Tgs^SKUPSClNA
PTU
'^QJ'V'ìOSWQ.
(\y\U^\p^.(xCu

občin Ormož in Ptuj
Leto: XII.
Ptuj, dne 15. aprila 1976
Številka: 4
VSEBINA:
OBČINA PTUJ
25.	Odlok o davkih občanov v občini Ptuj (prečiščeno besedilo)
26.	Odlok o proračunu občine Ptuj za leto 1976
27.	Odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča v občini Ptuj
28.	Odlok o spremembi odloka o družbeni kontroli cen v občini Ptuj
29.	Sklep o razrešitvi dosedanjega in o imenovanju novega komandiija Postaje milice Ptuj
30.	Sklep o imenovanju vršilca dolžnosti ravnatelja Osnovne šole Borisa Kidriča v Kidričevem
31.	Sklep o imenovanju ravnatelja osnovne šole Franca Belšaka v Gorišnici
32.	Sklep o imenovanju ravnatelja Zgodovinskega arhiva v Ptuju
OBČINA ORMOŽ
33.	Odlok o proračunu občine Ormož za leto 1976
34.	Odlok o oprostitvi plačevanja pristojbine za kmetijske traktoqe ter njihove priklopnike, specialna motoma vozila, komunalne delovne organizacije, rešilne in gasilske avtomobile
35.	Sklep o določitvi prispevne stopnje v letu 1976
36.	Sklep o določitvi prispevne stopnje v letu 1976
37.	Sklep o stopnjah prispevkov za otroško varstvo in socialno skrbstvo v letu 1976
25.
Izvršni svet Skupščine občine Ptuj je na svoji seji dne 17. marca 1976 sprejel prečiščeno besedilo odloka o davkih občanov v občini Ptuj, ki obsega odlok o davkih občanov v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 6-52/74) ter odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 2-9/75 in 2-14/76), v katerih je navedeno, kdaj so začeli veljati
Številka: 422-4/76-1
Datum: 17/3-1976
Predsednik
izvršnega sveta SO Ptuj ing. Franjo GNILSEK 1. r.
ODLOK
o davkih občanov v občini Ptuj (prečiščeno besedilo)
I. SPLOŠNE določbe
1.	člen
Za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb, ki se financirajo iz občinskega proračuna, plačujejo občani v občini Ptuj davke.
2.	člen
Občani v občini Ptuj imajo ob enakih, z zakonom in s tem odlokom določenih pogojih enake obveznosti glede plačevanja davka.
3.	člen
Občina Ptuj s tem odlokom uvaja obveznosti plačevanja davkov, ki so njen dohodek in samostojno določa njihovo višino.
4.	člen
Podatki o celotnem dohodku, davčni osnovi in višini davka zavezancev so javni.
Podatke iz prejšnjega odstavka objavlja davčna uprava občinske skupščine preko sredstev javnega obveščanja ali na krajevno običajen način.
5.	člen
Poleg davčnih zavezancev, ki so dolžni voditi poslovne knjige po določilih zakona o davkih občanov, morajo voditi knjigo prejemkov in
izdatkov vsi ostali zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev. Zavezanci prometnega davka morajo voditi tudi knjigo o opravljanem prometu.
Zavezanci iz prejšnjega odstavka morajo pošiljati davčni upravi mesečne davčne napovedi o doseženem skupnem prometu do 20. v mesecu za pretekli mesec.
Zavezanci davka iz kmetijstva, ki bodo obdavčeni po dejanskem dohodku, morajo voditi knjigo prejemkov in izdatkov ter seznam osnovnih sredstev.
6.	člen
Pogoji, pod katerimi so občani na javni poziv dolžni komisiji za ugotavljanje izvora premoženja predložiti podatke o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve, so določeni s posebnim odlokom v skladu z dogovorom slovenskih občin.
7.	člen
Izvršni svet občinske skupščine je pooblaščen, da na predlog davčne uprave odloča o odpisu vseh vrst občinskih davkov zaradi neizterljivosti.
Davčna uprava lahko začasno odloži plačilo davkov in prispevkov oziroma določi obročno plačevanje, čc zavezanec dokaže, da je plačana realizacija bistveno manjša od fakturirane, kakor tudi v drugih opravičenih primerih (bolezen, smrt, elementarne nezgode itd.) Odlog oziroma obročno plačevanje se dovoli tudi v primeru, če bi takošnja izterjava ogrozila preživljanje zavezanca in njegove družine.
II.	VRSTE DAVKOV
1.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI
8.	člen
Davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz kmetijstva) plačujejo zavezanci od katastrskega dohodka negozdnih površin za posamezne skupine katastrskih občin po naslednjih
stopnjah:
-	v drugi skupini	55	%
-	v tretji skupini
, a)	46	%
b)	41	%
-	v četrti skupini	36	%
Zavezanci, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje in kmetje kooperanti, ki so zdravstveno in pokojninsko zavarovani po predpisih o zavarovanju oseb v delovnem razmerju, so oproščeni davka iz kmetijstva do višine, ki ustreza stopnji 24 %.
9.	člen
V	drugo skupino katastrskih občin v smislu 8. člena odloka se uvrstijo naslednje katastrske občine:
Apače, Borovci, Brstje, Bukovci, Cirkovce, Dornava, Dragonja vas, Draženci, Formin, Gajevci, Gerečja vas, Gorišnica, Hajdina, Hajdošc, Sp. Jablane, Zg. Jablane, Krčevina pri Ptuju, Lancova vas, Lovrenc na Dr. polju, Mala vas, Markovci, Mezgovci, Mihovce, Moškajnci, Muretinci, Nova vas pri Markovcih, Nova vas pri Ptuju, Pleterje, Pobrežje, Podvinci, Pongerce, Prvenci, Ptuj, Rogoznica, Sela, Skorba, Slovenja vas, Sobetinci, Spuhlja, Starošinci, Stojnci, Stražgojnca, Šikole, Trnovec, Zabovci, Zagojiči in Župečja vas.
