eni osebi. To vprašanje torej, žalibog, še ni rešeno. Pa bomo že ob svojem času poročali.
Ene stvari pri vsem tem dobro ne razumemo. Kaj za vraga, da je Tito pozabil na Lojzeta Adamiča?. Saj je on J vendar častni predsednik SANSa. Ali KosfTnovič ne ve, kak-' šna čast >e to: častni predsednik, častni podpredsednik in častni odbornik? Ali so te naporne službe kar tja v en dan? , Ali je Savica pozabil v svojem partizanstvu na te buržujske pojme?
Morda pa nas čaka Še kako presenečenje. Zdi se nam,1
da na Lojzeta čaka višje odlikovanje. Mislimo namreč, da mii gre. Tito gotovo nima v svoji skrinji samo eno sorto medalj. Saj jih je imel še kralj več vrst. Upajmo torej! Saj človek živi od upanja in hrepenenja. In takrat, takrat bo šele prava slovesnost v Clevelandu.
; ;■*'» » « » » »** mil I H*H I I tl tMMtHHt WrHWHHiWf; i
BESEDA IZ NARODA

Mimo Washingtona v Moskvo?
Gašper
Vsake vrste pametne in manj pametne in še nespametne reči človek lahko bere dandanes. Težko je ob vsaki priliki odločiti, v kateri razred spada, kar ravno bereš. Največkrat nimaš drugega merila kot svoj lastni premislek, ki pa tudi ni vedno pri pravi pameti. In potem ne veš, če si prav presodil ali nisi.
Zato je najbrž precej prav, če kakšno zadevo ,ki se ti zdi premisleka vredna, pretehtaš in prevejaš v razgovoru z drugimi. Več glav več ve, so dejali že stari naš očanci. Nazadnje morda vendar pride pri takem vejanju na dan nekaj čistega zrna.
Tako ravnamo zadnje čase mi, že nekoliko znani ali vsaj površno javnosti predstavljeni trije kralji. In smo dejali, da bi tudi kaj napisali za javnost, kar poprej sami pretresamo. In ker ne moremo vedno vsi trije naenkrat držati za pero, morda tudi to ne bo napačno, če si delo nekoliko razdelimo. Naj včasih samo Gašper piše, smo "rekli, drugič samo Mihel in tretjič samo Boltežar. Poskusimo torej, bomo videli, kako dolgo pojde.
Torej, da se stvar začne. Oni dan smo brali nasvet, prav za prav je bilo že kar nekako kreganje, da zaradi Primorske in Koroške nimamo razni slovenski Amerikanci nič iskati v Wash-ingtonu, ampak samo v Mopkvi. Naš bus da vozi, ali bi vsaj moral voziti samo proti Kremlinu, ne pa proti našemu Kapitolu, kadar hočemo zh Primorsko kaj doseči. Tako nekako je bilo rečeno.
Tako so dobili pod nos oni pri SANSu, tisti pri slovenskih župnijah in morebiti tudi ongavi pri nekdanjem Jugocentru v New Yorku. Ti zadnji sicer niso bili Amerikanei, ko so pa kupovali ticket za bus, so tudi dejali: Washington, please!
Tako je bilo torej vse narobe. Tako se bere tam, kjer smo to brali. Jaz ne bom vsega povedal, kar smo mi trije kralji o tej stvari med seboj govorili. Do konca bosta povedala Mihel in Boltežar. Jaz samo to rečem, da se samo to nekoliko čudno sliši, ko se od ameriških državljanov zahteva ,da se izognejo Washingtona, kadar imajo.kaj na srcu, in naj mislijo na Moskvo, in sicer samo na Moskvo* kadar bi radi kaj izposlovali za' svoj narod doma. če drugega ne, posebno patriotičen se nam ta nasvet ni zdel.
Ko boste prebrali vse, kar bosta za menoj pisala tudi Mihel in Boltežar, vam bodo še druge misli prišle v glavo. Po naši sodbi boste nazadnje dejali, da je, recimo, kar se tiče slavnega SANSa, vsaj v tej točki ostal na pravi poti. četudi namreč ni po. polnoma izpustil, Moskve, vendar tudi Washingtona ni čisto izpustil. O, bus v Moskvo mu je bil na misli že prav od začetka, res je pa, da je ta bus vozil po nekakih ovinkih. Ampak za to' tu ne gre. Gre za to, da je SANS tudi pot v Washington poznal in vsaj to mu mi prištevamo v kredit. Kar mi grajamo, je pa ravno to, kar se tam, namreč v onem članku, prišteva v dobro.
Mi namreč mislimo, da je SANS ravno v tem narobe naredil, ker je pot v Washington premalo vpošteval. če se prav spominjamo, je bilo samo enkrat poročano, da je SANS kupil tisket za bus v Washington. In to je bilo že davno. Pozneje smo le bolj o tem slišali in brali, da je SANS že opravil, ali "skoraj" opravil svoje politično delo.
Čie bi si ne bili že prej mislili, da SANSovo politično delo še davno ni kaj prida opravljeno, bi morali priti na misel te dni, ko je bilo povedano v ameriških časopisih, kaj misli uradna Amerika o Primorski in Koroški. Ampak kot rečeno — več o tej stvari bosta pisala Mihel in Boltežar, če boste hoteli brati o tem bolj na široko.
Meni je naročeno, da za sklep tega spisa odgovorim še četrtemu kralju, ki se je oni dan od nekod oglasil. Sklenjeno je bilo, da mu to povem. Trije kralji so bili samo trije in mi ne vemo, kako bi mogli četrtega vzeti v svojo družbo, že zato ne, ker imamo mi vsak svoje ime, četrti ga pa nima. če ga pa ima, bi mi po njegovem dopisu sodili, da mu je ime kralj Herodež. Zna namreč strašno mesar iti.
Zapisano pa je, da so se trije kralji po drugi poti vrnili in niso hoteli imeti nič več opraviti s kraljem Herodžem. Zdaj veš, četrti kralj, pri čem si.
Novice s Hubbarda
To zimo sem se pa opekel, če kaj vem. Večkrat sem vam jeseni pripovedoval, da že kar težko pričakujem zimo, ker poletnega dela kar ni hotelo biti konec in zato sem si bil snega že kar nekam zaželel. Pa nikar ne mislite, da zato, da bi ga morda tak "obrajtal," ampak zato, da bi se bil znebil poletnega dela, kajti bilo g<^ je toliko, da sem že mislil, da mu naši ne bodo kos in da niso elevelandski prijatelji priskočili na pomoč ,bi ga bilo precej ostalo. Saj sem se še celo jaz utrudil ,ko sem jih samo od daleč opazoval ,ko so oni hiteli z delom.