V	tretjo skupino sc uvrstijo naslednje katastrske občine:
Biš, Bišečki vrh, Bolečka vas, Bratislavci, Dcsenci, Destcrnik, Doklece, Dolič, Dragovič, Drbetinci, Drstelja, Gradiščak, Grajena, Gra-jenščak, Grlinci, Hlaponci, Hvaletinci, Janežovski vrh, Janežovci, Jiršovci, Jurovci, Juršinci, Kicar, Krčevina pri Vurbcrgu, Kukava, Lešje, Levajnci, Ločič, Ločki vrh, Mestni vrh, Mostje, Pacinje, Podložc, Polenci, Polenšak, Prerad, Zg. Pristava, Ptujska gora, Rotman, Sestrže, Slomi, Stogovci, Svetinci, Šturmovci, Tibolci, Trnovska vas. Trnovski vrh, Sp. Velovlak, Zg. Velovlak, Vitomarci, Vintarovci in Zamušani.
V	tretjo b) skupino se uvrstijo naslednje katastrske občine:
Bodkovci, Novinci, Rjavci, Sakušak, Senčak, Slavšina in Zagorci.
V	četrto skupino se uvrstijo naslednje katastrske občine:
Belavšek, Belski vrh, Bolfenk, Brezovec, Cirkulane, Čermožiše, Dežno, Dobrina, Do lena, Dolane, Dravci, Dravinjski vrh, Drenovec, Gorca, Gorenjski vrh, Goričak, Gradišča, Gradišče, Gruškovec, Gruškovje, Hrastovec, Jablovec, Janški vrh, Kočice, Korenjak, Kozminci, Kupčinji vrh, Sp. in Zg. Leskovec, Ljubstava, Ložina, Majski vrh, Medribnik, Meje, Nadole, Mali in Veliki Okič, Paradiž, Pestike, Podlehnik, Pohorje, Pristava, Repišče, Rodni vrh, Sedlašek, Sitež, Skorišnjak, Skr bij e, Slatina, Stanošina,
Stoperce, Strajna, Sveča, Trdobojci, Turški vrh, Vareja, Mala Varnica, Velika Varnica, Veliki vrh, Zakl, Zavrč in Žetale.
10 člen
Davek iz kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, se odmerja od vrednosti lesa, določenega za posek v letu, za katero se davek odmerja. Ta davek plačujejo zavezanci, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje in kmetje -kooperanti, ki so zdravstveno in pokojninsko zavarovani po predpisih o zavarovanju oseb v delovnem razmerju, po stopnji 22 %, ostali zavezanci davka iz kmetijstva pa po stopnji 46 %.
Osnovo za odmero davka določi davčna uprava glede na količino za posek določenega lesa in po ceni lesa, ki jo sporoči gozdnogospodarska organizacija v skladu s točko b) 14. člena zakona o gozdovih (Uradni list SRS, št. 16-145 /74).
Od vrednosti lesa, ki ga dajo davčni zavezanci za gradnjo ali rekonstrukcijo cest, kulturnih in gasilskih domov, komunalnih naprav, šol, šolskih objektov in objektov, prizadetih od elementarnih nezgod ter elektrifikacijo, se davek ne plača, Zavezanec uveljavlja pravico do prej navedene oprostitve do konca leta, za katero se davek odmerja.
11.	člen
Davka iz kmetijstva so oproščeni vsi zavezanci, katerih skupni katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 100 dinatjev.
Zavezanci davka iz kmetijstva v četrti skupini katastrskih občin, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje ter kmetje - kooperanti, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, so oproščeni davka, če nimajo več kot 3000 dinarjev skupnega katastrskega dohodka od negozdnih površin.
Ostali zavezanci v četrti skupini katastrskih občin so oproščeni davka iz kmetijstva, če nimajo več kot 1000 dinarjev skupnega katastrskega dohodka od negozdnih površrn.
12.	člen
Davka iz kmetijstva so oproščeni zavezanci, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje, za zemljišča:
let
1.	ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna	10
2.	na katerih zasadijo nove vinograde	5
3.	na katerih zasadijo koščičarje in
peškarje	6
4.	nakaterih zasadijo orehe in lesko	10
5.	na katerih zasadijo jagodičevje (ribez,
kosmuljo, maline in robido)	12
Zavezanci iz prvega odstavka tega člena se oprostijo plačila davka samo, če so bila vsa dela na zemljiščih opravljena po navodilih in nadzorstvu za kmetijstvo in gozdarstvo pristojnega občinskega upravnega organa, strokovno in skladno s programom razvoja občine Ptuj.
Oprostitev za novo zasajene vinograde se prizna, če zavezanec na novo zasadi več kot 20 arov površine, za nove nasade po 3. in 4. točki prvega odstavka tega člena in druge dolgoletne nasade pa, če zavezanec zasadi več kot 30 arov površine.
Lastniki hidromelioriranih kmetijskih zemljišč so za dobo petih let po izvedeni melioraciji oproščeni plačila davka za ta zemljišča. Pravico do oprostitve ima zavezanec, ki je vključen v kmetijsko melioracijsko skupnost, registrirani' pri občinskem upravnem organu, pristojnem za kmetijstvo ter je zdravstveno zavarovan kot kmet ali kmet - kooperant.