In res, snežiti je začelo kot za stavo in nebeščani so ga name-tali doli, da se nisem skoro iz njega videl. Ko bi nam ga bili poslali kot prejšnja leta, saj ne rečem ,da bi ga ne bil vesel, bi se bil vsaj lahko malo odpočil tam pri toplem furnezu in vam kaj prijetnega napisal. Tako sem pa moral namesto za pero prijeti za lopato, katero sem si bil tudi že prej pripravil, kar sem vam bil že prej povedal, še prvega decembra sem prijel za lopato in jo do danes še nisem izpustil iz rok in pri tem mi je pa drugo de\o zaostalo in komaj je sneg malo ponehal sem moral pa za drugo delo prijet. Saj pravim, Če si bo kdo zaslužil nebesa, jih bom jaz. Kdor me ne pozna, bo 'morda mislil, da ni res tako, ampak da se samo hvalim, a tisti številni obiskovalci, ki me v poletnem času obiskavajo, se pa kar naču-ciit ne morejo, da sem kos takemu delu.
Torej to delo me je prikrajšalo na par dopisih, katere sem že imel v programu, da bi jih bil napisal. Če je človek preveč zaverovani v delo, pa mu lepe misli za pisanje kar iz glave uidejo, da se je potem kaj težko pripravit k pisanju. Urednikom je pač lahko pisat, ko pa nimajo drugega dela.
V zadnjem dopisu sem bil že omenil, da bo pri Perparju klanje in je tudi res bilo, saj so kar dva lepa ščetinca djali v kraj. Klavec pa ni bil Jerry Strojin, ker so ga zameti ustavili. Sosed John ga je na vso moč po žici klical, pa ni nič pomagalo. Odgovor je bil vedno isti, radi prevelikih žametov ne morem priti, je nemogoče. Potem je pa John naprosil Jerry Maukota, da »je prišel tista dva debeluharja s sveta spravit.
Povabljen sem bil tudi jaz, ker si je John gotovo mislil, da bi morda bila kakšna fržma-
ga, zato me je pa povabil, da ne bi potem jaz rivca kuhal, če bi ne bil povabljen. Prav z veseljem sem šel k Perparjevim, kajti kadar so tam koline, je vselej fletno. Šel pa sem bil malo prej, da sem se bil lahko še malo ustavil v spodnjih prostorih predno smo se lotili dela. Noja! Potem pa že veste kaj to pomeni, saj Perparjevi v takih slučajih prah nič ne skoparijo,
Mr. Mauko pa je tudi izvrsten klavec, zato mu gre delo tako gladko od rok. Prav dobro smo se imeli tisti dan in zato pa jaz kaj rad grem v tako družbo.
Nekako tako bomo počasi prestali zimo, čeprav so pusti dnevi da je le kaj in zopet bo nastala puščoba, ker ne bo nikogar, ki bi prijel za delo na polju. Na rodovitnih njivah bo mesto lepe pšenice rastel plevel. Jaz se že ne bom dotaknil nobenega dela, ker nisem farmar in se na tako delo ne razumem. Saj me je precej časa vzelo, predno sem Strnenu iz 72. ceste dopovedal, da nisem farmar. Ko sem hodil v Cleveland po kupčiji, me je vedno nazi-val za farmarja. Saj mu nisem zameril, kajti on je iz mesta doma, zato pa ne ve kaj prav za prav je farmar. Z veliko te-ževno sem mu končno vtepel v glavo, da sem jaz kokošjerejec in ne farmar.
Pred leti je bilo v naših krajih ve£ Slovencev, ki so se ukvarjali s kokošjerejo, a zadnje čase so pa precej ponehali, kajti s to živaljo je mnogo dela in če ji ne strežete prav, pa jajec ni. Kaj vam koristi kokoš, ee pa ne nese jajec. Mnogi so se spravili v kokošjerejo na veliko in po večini so jih putke spravile na beraško palico. Se reče ne ravno Slovencev, ampak drugih narodnosti, kajti Slo-venči so kar lepo polagoma prenehali s kokošjerejo in se obrnili k drugemu delu. Sedaj sva tu še menda s Perparjevim Janezom edina izmed Slovencev, ki se ukvarjava s kokoškami. Seveda pri nas jih imamo še največ po številu, a jajec pa je navadno pri Peparjevih več. To pa menda zato, ker znajo tam putkam bolje postreč, ker so mlajši in imajo več energije kot pa jaz.
Torej, če zdrsneva s pozo-rišča še midva s Perparjem, se lahko zgodi, da boste trpeli pomanjkanje jajec, kajti teh se bo vedno več zahtevalo, ker bo primanjkovalo mesa. Posebno prašičjega bo za četrtino manj in že sedaj se ga težko dobi. K pomanjkanju prašičev bo malo pripomoglo tudi to, ker bomo tudi pri nas s prašičjerejo prenehali, to pa zato, ker ni pomoči za delo. Tako bo tudi v neštetih drugih krajih in mestni ljudje boste morali kljub obilici denarja, ki ga sedaj služite, trpeti pomanjkanje. To vse radi tega, ker ni več mladih ljudi, da bi po farmah delali, kajti iztirali so jih iz njih rojstne dežele v daljne tuje kra-"je, odkoder se morda nikdar več ne povrnejo . . .
Tukaj bo ostala sama puščoba in dosmrtna žalost.
Torej, novi guverner je ustoličen, izbral si je tudi svoj kabinet. Za poljedelstvo pravijo, da je izbral izkušenega človeka, ampak če je samo v šole hodil, ne bo dosti prida, kajti treba bi bilo takega, ki ima z delom tudi izkušnje. Saj sem že kar malo pričakoval, da mogoče naš guverner prebira tudi moje novice in da morda sedaj mene kakšna taka sreča. No, sedaj sem pa že kar obupal in nimam nobenega trošta več, da bi še kam naprej prišel do bolj mehke službe.
Velika gonja je sedaj nastala tudi zato, da se vpelje obvezno vojaško službo, kar bodo gotovo tudi storili. Saj kot vidim iz časopisja, naš kongres ukazom samo kima in sedaj so naprosili še šolske otroke, da bodo volili oziroma že
volijo temu v prid. Ali ni to velika budalost, da otroci, ki niti pojma nimajo o tem, pa volijo za obvezno vojaščino, potem pa pravijo, da je javnost za to.