13.	člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje in vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva in v preusmeritev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, se prizna posebna olajšava v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 66. člena zakona o davkih občanov.
Olajšava je odvisna od višine naložb in znaša:
vložena sredstva v dinarjih od do
pod 10.000
10.000	do 20.000
20.000	do 40.000
40.000	do 60.000
60.000	do 80.000
80.000	do 100.000 nad 100.000
znižanje odmerjenega davka od negozdnih površin
20%
30%
40%
55%
70%
85%
100%
Navedene olajšave se priznajo za naložbe v tekočem letu, za katero se davek odmerja. Zavezanec lahko uveljavlja olajšavo po tem členu do konca januaga nariednjega leta.
Zavezanci, ki bodo uveljavili olajšavo po tem členu, mortjo imeti izdelan program gospodarjenja. Program gospodarjenja izdela strokovna pospeševalna služba kmetijske organizacije oziroma zavoda ali kmet sam.
Ce zavezanec prične s kmetijskimi stroji opravljati storitve drugim pred pretekom treh let, se priznana olajšava ukine in davek ponovno predpiše.
Natančnejše pogoje, merila in postopek za uveljavljanje olajšave po tem členu določa poseben pravilnik, ki ga sprejme občinski izvršni svet
14.	člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah, sc prizna posebna olajšava v višini 20% stroškov šolanja, vendar za poklicne in srednje šole največ 1.400 dinatjev, za višje in visoke šole pa največ 2.000 dinarjev od odmerjenega davka iz kmetijstva. Stroške ugotovi davčna uprava po preteku šolskega leta.
Zavezanec lahko uveljavlja pravico do olajšave zži posamezno leto po uspešno Končanem letniku do konca koledarskega leta.
Olajšava ne pripada zavezancem, katerih otroci dobivajo štipendijo v času šolanja.
15.	člen
Zavezancem, ki so slepi, pa nimtgo pogojev za olajšave po prvem oziroma drugem odstavku 61. člena zakona o davkih občanov, se prizna olajšava v višini 50% od odmerjenega davka iz kmetijstva.
in storitvah, sezonskega poslovanja in drugih upravičenih razlogov, ne morejo doseči čistega dohodka 25.000 dinarjev in ne zaposlujejo tuje delovne sile. Višina letnega pavšalnega zneska je odvisna od konkretnih okoliščin, v katerih zavezanec posluje.
Ob upoštevanju konkretnih okoliščin ; poslovanja določi davčna uprava pavšalni letni znesek davka, ki za posamezno obrtno dejavnost ne sme presegati 4.000 dinarjev.
Zavezancem, ki opravljajo obrt kot postranski poklic, se določeni pavšalni zneslci lahko povečajo do 30 %. Če se zavezanci, ki opravljajo obrt kot postranski poklic, ukvarjajo s serijsko proizvodnjo ali zaposlujejo delavce, se jim davek odmeri po preteku leta od dejanskega dohodka.
19.	člen
Kadar se zavezancem, ki opravljajo obrtn dejavnost kot postranski poklic ali zavezancem, ki jim opravlj anje obrti ni glavni poklic, odmerja davek po dejanskem dohodku, se ta plačuje do višine osnov, določenih v družbenem dogovoru o merilih in	načinu	za	ugotavljanje	osebnih
dohodkov	občanov,	ki	z osebnim	delom
opravljajo	kmetijske,	obrtne ali	druge
gospodarske dejavnosti, po stopnji 30 %, od presežka pa po progresivnih stopnjah iz 17. člena tega odloka, povečanih za 5 %.
20.	člen
Zavezanci davka	iz	obrtnih dejavnosti,
katerim se davek odteguje ob izplačilu v odstotkih od posameznega kosmatega osebnega dohodka (davek po odbitku), plačujejo davek:
1.	po stopnji 10 %
-	od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter lotu,
-	od prejemkov zavarovalnih poverjenikov,
-	od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic,
-	od dohodkov raznašalcev časopisov, knjig, revij in podobno,
-	od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno,
-	od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči;
2.	po stopnji 20 %
16.	člen
Za priznanje posebne olajšave zaradi elementarnih nezgod se uporabljajo določbe 59. člena zakona o davkih občanov. Komisijo za ocenitev škode ustanovi in njene člane imenuje prestojnik davčne uprave občinske skupščine.
2.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
17.	člen
Davčna osnova za odmero davka iz obrtnih dejavnosti za zavezance, ki plačujejo davek po dejanskem dohodku, je dohodek, ki presega bruto osebni dohodek, določen v družbenem dogovoru o merilih in načinu za ugotavljanje osebnih dohodkov občanov, ki z osebnim delom opravljajo kmetijske, obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, intelektualne ah negospodarske storitve.
Davek iz obrtnih dejavnosti, odmerjen od dejanskega dohodka, se plačuje po naslednjih stopnj ah:
od presežka - dinarjev	stopnje %
do 10.000	25
od	10.000 do	20.000	30
od	20.000 do	30.000	35
od	30.000 do	50.000	39
od	5 0.000 do	100.000	43
od 100.000 do 150.000	46
od 150.000 do 200.000	48
nad 200.000	50
18.	člen
Davek iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku plačujejo zlasti zavezanci, ki zaradi bolezni, starosti, prometne lege poslovnih prostorov, zmanjšanja povpraševanja po izdelkih
-	od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja malih oglasov,
-	od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabnih umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem drugih avtorskih del, ki ne štejejo v j izvirnike.
-	od dohodkov potujočih zabavišč po ; odbitku plačanega prometnega davka,
-	od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti;
3.	PO STOPNJI 25 %
-	od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo obrtne in druge storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije,
-	od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz prve in druge točke tega člena,
-	od osebnih dohodkov zakonca, ki dela najmanj polovico polnega delovnega časa v gospodarski dejavnosti zavezanca (3. točka 76. člena zakona o davkih občanov).
Plačevanje davka po odbitku so oproščeni priložnostni zbiralci odpadnega materiala, sezonski obiralci hmelja in občani, ki delajo doma pie tarske izdelke iz šibe za organizacije združenega dela,
21.	člen
Zavezancem davka iz obrtnih in obrti podobnih gospodarskih dejavnosti, ki vlagajo sredstva za razširjeno reprodukcijo, razen avtoprevoznikom in tistim, ki opravljajo obrt kot postranski poklic, se v skladu z 82. členom zakona o davkih občanov prizna posebna olajšava.
22.	člen
Zavezancem davka iz obrtnih dejavnosti,
moškim starim nad 65 let in ženskam starim nad 60 let ter invalidom z več kot 40 % invalidnostjo, ki opravljajo obrtno dejavnost brez tuje delovne sile in ne dosežejo 15.000 dinarjev čistega dohodka letno, se občinski davek ne odmeri. Ce ti zavezanci zaposlujejo enega pomočnika, se jim odmerjeni davek zniža za 50 %.
Zavezancem davka iz obrtnih dejavnosti, razen avtoprevoznikom, sc prizna za prvo leto obratovanja posebna olajšava v obliki 4% mesečnega znižanja odmerjenega davka. 0'ajšava se prizna samo, če zavezanec prične prvič z obratovanjem v občini Ptuj.
Zavezancem, ki opravljajo obrtno dejavnost avtomehanika, precizna mehanika za vse vrste naprav, elektroinštalatcrstvo, elektromehanika za hladilne naprave, elektromehanika (previjanje motorjev, ppopravljanje in vzdrževanje električnih strojev in dr.) in instalaterstvo, se prizna za drugo in tretjo leto obratovanja olajšava v obliki 3 % mesečnega znižanja odmerjenega davka.
Olajšave po drugem in tretjem odstavku tega člena se ne priznajo zavezancem, ki so opravljanje dejavnosti nasledili, nadalje v primerih, da že eden od družinskih članov opravlja kakršnokoli obrtno dejavnost, pa drugi član zna novo začne ločeno opravljati obrtno dejavnost, razen tega pa tudi v primeru ustanovitve skupne obrtne delavnice, če je eden ali več ustanoviteljev že imelo obrtno dovoljenje.
Za zavezance davka iz obrtnih dejavnosti, ki imajo priznan status borca narodnoosvobodilne vojne ali borca za severno mejo, se za olajšavo smiselno uporabljajo določbe 62. člena zakona o davkih občanov. Olajšava sc ne prizna, če zavezančev zakonec prejema dohodke iz delovnega razmerja ali poKojnino.
Olajšave po tem členu se priznajo samo zavezancem, Ki imajo dovoljenje za opravljanje dejavnosti.
3.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV
23.	člen
Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev (v nadaljnjem besedilu: davek iz intelektualnih storitev) po dejanskem dohodku se plačuje po stopnjah, ki so določene v 17. členu tega odloka.
24.	člen
Občani, ki z osebnim delom opravljajo intelektualne ali negospodarske storitve, plačujejo prispevke in davke po načinu in merilih, ki jih v skladu z 10. členom zakona o davkih občanov določa družbeni dogovor oziroma odredba.
Zavezancem, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, se odmeija davek po določbah 19. člena tega odloka.
25.	člen
Za odmero davka iz intelektualnih storitev v pavšalnem znesku, se glede višine in načina določanja davka smiselno uporabljajo določbe 84., 85. in 86. člena o davkih občanov ter 18. člena tega odloka.
26.	člen
Davek iz intelektualnih storitev v odstotku od posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) v smislu 99. člena zakona o davkih občanov se pplačuje po stopnji 25 %.
27.	člen
Od dohodkov, ki jih imajo duhovniki od opravljanja verskih obredov in drugih verskih opravi, se odmeija davek iz intelektualnih storitev v pavšalnem letnem znesku, ki znaša za župnika največ do 1. 00 dinarjev, za kaplana pa največ 1.500 dinaijev.
Rimskokatohška župnijstva in druge verske skupnosti plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku do največ 2.000 dinarjev.
Ce zavezanci po tem členu dosežejo več kot 25.000 dinaijev čistega dohodka letno, se obdavčijo po dejanskem dohodku.
4.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC
28.	člen
Davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic plačujejo zavezanci, ki so obdavčeni od vsakega posameznega dohodka ali po dejanskem dohodku po stopnji 20 %, na dohodke iz tretjega odstavka 107. člena zakona o davkih občanov pa po stopnji 35 %.
Ce so osebni dohodki iz avtorskih pravic po 3. in 4. točki tretjega odstavka 107. člena zakona o davkih občanov ustvarjeni v organizaciji strokovnih združenj umetnikov in njihovih članov, se na take dohodke uporabi stopnja 20%.
Osebni dohodki od patentov in tehničnih izboljšav so oproščeni plačila davka.
5.	DAVEK OD PREMOŽENJA
29.	člen
Zavezanec za davek od premoženja je občan, ki je lastnik oziroma uživalec stanovanjskih hiš, delov stavb, stanovanj, garaž, poslovnih prostorov in počitniških hiš (v nadaljnjem besedilu: stavbe).
Davek se plačuje od vsake stavbe, ne glede na to, ali jo uporablja lastnik oziroma uživalec sam ali pa jo daje v najem.