Obvezna vojaščina pomeni bolj gotovo drugo ali tretjo vojno. Ali morajo res mladi fantje dajati svoje mlado življenje, ko se še niti dobro ne zavedajo, da žive? Za te stare politikaše in njih spletke bo narod uničen že sedaj, ali ga hočejo pripravit še zanaprej za drugo uničevanje? Pravimo, da bomo bolj varno doma v za-pečku sedeli, če bodo ameriški sinovi dajali svoje življenje za nas, ali bolje rečeno za naše spletke. Če bi naši voditelji resnično delali za mir, pa bi ne bilo treba nobene obvezne vojaščine.
Samo malo pomislimo, do sedaj je uničenih že stotisoče domov in kaj pa še bo predno bo konec tega "teatra." In vse to za prazen nič ali diktatorske požrešnosti.
Kadar mi postane v teh zimskih dneh le preveč dolgčas, pa grem v hlev, odprem radio aparat in poslušam svetovne novice. Še kravam se dobro zdi, ko slišijo včasih lepo godbo. Posebno pa se jim to pozna pri molži. Če je radio odprt in je slišati veselo godbo, tedaj kar ne vedo, kdaj bi nehale dajati mleko. Naenkrat so polne golide. Včasih se mi zdi, da je toliko mleka, kot bi se naše krave napasle detelje tam na Willardu na Debeyčevi ali Troštovi farmi. Te ljudi in še več drugih sem zadnjič obiskal leta 1927 in še prej pa leta 1914. Torej prVič pred 30 leti. Tedaj so se šele pričeli tam naseljevat. Mnogi se me še spominjajo in ker so gotovo tudi po večini naročniki Ameriške Domovine, jim pošiljam tem potom prijateljske pozdra-ve .	j
Ne vem, zakaj se tako malo sliši od tam, saj je tam vendar največja farmarska naselbina.
Nekaj koledarjev sem pa le dobil, da sem z njimi okrasil mojo pisarno. Mr. Grdina mi je poslal res le pkoledar in od Mr. Kollandra sem dobil pa tako velikega, da sem vso steno pokril z njim in dela kras moji pisarni. Mr. Kollandra imam posebno v spominu od takrat, ko se me bil spomnil s tako dobrimi zdravili za moj boleči zob.
Bral sem, da je tudi Mr. Res-nik iz Newburgha dobil novo pero, katerega so mu kupile njegove hčerke. Zato bi bilo sedaj priporočljivo, da bi ga sedaj malo bolj pogosto vporab-ljal in se oglašal v časopisu in pogruntal kakšno prijazno, saj vem da je zmožen za to. Saj ni, da bi moral človek vedno lagat, kadar piše, saj je tudi dosti drugega. Jaz sicer veliko pi-(Nadaljevanje na 3. strani)
Redna letna delniS Ti ferenca S. N. Doi 0i St. Clair A*
V	četrtek 11. janu® vršila redna letna ^ delničarjev SND, katt la zaključena isti večji na so bila poročila diL kakor tudi finančnop tajnika. Poročila so fi voljiva posebno se j«B< ročilo z veseljem v
je sedaj Slovenski N>fl čal in ni strahu, da fer tuje roke kot se je krat prej govorilo.
Nadalje je konferef la direktorje, kateri^ potekla, in sicer izv| Janko N. Rogelj, Jo^ Erazmus Gorshe, Cftf' toušnik, Charles Kol«'6 Pluth, Andrej Teka^ mestnika za direktorif mesto je bilo izt*z Frank Oglar in Fe|s bel j. Konferenci je pjr dobro znani br. KiT podpredsednika sta f Cecilia Subel in Ma| Zapisnik je vodil več;' šen v zapisnikih, b^r Gorshe.
V	torek 16. jan«| vršila izredna seja^ novo-izvoljenih d'irelf kateri se je izvolilo ^ rove odseke in sicefti izvoljen Janko N. bJ preds. John Centa, Tavčar, blagajnik Le';o
Nadzorni in pri'C, bor:
John Pollock, F^b rek, Anton Zupani Tomse, Mrs. Josie
Gospodarski odbo'" V e r t o š n i k, AndiMl Frank Česnik, Vimk čič, Frank Wirant.
Prosvetni odbf]e Skuk, Erazmus thony Zakrajšek, 'ft lar, Frank Pluth, belj, Charles Kom3ff^
Direktorske seje fe vsak drugi torek vfa dvorani št. 4 staro l'|1 John Tavžafz
■* ★ ★ ★ ★ ★ * * ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★
i * I. i * i *
KAKO PK DOM Oh
Ekstra i Point'
Pomnite, da neporabljene masti ju. Dobili bost« točki kot daril" jr funt. Spravljajte tj. no mast za
V elevelandski Areni bodo v tednu od 22. do v1 nastopali umetniki na ledu pod imenom "Ice Fo^T 1945. Nad 150 drsalcev bo nastopalo in nam bodo ? boljše predstave te vrste na svetu. Mnogo je med ^ ljubitelji te umetnosti že poznajo od prej in mno^j njimi tudi takih, ki bodo sedaj prvič nastopili v Clev temi je tudi Mae Ross, ki bo po daljšem premoru la. Potem je Jane Zeiser iz St. Louis; mladinska . Iiasmussen in Bill Cameron ter privlačni KariaT Green, ki bo nastopal v paru z Hazel Franklin. e Vstopnice lahko dobite v Areni ali v Bond Clo^
s>83
'AMERIŠKA ETOMOVINA", JANUARY 23, 1945
Junaštvo iti
zvestoba
iti smo in čakali. Ura je	k<
;čitrt in poi in še vedno	p<
liLafayettov voz obsvet-	v< 0'kljami pred1 veliko že-
|aio Tuilerijskega dvo-	si
«Jem stal na voglu Ka-	je
a8ga trga, odkoder sem	m
f azoval voz in prvi obok.	di
f® opazil, kako je sto-	d;
: tnce visokega poslopja	ni
i kl je bil privedel go-	se
4Zel in otroka. Šel je	vs
#°spo skozi obok na	m
vi "Kraljica je!" sem	n<
ib'to srce mi je glasno bi-	lo
V nato se Prikazal	p<
af sP°d v spremstvu ne-	če
jipga, in oba sta šla za	oc
"Kralj!" sem mi-	ai
;ffZa ni ustavila.	g:
>f em hitel proti oboku,	pj
pfrega so morali priti	n;
rifa ter sem vzel s sabo	in
t f m°že, ki so bili po-	M
4V ulici Orties; zdelo	pi !Č[da bi utegnila straža
irl0nJ delati edino teža-	vs
i1 lahk° premagali.	o«
4° PrišH skozi srednji	S; ^ možje. Dva sem spo- d:
jvitu svetilke, ki je bi-	ai
tf obokom, na prvi po-	T
4 ,°" ^ Camille Des-	n:
V- Kamij Demulen).	g
.in gledali proti	v
se ie mirno," je re-	& on «T,, i ,
10 bo le prazen	g
iron."	u
^sporočili so mi tako	n
zato sem vaju po-	Si
:aklllba'" je odgovoril	ir
, Je Danton nagovoril	P
tir*	*	J<
( zavljan, kakšen voz š<
^Ijami?" zaklical mi S uims.	Z1
CaT''' Sem odgovoril si ; ai> da sem prišel mi- t<
J^o je ta? _ zdi	U
■ ' Je rekel Donton.	g
Vidite, Lafayet-	n
F" ln bo že skrbel, da	n
f. ( e. Pri moji veri, to	o
F glavo! Lahko se mir-	k k) k'ub. Nori M ar at k
hover,anjal; 011 vedno ?