30.	člen
Osnova za davek je vrednost stavbe. V vrednosti stavbe so zajete tiste lastnosti in elementi opreme, ki imajo značaj nepremičnine in se ob morebitni prodaji morajo prodati kot nepremična celota.
obveznosti, morebitne spremembe lastništva ali vrednosti stavbe se prijavijo davčnemu organu občinske skupščine do 31. januarja vsakega leta.
Obliko in vsebino davčne napovedi predpiše davčni organ občine.
37.	člen
Ugotovljena vrednost, ki je osnova za odmero davka od stavb se spremeni, ko se vrednost točke v primerjavi z vrednostjo na dan 31. decembra 1971 poveča za več kot 20 %.
Pri valorizaciji se upošteva tudi povišanje točke za leto 1973.
38.	člen
Občinski davek od premoženja se plačuje od davčne osnove po naslednjih stopnjah:
stopnja
od stanovanjskih hiš in stanovANj	0,15	%
od poslovnih stavb, poslovnih prostorov in garaž, ki niso sestavni del stanovanjskih stavb	0,50	%
od počitniških hiš	1	%
Osnova za odmero davka od garaž, ki niso sestavni del stanovanjskih stavb, se ugotovi tako, da se število kvadratnih metrov uporabne tlorisne površine pomnoži s 1.000 dinarjev, ne glede na vrsto materiala, iz katerega je garaža zgrajena.
39.	člen
Občinski davek od stavb se odmerja vnaprej. Odločba o odmeri davka od stavb je stalna in se spremeni takrat, kadar pride do spremembe vrednosti stavbe ali do spremembe davčnih predpisov.
c31. člen
Merila in način za ugotavljanje vrednosti stavbe:
-	vrsta in kakovost konstrukcije stavbe,
-	funkcionalnost stanovanja,
-	starost in obrabljenost stanovanja,
-	drugi elementi, ki vplivajo na uporabno vrednost stanovanja.
32.	člen
Vrednost stanovanja (stavbe) se ugotovi na odlagi točkovanja ob upoštevanju meril iz 3. lena odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, ŠL 6-45/73) in na podlagi tabele za ugotavljanje vrednosti stanovanja, kije sestavni del odloka.
Pri ugotavljanju vrednosti se ne uporabljajo določbe d, e, f, k, 1 in m točke 24. ter točke 27, 28, 29, 30 tabele iz odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v občini Ptuj.
40.	člen
Davka od stavb ne plačujejo lastniki kmetijskih stanovanjskih hiš pod pogojem, da so zdravstveno zavarovani kot kmetje in da stanovanjske hiše ne dajejo v najem.
41.	člen
Davek od premoženja za tovorna cestna motorna in priklopna vozila ter kombi vozila se plačuje v tehle letnih zneskih:
1.	za tovorna vozila (tovornjaki ali lahki tovornjaki), vlečna vozila s priklopnikom tovorne priklopnike ter specialna tovorna vozila, namenjena za prevažanje določenih tovorov -glede na nosilnost:
do 3 tone 1.000 dinarjev od vsake zač. t.
od 3 do 4 tone 5.000 dinarjev
od 4 do 5 ton 8.000 dinarjev
nad 5 ton 8.000 dinarjev + 4.000 dinarjev za
vsako nadaljnjo tono nosilnosti.
33.	člen
Vrednost stavbe se izračuna tako, da se število kvadratnih metrov uporabne tlorisne površine stavbe pomnoži s seštevkom točk, ki ustreza stavbi in vrednosti točke.
Za uporabno tlorisno površino sc šteje površina sob, predsob, hodnikov, kuhinje, kopalnice, stranišča, shrambe, vzidanih omar in drugih zaprtih prostorov stavbe.
34.	člen
Vrednost ene točke za celotno območje občine Ptuj znaša 22 dinarjev glede na kalkulativno gradbeno ceno enega kvadratnega metra uporabne tlorisne stanovanjske površine, ki seje oblikovala decembra 1971.
Za stanovanjske zadeve pristojni upravni organ občine mora do 31. januarja vsakega leta sporočiti davčnemu organu vrednost točke za preteklo leto.
35.	člen
Vrednost ene točke poslovnega prostora je enaka vrednosti ene točke za stanovanje, povečane za 30 % ne glede na to ali so poslovni prostori del stanovanjske stavbe ali pa so zgrajeni kot samostojni gradbeni objekt.
36.	člen
Davčni zavezanec je dolžan dati davčnemu organu občine potrebne podatke za ugotovitev vrednosti stavbe in za odmero davkov.
Davčna napoved je enkratna. Nove
2.	za delovna vozila ne glede na nosilnost in težo 120 dinarjev.
3.	za delovne priklopnike - glede na nosilnost in težo 60 dinarjev.
4.	za traktorje
do 25 KM	120	dinarjev
nad 25 KM do	40 KM	170	dinarjev
nad 40 KM do	63 KM	220	dinarjev
nad 63 KM	270	dinarjev
5.	za tovorne tricikle z nosilnostjo do 400 kg in z delovno prostornino motorja: nadl25ccmdo 250 ccm nad 250 ccm do 500 ccm nad 500 ccm do 1000 ccm nad 1000 ccm za tovorne tricikle z nosilnostjo nad 400 kg pa še 40 dinarjev več.
6.	za kombije - glede na delovno prostornino motorja in sicer: do 900 ccm
nad 900 čem do 1.350 ccm nad 1.350 ccm do 1.800 ccm nad 1.800 ccm do 2.500 ccm nad 2.500 ccm do 3.100 ccm nad 3.100 ccm
30 dinarjev 40 dinarjev 50 dinarjev 60 dinarjev
500 dinarjev 800 dinarjev 1.100 dinarjev 1.400 dinarjev 1.700 dinarjev 2.000 dinarjev
42.	člen
Davek od premoženja za gozdna zemljišča, katerih površina presega 0,50 ha, plačujejo občani, ki se po zakonu o kmetijskih zemljiščih ne štejejo za kmete.
Davek plačujejo lastniki, katerih skupni čisti dohodek v letu, za katerega se odmerja davek,
presega 20.000 dinarjev in če skupni čisti dohodki vseh družinskih članov presegajo 10.000 dinarjev letno na družinskega člana. V skupni čisti dohodek se všteva tudi katastrski dohodek negozdnih površin.
Davek se odmerja po preteku leta v višini trikratnega katastrskega dohodka od gozdnih zemljišč.
6.	DAVEK NA DOHODKE
OD PREMOŽENJA
43.	člen
Davek na dohodke od premoženja se plačuje od v najem danih stanovanjskih prostorov, garaž, počitniških hiš in opremljenih sob. Davek se plačuje tudi od zakupne vrednosti prostorov v lastni stavbi in sicer od zneska, ki He bil občanu priznan kot strošek po 9. točki 75. člena zakona o davkih občanov.
Stroški vzdrževanja, upravljanja, amortizacije in obratovanja se priznajo:
-	za stanovanjske prostore	50 %
-	za poslovne prostore, garaže in počitniške hiše3
-	za opremljene sobe	50%
Davek od opremljenih sob se ne plačuje do 1.200 dinarjev letne najemnine, če pa le-ta presega navedeni znesek, se davek plačuje od celotnega zneska.
Zavezancem, ki opremljene sobe oddajajo gostom preko ustreznih organizacij (turistično društvo, gostinske organizacije itd.), se prizna posebna olajšava v obliki 20% znižanja odmerjenega davka.
Davek na dohodke od premoženja se plačuje po naslednih stopnjah:
Osnova dinarjev	stopnja
do 10.000	25%
od 10.000 do 20.000	30%
od 20.000 do 30.000	35%
od 30.000 do 50.000	40%
od 50.000 do 100.000	45%
od 100.000 do 150.000	50%
od 150.000 do 200.000	55%
nad 200.000	60%.
Občinski davek na dohodke od premoženja se plačuje tudi od dohodkov, doseženih ss prodajo premičnin, katerih skupna prometna vrednost znaša več kot 10.000 dinarjev. Davčna osnova je dosežena razlika med nabavno in prodajno ceno premičnine.
Davek po prejšnjem odstavku se plačuje ne glede na to, ali se premičnina proda v spremenjenem ali nespremenjenem stanju s pogojem, da še niso pretekla tri leta, odkar je bila premičnina pridobljena.
7.	DAVEK NA DOBITKE ODIGERNASRECO
44.	člen
Zavezanec za davek na dobitke od iger na srečo je občan in zasebna pravna oseba, ki v Sloveniji pri igrah na srečo zadene dobitek ali dobi nagrado nad 500 dinarjev.
Stopnja davka znaša 10% od osnove, ki jo predstavjja posamezni dobitek, če pa je dobitek stvar ali storitev, je osnova za davek njena prometna vrednost v času, ko je dobitek zadet
Davek na dobitke obračunava in odteguje prireditelj igre ob izplačilu.
8.	POROŠTVO ZA IZPLAČILO DAVČNIH OBVEZNOSTI
45.	člen
Poroštvo za plačilo davčnih obveznosti sme iavčna uprava zahtevati od zavezanca, ki opravlja obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost ali intelektualne storitve, če ne poravna svojih davčnih obveznosti v roku enega leta od njihove zapadlosti in če za finance pristojni svet občinske skupščine ugotovi, da ni pogojev za odpis davčne obveznosti zaradi neizterljivosti.
Poroštvo za plačilo davčnih obveznosti sme davčna uprava zahtevati tudi v primeru, ko zavezanec premesti sedež svoje dejavnost iz območja druge občine, če ne dokaže, da je popolnoma poravnal vse zapadle obveznosti v občini, v Kateri je imel prej sedež svoje dejavnosti.
46.	člen
Poroštvo je pogoj za pridobitev dovoljenja za samostojno opravljanje gospodarite dejavnosti v primerih, ko obstoja utemeljen sum (splošna zadolženost itd.), da prosilec ne bo poravnal davčnih obveznosti, se pa predvideva, da bo letno dosegel preko 25.000 dinarjev čistega dohodka.
Pred izdajo dovoljenja za samostojno •opravi)anje gospodarske dejavnosti mora pristojni občinski upravni organ predložiti na vpogled davčni upravi občinske skupščine vsako vlogo, s katero se zahteva izdaja omenjenega dovoljenja, da se izjasni o tem, ali je potrebno v konkretnem primeru zahtevati poroštveno izjavo.
9.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
47.	člen
Zavezanci za davek, razen zavezancev za davek iz kmetijstva, ki niso obdavčeni po dejanskem dohodku, in zavezancev za davek, ki se plačuje po odbitku, ter zavezancev davka na tovorna vozila, cestna motoma in kombi vozila, morajo vložiti napoved za odmero davka pri davčni upravi občinske skupščine na splošni javni poziv do 31. januarja vsakega leta.
26.
Po 23. členu Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbeno političnih skupnostih (Ur. list SR Slovenije, št. 39—461/1974) ter po 5. točki 229. člena statuta občine Ptuj (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5—45/74) je Skupščina občine na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbeno-politične-ga zbora dne 31. marca 1976 sprejela
ODLOK
O PRORAČUNU OBČINE PTUJ ZA LETO 1976
1. člen
Skupni dohodki občinskega proračuna
za leto 1976 znašajo	62,200.000
Od tega:	
— izvirni dohodki proračuna	47,825.000
— lastni dohodki organov	2,700.000
— sredstva iz vzajemnosti in dopolnilna sredstva	9,675.000
in so razporejeni na: — posebni del proračuna	59,700.000
— tekočo proračunsko rezervo	500.000
2.	člen
Od dohodkov po 1. členu tega odloka, razen dopolnilnih sredstev, se vlaga v sredstva rezerve skupščine občine Ptuj 1 %.