fca' da smo sklenili r
kl !Jega oboka 8 sve- r 11 bl drugače prišel č
Jm , m zakletim revolu- ?
| ' sem mislil in sem fc
t1 d°tretjegai
Isti I J straža
beW Zi moža z ' 'emi gospoda ž nje-fatj^avcem. Po dveh t
hu "illa g0spa in so- J ,ola.Wvala Bogu!" sem 1
i F aano in sem priča-	s
C Varsen tak0j požene.	J
!|clo Z;le čakal! PHle-	1
Iga a 9 tiho vpra-	1
(n| r Toanet.) i
C&vst01"!a,r'
I Prišl- ~~ r£l ' : |le] t Svoj živ dan
K^0^ trnju."
e m; ,T*1 jeva sestra!
fcrm-.in jaz
?a oboka 7°-e m°Že
[čela v \ ' kaj> če bi ^iti il ?.'toliko enakih
"°'ikor hHUStaVila kra" iseni , tro sem mo-Te/ udil suma- hitel 'Piti dJ SGm jih ravno'
'krat LTCe
^ no!!-,3' začel Lafa-i ?etl ,? lkati Proti obo-1 srn se3? ?e na okoli! | Skriva, trePetlika- K o kJi a3en obraz ve"
fcrnii n-0 kl°buk; tudi fc0 n'vn spremljevalko &srce.f stebra. La-i'Vori] I pod obokom | sumlSraŽ0- To se mi
^C0«? }ni se mi
) I po i„t!. ,Ud 01 pustil cU	poti, ko je voz
m srerl? eŽje- TucU
4 ogniti ^ °boku sem
dfljici v ako sem sto-
enci stebraStala Še pla" D?	d> m sem re-
N0V1CE S HUBBARD RD.
kel: "Milostiva, niste na pravi poti. Zanesite se name, naj vas vodim jaz!"
Njen spremi j evavec je hotel sicer ugovarjati, a kraljica me je spoznala in se brž oprijela moje pazduhe, jaz pa sem jo drzno vedel čez Karuseljski trg, da bi došel od nasprotne strani v malo ulico Doyen. Podnevi sem si bil sicer dobro ogledal vse ovinke teh malih ulic, kamor sem si upal sedaj; toda v nočni temi se mi je kmalu začelo dozdevati, da sem izgrešil pot. Mrzel pot mi je udaril na čelo, ko sem pomislil na svojo odgovornost, in molil sem k angel ju varihu, da bi mi pomagal. Slednjič sem prišel na trg pred Louvre in nato sem kmalu našel Fersenovo kočijo. Kralj in vsi so prestali smrten strah. Marija Antonijeta je brž vstopila in voz je oddrčal.
Svojim možem sem podaril vsakemu nekaj okroglega in jih odposlal. Potem sem odšel k Saint Martinskim vratom. Tudi tam je šlo vse po sreči. Vprašali so sicer po potnem listu. Tega je bil spisal ruski poslanik in podpisal župan, in se je gasil na ime gospe Korff za pot v Frankfurt. Reding je stal zraven, ko ga je uradnik pre-gledaval. Uradnik je tudi hotel posvetiti s svetilko v voz, a naenkrat mu je ugasnila, da sam. ni vedel kako. (Reding bi mu bil lahko razložil.) Fersen pa je med tem tako klel na svojem kozlu, da je mož prestrašen potegnil prečnico kvišku. Šved je počil z bičem in bili so zunaj. Ono stran Saint Martin-skega prekopa jih je čakala potovalna kočija s šestimi konji, in odpeljali so se proti meji.
Z Redingom sva se potem pogovarjala o kraljevem begu in njegovih posledicah. Reding je menil, da se sedaj lahko vse obrne na bolje. Kakor hitro bo kralj na varnem, prekliče vse krivične postave, ki jih je sklenil narodni zbor. Jakobinske klube, ki strahujejo sedaj narodni zbor in vso Francosko, bo razpustil, in zopet prid'e do moči monarhija, toda ne stara gnjila monarhija s svojim slabim gospodarstvom in razvadami, marveč novo kraljevstvo, ki bo temeljilo na postavi in pravičnosti.
Tako je govoril Reding. Med tem pa se je vrnil Fersen s svo
(Nadaljevanje ji 2 strani) šem, a da bi se kdaj le malo zlagal, o tega pa že ne. Tudi Newburških novic bi pogrešal, če bi jih ne blio več. V eni izdaji jih ni bilo, pa sem kar nekam pogrešal, ker sem jih navajen vedno citat.
Še je več novic, ki pa jih bom poročal prihodnjič in ko bo pa malo zima ponehala, jih bo pa še več, kajti v teh zametih se niti izpred hiše ne morem odpeljati nikamor, da bi kaj izvedel.
Vas pozdravlja,
Frank Leskovic.
Novi zvonovi
ŠALJIVA POVEST Spisal dr. Ivan Pregelj
"Zvonove," ga komaj ume Zlatoper.
"Ti in tvoji zvonovi," se jezi Ipavec. "Pameti bi si dali uliti, pa ne zvonov!" Mož je baš dočital članek o ljudski izobrazbi.
Okoli ene privozi Zlatoper mimo "Petra." Peter se je ravnokar najedel in popil merico vina in dremlje na klopi.
"Kar milo se mi je storilo, ko sem jih videl, naše zvonove," pozdravi Zlatoper. Peter je čudovit človek, celo v spanju misli logično:
"Slišal si jih, slišal," popravlja dosledno, kajti zvonov vendar ne gledamo, nego poslušamo.
Okolu štirih privozi Zlatoper srečno domov. Pred Pe-
tačem ustavi. Že čakajo nanj, *
celo sam gospod župnik.