3.	člen
Državni organi samostojno razpolagajo s sredstvi za delo, ki so jim dodeljena iz proračuna. Sredstva, ki jih dosegajo s svojo dejavnostjo pa so dohodek občinskega proračuna.
4.	člen
Občinski organi in drugi porabniki sredstev občinskega proračuna za leto 1976 morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim odobrena s tem proračunom.
Za izvajanje določil prvega odstavka tega člena ter za zakonito, smotrno in primerno uporabo sredstev, ki so organu odobrena v občinskem proračunu, je odgovoren predstojnik organa kot odredbodajalec, računovodja pa je odgovoren za zakonito uporabo sredstev.
5.	člen
Sredstva za krajevne skupnosti razporedi na posamezne krajevne skupnosti na predlog občinskega izvršnega sveta zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ptuj.
6.	člen
S sredstvi, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene, in zanje ni odrejen neposredni uporabnik ali nosilec, razpolaga občinski izvršni svet oziroma od njega pooblaščen odredbodajalec.
7.	člen
Proračunska sredstva se delijo med letom praviloma enakomerno med vse uporabnike, če ni v posebnem aktu občinske skupščine oziroma v pogodbi med občino in uporabnikom sredstev drugače določeno.
Ce zaostaja pritekanje proračunskih dohodkov v taki meri, da ne bodo doseženi v višini iz prvega člena tega odloka, sme občinski izvršni svet začasno zmanjšati zneske sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene. O takem ukrepu mora izvršni svet obvestiti občinsko skupščino in ji predlagati ustrezno spremembo proračuna.
8.	člen
Izvršni svet občinske skupščine je pooblaščen, da odloča:
—	o uporabi sredstev rezerve in sicer do višine 100.000 dinarjev v posameznem primeru, vendar samo za namene iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, št. 39/74);
—	o razporejanju sredstev tekoče proračunske rezerve za premalo predvidene in nepredvidene izdatke;
—	da sme spreminjati namen in višino sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene v okviru proračunskih namenov in v proračunu razporejenih sredstev.
9.	člen
Vsi uporabniki proračunskih sredstev, razporejenih s tem odlokom, so dolžni predložiti za proračun pristojnemu občinskemu upravnemu organu finančne načrte in zaključne račune oz. poročila o uporabi sredstev, ki jih neposredno uporabljajo na podlagi tega odloka oziroma na podlagi posebnih predpisov.
10.	člen
Za proračun pristojni občinski upravni organ izvršuje proračunski nadzor finančnega, materialnega in računovodskega poslovanja uporabnikov sredstev občinskega proračuna. Za proračun pristojni občinski upravni organ ugotavlja, kako državni organi, ki se financirajo iz občinskega proračuna, izvršujejo samoupravne sporazume o delitvi dohodkov in osebnih dohodkov, ter o tem seznanja Izvršni svet Skupščine občine Ptuj.
11.	člen
Pregled dohodkov proračuna občine Ptuj za leto 1976 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna za leto 1976, ki je sestavni del tega odloka.
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Ptuj in Ormož, uporablja pa se od 1. januarja 1976.
Številka: 400—18/1976—2
Datum: 17. marca 1976
Podpredsednik Skupščine občine Ptuj Oton POLIC 1. r.
27.
Na podlagi I., S. in 6. člena zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni ■ist SRS, 5t. 7—80/72), 3. in 8. člena zakona o Prekrških (Uradni list SRS, št. 7—31/73 in 16—145/74) ter 1. točke 243. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5—45/74) je Skupščina občine Ptuj na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. marca 19.76 sprejela
ODLOK
0 prispevku za uporabo mestnega zemljišča v občini Ptuj
1.	člen
Na območju mesta Ptuj in dela naselij Rogoznica, Hajdina, Kidričevo in Majšperk se predpisuje plačilo prispevka za uporabo mestnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: prispevek).
2.	člen
Za mestno zemljišče po tem odloku se šteje zemljišče, ki je zajeto z urbanističnim progra-ntom, urbanističnim načrtom ali zazidalnimi načrti in je komunalno opremljeno.
Za komunalno opremljeno zemljišče se v smislu prejšnjega odstavka tega člena šteje zemljišče, na katerem so zgrajene dovozne poti,
so priključene na cestno omrežje in na katerem je urejena preskrba s pitno vodo ter električno «nergijo.
Za mestno zemljišče v mestu Ptuju se šteje zemljišče, ki leži znotraj regulacijskega območja mesta Ptuja, ki je določeno z odlokom o urbanističnem programu občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 2—10/71). Znotraj meje regulacijskega območja mesta Ptuj leži tudi del naselij Nova vas pri Ptuju, Rogoznica in Hajdina.
Za mestno zemljišče v naselju Kidričevo in v naselju Majšperk se šteje zemljišče, ki je določeno z odlokom o sprejetju zazidalnega načrta za naselje Vičava, Kidričevo in Majšperk (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10—113/68).
3.	člen
Prispevek od zazidalnega mestnega zemljišča se določi od kvadratnega metra uporabne tlorisne Površine stanovanjskih in poslovnih prostorov.