"So že uliti!" kliče Zlatoper in snema klobuk z glave.
"Saj vem, da so," odvrnejo župnik Lužnik, dober ali trd gospod.
"Ali si pripeljal sveč?"
"Bog ti meni pomagaj. Zvonove sem šel, gledat, sem pa
na sveče pozabil,!"
"Ali si ti kak voznik," udarijo župnik po svojem škornju s palico, dočim bevskne župnikov pes v osramočenega voznika.
Malo poparjen izprega Zlatoper pred Petačem, da požene konje začasno v Petačev hlev, da se ne prehlade, dočim bo razkladal. Petač — Urban Kozorog s pravim imenom — je vaški župan, krčmar in trgovec. Z levim očesom malo križem gleda, zato pa govori in misli naravnost. Zlatoper se za Petačevo prijateljstvo zelo poteguje, morda tudi zato, ker mu daje Petač obilen zaslužek, še bolj pa morda zato, ker je zdaj Zlatoper star trideset let in je čas, da misli na ženitev, in ker je Petačeva Tina tudi stara nekako trideset let,—kaj pravimo, šest in dvajset -proč jih je,—in tudi misli na možitev. O kaki zapreki čemu bi se Zlatoper in Tina ne vzela, ni tedaj govora. Morda je pa vendarle zapreka, morda?
* * *
Pred nekako petimi leti enkrat je bilo, da je sedel Zlatoper s ključarjem Močilarjem pri Petaču. Od zvonov so gnali ljudje tiste dni, češ, da je že sramota, kako da tujci govore čez nje. Največ takih bridkih, žalečih opazk od strani tujcev je moral preslišati Zlatoper, ki je med tujce vozil. Zato se je prav hudo spri z' Močilarjem. Deloma je tudi nekaj pil, in kadar človek pije, ni da bi pogodbo delal.
"Pa bodo peli novi, in bodo!"'je udaril ob mizo.
"Dokler sem jaz ključar, že ne!" je odvrnil Močil ar, ki je bil trmast, ko pregovor. "Če že mora biti nov, naj bo oltar, pa ne zvon."
Tisti hip je stopila v sobo Tina in Zlatoper je hotel povedati, da bo on vzel Tino, pa je rekel narobe::
"To pa rečem.. Ne oženim
se, preden ne zapojo novf!"
"Boš samec ostal!" je trmo-glavil Močilar.
"Naj," se je razgrel Zlatoper.
Strašno hudo je pogledala tisti hip Tina Zlatoperja in njemu je postalo štrašno hudo pozneje, ko se je streznil. Se je naredil, ko da nič ne ve, pa je vedel Močilar in ni pozabil, pa da ako bo mož beseda, je hotel vedeti.
Petač pa je tolažil Zlatoperja :
"Tone, kaj to de, zvonovi bodo peli. Za Tino se pa tudi ne boj. Te bo že počakala." "Huda je!" je odvrnil fant. "Pa bi bil premislil, preden si rekel-" je dejal Petač.
Tako se je začela za Anto- = na Zlatoperja doba preje nepoznanih skrbi in obenem neskončnega hrepenenja po novih zvonovih . . .
DELO DOBIJO DELO DOBIJO
THE TELEPHONE CO. POTREBUJE
ženske za oskrbnice
ZA POSLOPJA V MESTU
Poln čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj Najboljša plača ad ure v mestu, stalno delo.
Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo.
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
V Bači se je bil naselil tiste čase trgovec po imenu Štefan Kacafura. Zlatoperovih let je bil, razumela se pa nista. Ne da bi bil Kacafura grob človek ali prevzeten. Prav domač človek in zelo vljuden je bil, še skoro preveč vpričo sijajne zunanjosti in očividnega bogastva, ki ga je kazal bodisi v obleki, bodisi v zlati uri z zlato verižico in celo z dragocenimi prstani, ki si je ž njimi kitil skrbno negovane prste. Ta Kacafura je bil začel tedaj redno vsako nedeljo prihajati na Idrijo k Petaču. Posebna prijatelja pa sta si postala s Petačevo ženo, polhromo, staro ženico, ki je ves dan prežede-la v kuhinji za ognjiščem in venomer tai'nala, da nima nikogar, ki bi ji kaj groznega povedal, dasi je posili hotela vedeti, da se sila takih groznih in čudnih reči po svetu dogaja. Niti s Tino ni bila zadovoljna. Hči ji je pač znala povedati vse vaške novice in [tudi tisto, kako je Viduča v postu zlodej v.so. noč vozil, pa vse to je bilo razboriti ženici vse premalo in je rekla o hčeri:
"Za gospodinjstvo je že, za gospodinjstvo, za pogovor pa ni, ne!"
"Saj tudi časa nima," je odgovoril oče za hčer. Tedaj je prišel Kacafura in se 'kmalu prikupil Petački. Lepo za ognjišče je sedel, dasi se mu je neizrečeno kadilo in je ženica
jiiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiim^.
DOBRO DELO ZA STANOVITNE MOŠKE
ARC WELDERS	1
TEŽAKI
STROJNI POMOČNIKI	|
The Euclid Road Machinery (o. I
1361 N. Chardon Rd.	|
^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin^
ženske za čiščenje
Sprejme se 2 ženski za čiščenje uradov od 6 do 10 zvečer od pondeljka do petka ter od 1 do 5 popoldne v soboto. Dobro plača. " Vprašajte za Kari Roesch, 1421 E. 49. St. (18)
TEŽAKI
10 URNI DNEVNI SIFT
Plača od ure in overtime. Morate biti državljan.
American Stove Co.
1834 East 40th St. Hough ali Wade Park bus.
__(21)
ženska dobi delo
Sprejme se ženska, cla bi čistila en dan v tednu. Zglasite se v Grdina Shoppe, 6111 St. Clair Ave.	(20)
MALI OGLASI
Lathe operatorji Tool Makers in Tool mašinisti Arc Velderji
Nočno delo Visoka plača od ure in bonus za nočno delo
The Yoder (o.
5500 Walworth Ave. 2 cesti južno od Lorain
blizu W. 53. ceste _(25)
Slika nam predstavlja mladega Francoza, ki je bil ob-dolžen, da je izdajal delovanje osvobodilnih francoskih čet Nemcem. Privezali so ga h kolu v domačem mestu, da so si ga vsi domačini lahko ogledali, potem je bil pa izročen sodišču, ki je pa kaj hitro izreklo svojo obsodbo.
skoro plaho prosila, češ, da ne, kakšno da si bo obleko napravil.
"Kaj to de," je odvrnil, "pa je že tako, da jaz najraje za ognjiščem sedim. Za ognjiščem je tako domače!" Go-stolel je kot igralka na odru in zelo lepo in občutno je poudaril zadnji dve besedi.
(Dalje prihodnjič)
Sobo išče
Priletna ženska išče sobo blizu 200. ceste v Euclidu in s kuhinjo. Za začetek februarja. Kdor ima kaj primernega naj sporoči na 20975 Arbor Ave.
(20)
Zelo poceni
Zelo poceni se proda kuhinjsko pohištvo in peč, pohištvo za jedilnico in pipa iz medi. Zglasite se na 1097 E. 71. St. (19)
Rodney Adams Heating Service
Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite
KE 5461 21601 Westport Ave.
(x)
Hotel Statler
Mi imamo stalna mesta za
V	kuhinji,
moške in ženske
V	pralnici
moške in ženske
Operator spenjače Moške za skladišče Pomivalce posode
moške in ženske
Zglasite se Hotel Statler
E. 12. St. in Euclid
(19)
jo kočijo in stopila sva vanjo. Vse jo bilo šlo srečno. V nekem selu, tri ure od Pariza se je grof poslovil ocl kraljeve rodbine; malo pred poldnem bodo begunci že v Chalonsu (r. Salon). "Če poj de vse v redu^jiri-de nova doba za Francosko in celo Evropo," je rekel Švedski grof. "Zame pa bo med tem bolje, da zapustim Pariz za nekaj časa. To svetujem tudi vama. Prej pa se še hočem prepričati, ali ne mislijo morda kralja zasledovati. Ce ne store tega do šeste ure zjutraj, ga ne dohite več."
Peljali smo se skozi mesto in mimo Tuilerij — vse mirno! Na Lafayettovem stanovanju so ! bila še vsa okna zaprta in stra-j ža je stala vsa zaspana pred ! vrati generala narodne bram-'be.
j "Ne dohitijo ga več!" je rekel Fersen zmagovalno. Potem ■1 nama je podal roke in se poslo-. vil s prijaznimi besedami.
XXXI.
Nasledki. i j Po tej razburljivi noči sem i Uegel oblečen na posteljo, da si i' malo odpočijem. Okoli osme 11 ure me je gospodar prišel bu-51 dit ter je vpil bled od strahu: i "Kralj je pobegnil!" i "Naj! Saj so zadosti ne-
-	sramno ravnali ž njim," sem od-
-	govoril.
(Dalje prihodnjič.)
Pralni stroji
Mi imamo v zalogi dele zaj pralne stroje in jih tudi poprav-1 ljamo. Mi imamo avtorizirano agencijo za popravo Maytag pralnikov ter specializiramo tudi v Apex pralnikih.
Uptown Home Appliance Co.
10557 St. Clair Ave.
GLenville 3355 (19) '-
Popravljamo
Popravljamo pralne stroje, vacuum čistilce, električne likal-uike, šivalne stroje in druge električne predmete. Mi kupimo in prodajamo pralne stroje. Pridemo jih iskat ter jih pripeljemo na dom.
St. Clair Repair Service
' ■ 7502 St. Clair Ave.
EN 7215.
Trgovski prostor
V najem se odda trgovski prostor na 1167 E. 74. St., vogal
Tovarniški delavci ,
PRESS HANDS MACHINE OPERATORJI
Delavci za splošna tovarniška dela Dobra plača od ure in overtime
J & L Steel Barrel Co.
8806 Crane Ave.
En blok južno od Union _(25)
Dovoljeno nam je upoaliti pri vhodu
POTREBUJEMO PRESS ASSEMBLER EXTERNAL GRINDER ENGINE LATHE
OPERATORJE TURRET LATHE OPERATORJE RADIAL f)RILL PRESS OPERATORJE VOZNIKA ELEKTRIČNEGA
Njih je nebeško kraljestvo. — Ko so Ncmei prodirali v Belgijo, jih je motila jokanje otrok, zato so jih kratko malo postrelili. Nu sliki vidimo ameriškega vojaka, ki zre na Šestletnega dečka, katerega so Nemci ustrelili z drugimi vred.
Donald Ave., ki je zlasti pripra-i ven za lepotilni salon. Pokličite) KE 3362.	(20) I
Ako iščete dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo1 stare čevje. Cene zmerne in fino delo.
FRANK MARZLIKAB
16131 St. Clair Ave.
(Tues. i)
VOZIČKA TEŽAKE
Stalna dela sedaj in po vojni. Visoka plača od ura in
overtime.
LEMPCO PRODUCIS
DUNHAM RD. MAPLE HEIGHTS
(19)
Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke.
n
mtrnmrn*
kovinski roman iz časov francoske revolucije.
"Tako! Prav lepo <| "Jaz sem pojezdi'1 naprej, da vam spor® govori Jim in stopi k! nu, takoj pa pokaže z» tam se približujeta rick z njo! "
CLEVELAND ORCČ
RUDOLPH RINGWAW SEVERANCE DVOW Četrtek 25. jan. ! Sobota. 27. jan. 1 ALEXANDER BRAlHI pianist 1 Vstopnice: Severance iS!
V SPOMUI
DRUGE OBLETNICE
Franka f
bo darovana sv. maša 1 januarja ob 7:30 v cefl
Vnebovzete.
Sorodniki in prijatelji i
Ne odlašaj*
z ureditvijo vašega dohodninskega davk^c
INCOME TAX |
Vsem, ki so podvrženi dohodninskemu dav' prijazno svetuje, da zadevo istega uredijo, ka| tro dobijo od svojega delodajalca listek (Fori" ki izkazuje zaslužek preteklega leta in v tovurt držani davek.
Dotični, ki imajo tudi dohodke od svojih P°f in najemnin, je potrebno, da take dohodke vkljll|( zaslužku, to je nato, ko so stroški za vzdTžava11^ sestev pravilno odbiti.	|
Firma AUGUST KOLLANDER ima v vseh vah, ki se tičejo dohodninskega davka, večletne1 nje, in se vam za to delo, ki bode pravilno in toč"1 jeno, toplo priporoča.
Tridite čim prej, kajti kadar je dovolj & vsaki malenkosti lahko posveti več pozornosti, koncu je pa navadno naval in je težko vsem tak" postreči kot bi se želelo. Cas za Ureditev davW 15. marca. Torej za točno in pravilno ureditevv dohodninskega davka se čim prej obrnite na:
PlANff CAS TANKS AO F PROTECTED AGAINST
flak by a synthetic.
k PU66CB 03ATINC ,
tubn in USED FATS TOMA*£
Synthetic RUfc&SB
v Slovenskem Narodnem Domu na St. Cla^
6419 St. Clair Ave. Telefon HEnderson
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Vam in Vašim Otrokom
KRANJSKO-SLOVENSft KATOLIŠKA JEDNOT
Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne
potrebščine
NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV!
Najstarejša slovenska podporna orgafl^ v Ameriki . . . Posluje že 51. let« v
SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV
Članstvo 39,200 Premoženje $5,
<	St
Solventnost K. S. K. Jednote znaša 128.43/ ,0
Če hotel dobro aebi In tvojim dragim, m varuj se pri itenl in nadsolventnl podporni organizaciji
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNO?1
kjer se lahko zavaruješ u smrt nine, rasne poftkodbe. oper«'1 bolezni in onemoglosti.
VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO .. . POMOČ!
K. S. K. JEDNOTA sprejema moike in ženske od 16. . otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje. r
K. S. K. JEDNOTA Izdaja najmodernejie vrste certlfiM" d; dob« od $250.00 do ».00040. ,	to
K. S. K. JEDNOTA Je prava matt vdov tn sirot. Če ali Slanica te mogočne in bogate katolttke podporne organi^ trudi m ta pristopi takoj.	i
J
Za pojasnila o zavarovanju In aa vse druge podrobni ■ se obrnite na uradnike In uradnice krajevnih drn*1 K. S. K. Jednote, ali pa na:
Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini
GLAVNI URAD P 351-353 No. Chicago St.	Jo¥
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SOPROGA IN DOBREGA OČETA
Joseph Jakse
ki je za vedno zatisnil svoje oži 23. januarja 1944.
Snivaj tamkaj sladke sanje v tuji zemlji, v Bogu tam, da se vidimo v nebesih, pa izprosi milost nam!
Žalujoča:
JENNIE, soproga: JOSEPH, sin.
Cleveland, O. 23. jan. 1045.
Ali iščete delo?
vek si tega misliti ne more, kaj1 sem tam našel! Jaz sam nisem zamogel vrjeti mojim očem!"
"Pridi že enkrat k stvari! Kaj si našel tam?"
"Hm, Elizabeto Robin, My-lord!"
Jozua je skočil pri teh izgovorjenih besedah pokonci, kot, da bi ga zadela strela z neba.
"Kaj govoriš?" zavpije on, "si li pri pravi pameti?"
"Jaz sem našel v oni skriti dolini ono, ki smo jo že dovolj dolgo iskali, Mylord! Elizabeta Robin je! In jaz se s tega mesta nesmem več ganiti, če se ne nahaja pri nji vaš bratranec Sir Edward!"
Jozua se nasmeje — njegov smeh je bil podoben kaki pošasti, ker strašno je odmeval po
sobi.
"Kaj, Elizabeto Robin?" kriči on, "če govoriš .resnico, pro- 1 palica, potem te hočem za tvo- ^ je poročilo prav po kraljevsko ^ naplačati!"
"To se bo kmalo dokazalo, . Mylord, odgovori Jim, ker veselil se je že lepe nagrade. Jaz sem to poročilo prinesel Mr. Jeffersonu in on mi je zapove-dal, da se Elizabeto Robin sem pripelje. Jaz nisem miroval noč in dan, toliko časa, da sem i jo zasledil; ker takega lova se ne naredi vsak dan!"
"In sedaj jo hočeš sem pripeljati?" vpraša Jozua.
Jimu se zablišče oči.
"To se je že zgodilo, Mylord —!" odgovori on.
"Kaj — Elizabeta Robin je tukaj ?"
Tako je, Mylord!"
"In Sir Edward?"
"Njega pa nismo nič več tam videli."
"In kje je Elizabeta Robin?"
"Ona pride takoj tu mino, Mylord!"
kaj mi ima Jim za sporočiti!"
Sedaj ni nič več za pomagati, Willy se je mogel pokoriti zapovedi Sir Jozuata.
Takoj na to pa je ustopil/ Jim v sobo. On je pustil svoj ši-roko-krajni Slamnik z u n a j. Njegov obraz se mu je svetil od znoja in izgledal je od cestnega prahu zamazan. On je ustopil na tiho in ponosno, kot kaka mačka v sobo in se globoko priklonil.
Jozua ga je z bliščečimi očmi zijal.
"Pridi sem," zapove on.
Jim se mu je nekoliko približal.
"Ste bili v Sierri?" vpraša Jozua.
"Ja, Mylord, Fox, Patrick in jaz."
"In vi ste — vi ste onega moža v sivosrebrnem plašču našli — ?" vpraša Jozua boječe, in poznati mu je bilo, da se v nje-
_______________L ________ . .
TRPLJENJE MLADE MATERE
ROMAN
i
#11 '"l 1 1
"Jaz čakam nadaljnih zapovedi, Mylord!"'
"Le odidi! Jaz hočem biti .sam."
Stari Willy je ubogal in odšel.
Za n;kaj časa pa se pojavi drugi služabnik pri njem in mu naznani, da je prišel v Wilson Castle Jim z nekim važnim poročilom za Sir Jozuata.
Willy pusti Jima k sebi poklicati.
Črnec se je kmalo pri njem naznanil.
"Kaj bi radi vi v Wilson Castle?" vpraša stari Willy, ker ni imel nobene zaupnosti v njega.
"Jaz moram k Sir Jozuatu!" reče on, "jaz mu prinašam važ-
no poročilo!"
"Kako se pa glasi?"	2
"Hm, bi tudi vi i*adi vedeli, caj ?" se namuzne Jim, "vam te* ^a ne morem povedat!"	i
"Sir Jozua ni ,na razpolago, jaz ne vem sedaj, če bi vas pu- c ntil do njega," odgovori Willy.
"Samo ne delajte nobenih ko- j med i, jaz moram s Sir Jozua-tom govoriti," reče Jim.
"Vse, kar bi ga imelo razburjati, se ima zamolčati, povejte vendar, kaj vas je sem privedlo
_ M	I
Jim zmaje z glavo.
"Vam ne povem tega," odvrne on, "ali Sir Jozua se bo razveselil tega poročila!"
"Katerega se tiče poročilo?"
"Tudi tega vam ne morem povedati, to je namreč moja tajnost! Naznanite me!"
"Jaz se ne upam tega storiti!"
"Nekaj vam zagotavljam," preti Jim, "če se me zoperstav-ljate naznaniti in izve to vaš gospod, mislim, da vam bo slaba predla, ker on vam tega ne bo nikoli odpustil, ker me niste k njemu pustili!"
Stari Willy je omahnil. On je dobro poznal hitro jezo Jozuata. Premišljal je kaj naj stori?
"Pojdite noter k Sir Jozuatu in ga vprašajte, če me hoče poslušati; to lahko zahtevam od vas," reče Jim, "vi vendar še , niste od vašega gospoda, gos-J pod?"
"Povejte mi samo nekoliko, Jim, se tiče vaše naznanilo one-* ga moža v sivosrebrnem plašču, ' ki ste ga iskali po Sierri?" vpra-i!ša Willy.
Jim smejoč, zmaje z glavo.
"Ne, ne!" odgovori on, "gre se za vse drugo stvar!
"Jaz vas poznam, vi govorite samo takrat resnico, kadar se vam dobro žep zakrpa!"
"Tako je! se smeje Jim, "ali ne bi bil osel, da bi drugače ravnal ?"
"Še takrat vam jaz ne bi vr-jel!"
"Ne delajte nobenih sitnosti! Jaz moram na vsak način k Sir Jozuatu!" pripomni^Jim na to, "in če me ne pustite k njem, do-j bro, potem pa bo prišel Sir Jo-j zua v Wilson City in bo tam vse zvedel, kar mu hočem danes povedati!"
Stari Willy je sprevidel, da z njegovim zoperstavljanjem nič ne opravi.
"Jaz hočem Sir Jozuata vprašati," reče on, "počakajte tukaj takoj se vrnem!"
"Če mu poveste, Jim je prišel, in vam prinaša j ako važno poročilo, bo Sir Jozua z na-široko razprostrtimi rokami nestrpno čakal na mene!"
Nič ni pomagalo, Willy se je mogel udati. On se je podal v prostore, kjer je Jozua prebival in strašno grdo pred se zijal.
"Jim je zunaj, Mylord1," reče L stari Willy.
Na te besede se Jozua zaokre-ne.
"Jim? Kaj pa hoče?" vpraša on.
"On zahteva, da ga k vam pripeljem, Mylord!"
"Od kod pa prihaja? Mogoče z gorovja?"
"On trdi, da ima vam nekaj za spročiti!"
Jozua zija kot prestrašeni vol Willyta.
"Če ga je on našel," zašepeta
on, "če on še živi — če"--
zadnje besede so mu zamrle na ustnih.
Trenutno se vzravna. | "Jim naj takoj sem pride," zapove on, "jaz hočem slišati,
DOHODNINSKI DAVEK '
«
Kakor mnogo zadnjih let I j smo tudi letos pripravljeni, da , vam pomagamo izpolniti pole za dohodninski davek1
INCOME TAX
i
Lastnikom hiš in trgovcem bo v njih lastno korist, če sej posvetujejo'z nami glede njih! dohodninskega davka. Čas, lci ga potrošite v našem uradu, se vam bo izplačal. Zato se odločite čim prej mogoče. Radi bi videli, če pridete takoj k nam. Zapomnite si, da vam damo mi kompletno postrežbo. Naša dolgoletna izkušnja' v tem poslu vam je na uslugo vsak čafs.
To leto računamo od §2.00 in naprej.
Za kompletno in zaupno postrežbo se zglasite osebno pri Marian Mihaljevichu. Uradne ure so od 9 zjutraj do 7 zvečer.
Mihaljevich Bros. (o.
6424 St. Clair Ave.
AMERIŠKA, DOMOVINA, JANUARY 23, 1945
govi duši nekaj kuha.
"Onega moža smo iskali,-ali s našli smo nekaj drugega, My- 5 lord, dostikrat gre tako, da se išče smeti, pa se najde zlato! ] Ha, ha, Jim je še vedno kaj važnega Sir Jouzatu prinesel." I
"In tudi zato mastno nagrado dobil, tega ne smete pozabi- 1 ti!" i
"Kdo vam je hvaležnejši, Mylord, kot jaz!
"Pridi že enkrat k stvari! I Kaj pa si našel?"	i
"Mi smo se po naročilu Mr. 1 j Jeffersona podali v gorovje, 1 • Mylord, da zasledujemo onega : nenavadnega prebivalca Sier- : ' re," prične Jim, "mi smo se mu- : | čili cele tedne po gorovju — 'miškm, da ni to malenkost!" : | "Ste li kje onega človeka, za : j katerega se gre, videli?"
"Ne, niti enkrat, Mylord! j Dostikrat gre človeku tako, da (išče in išče in navsezadnje nič ne najde!"
"Tudi niste zapazili kake s krvjo pokopane sledi ali mrtvo truplo?"
"Ne, Mylord! Mi smo navse strani jezdili in se nismo no-jbene nevarnosti strašili. Mi smo bili na takemu prostoru, 1 da se ga drugemu ne posreči najti, ker mi smo že precej dobro znani po Sierri.
"Kaj pa ste vendar v Sierri našli?" pretrga Jozua besedo Jimu.
1 Hm, se namuzne črnec. ; J "Nekaj, Mylord, kar mislim, ii da je navsezadnje še bolj važno' ; za vas," odgovori on. Ali bilo i je nevarno podvzetje! Creek . prepadi, Mylord, so poznani i da so nedostopni, toda mi smo . prišli v nje!"
i "Ti si bil v Creeških prepa-i dih?"
"In sem tudi našel važno od-. kritje, jaz — jaz vam rečem, Mylord, da na moja dva tova-1 riša se ni zanašati, ona dva prideta šele takrat poleg, ko že drugi vse preišče. V Cree-. ških prepadih sem našel, lepo 3 dolino, o kateri še nihče nič ne " ve, in v ti dolini se nahaja mala koča. in v nji — noben člo-
Little Doetze Broekman, daughter of Holland-born David Broekman, musical director of the Treasury Depart-1 ment's War Savings program, saves ! used fat in the kitchen of her New ; York home. She knows that every ounce of fat salvaged and converted to industrial use helps this country and her allies.
V BLAG SPOMIN
ČETRTE OBLETNICE SMRTI NAŠE BLAGOPOKOJNE SOPROGE IN MATERE
Helen-e Lukanc
ki je Boffu vdana za vedno zatisnila , svoje dobre oil dne 23. januarja, 1941.
Štiri leta so že minila, kar Te več med nami ni, božja volja to je bila, da si zdaj nad zvezdami.
Sladko počivaj tam v grobu, v tihem tam kraju miru, duša pa večno plačilo uživa pri ljubem Bogu.
Žalujoči:
SOPROG in OTROCI.
Cleveland. O., 23. januarja. 1945.
AUGUST KOLLAND!