Prispevek od nezazidanega mestnega zemljišča se določi od kvadratnega metra nezazidanega zemljišča, ki je po sprejetem zazidalnem načrtu namenjeno za gradnjo, oziroma za katero je pristojni urbanistični organ izdal lokacijsko do-v°ljenje.
Za uporabno tlorisno površino stanovanja po Prvem odstavku tega člena se šteje čista tlorisna Površina sob, predsobe, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih Prostorov stanovanja.
Za uporabno tlorisno površino poslovnega Prostora po prvem odstavku tega člena se šteje &sta tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki tvorijo funkcionalno celoto s Poslovnim prostorom.
4.	člen
Prispevka za uporabo mestnega zemljišča ni tPogoče predpisati za mestno zemljišče, ki se upo-rablja v namene, navedene v 3. členu zakona o Prispevku za uporabo mestnega zemljišča.
5.	člen
Prispevek za uporabo mestnega zemljišča Prora plačevati tisti, ki ima na zemljišču pravico
uporabe oziroma, ki je lastnik zemljišča ali stavbe oziroma dela stavbe na njem.
Imetnik stanovanjske pravice mora plačevati zavezancu iz prvega odstavka tega člena v povračilo ustrezen del prispevka, ki ga je določil občinski upravni organ za komunalne zadeve v smislu 9. člena tega odloka, če zavezanec od njega to zahteva. Imetnik stanovanjske pravice, ki misli, da mu zavezanec ni pravilno odmeril prispevka, lahko zahteva od občinskega upravnega organa za komunalne zadeve, naj izda odločbo o tem, kolikšen prispevek za uporabo mestnega zemljišča je dolžan plačati.
6.	člen
Mestno zemljišče iz 2. člena tega odloka se glede na lego zemljišča v naselju, prometno povezanost, stopnjo opremljenosti s komunalnimi napravami, stopnjo racionalne uporabe zemljišča, rekreacijsko možnost, oddaljenost od preskrbovalnih centrov ter centrov družbenih in javnih služb deli na cone in sicer na tri cone za stanovanjske namene in dve coni za poslovne namene.
Cone zajemajo naslednja območja:
A.	CONE ZA STANOVANJSKE NAMENE:
I.	V prvo cono spada:
— v Ptuju
1)	Predel stanovanjske cone — severozapadni del mesta od potoka Grajene do Rabelčje vasi. Nove vasi in kraja Rogoznica.
Meja tega predela poteka ob potoku Grajena od Osojnikove do Potrčeve ceste, severna stran Srbskega trga, Rajčeva in Maistrova ulica, prečka potok Grajeno in nato po cesti v smeri Volk-merjeve, po Peršonovi ulici, zajema tudi zapad-no stran Rabelčje vasi do zemljiške parcele št. 637/3 k. o. Krčevina pri Ptuju; nato poteka od Peršonove ulice proti vzhodu na severni strani individualnih hiš v zasnovi atrijev, do parcele št. 641/1 iste k. o., nato proti vzhodu do domačije na stavbni parceli št. 62 k. o. Nova vas pri Ptuju in dalje proti vzhodu, prečka Vodovo ulico, poteka severno za stavbno parcelo št. 356/27 iste k. o. južno pod radijsko anteno in vodnim rezervoarjem, vključuje parcelo št. 343 iste k. o., nato ob južni meji parcele št. 338/1 iste k. o., zajema zaselek novih hiš, ki imajo dovoz po Langusovi ulici ter nato poteka meja na vzhodni strani zaselka proti jugu do Potrčeve ceste, nato po tej cesti proti vzhodu do parcele št. 858 k. o. Rogoznica, nato proti jugu do železniške proge, c njej do podjetja za vzdrževanje voz, nato na i verni strani delavnic do Osojnikove ceste in p njej do potoka Grajena.
2.	Predel na jugovzhodni strani železniške proge od reke Drave do Vegove ulice.
Meja poteka ob železniški progi od reke Drave, po Čučkovi, Rogozniški, Vegovi, Kogejevi in Rajšpovi ulici vse do Ormoške ceste, ob meji med k. o. Ptuj in k. o. Brstje do Vrtnarske ulice ter ulice na Tratah, vključuje obe strani te ulice do reke Drave ter poteka meja nato uzvodno ob levem bregu reke Drave do železniške proge oziroma železniškega mostu.
3) predel Vičava od stavb muzeja med Viča-vsko potjo in Cesto Olge Meglič.
Meja poteka ob levem bregu reke Drave od muzeja proti toku do meje med k.o. Ptuj in k.o. Krčevina pri Ptuju, nato zajema Cesto Olge Meglič obojestransko in nato do stavb muzeja.
II. V drugo cono spada:
— v Ptuju
1)	Prostor jugovzhodno od predela pod točko 1 pri I. coni, vključuje del Nove vasi pri Ptuju in Rogoznice do krajevne ceste Nova vas pri Ptuju —
Zabjak do meje regulacijskega območja in zajema novo zazidavo kraja Rogoznice v celoti.
Meja tega prostora poteka od odcepa ceste od ceste Ptuj—Pacinje, nato po tej cesti s podvozom pod železniško progo in zajema celotno zazidavo ob potoku Rogoznica, tudi drugo vzporedno cesto, doceste v Dornavo.in nato od potoka Rogoznice po tem potoku do reke Drave, od tu proti toKu po levem bregu Drave do Vodne skupnosti in predela I. cone.
2)	Prostor med potokom Grajena ter Gajzerjevo in Pivkovo ulico, štuki do trase daljnovoda na severozapadni strani. Ta prostor zajema ulice: Gajzerjevo, Reševo, Čufarjevo, Pivkovo, Zavčevo in Crtkovo ter del Stukov do daljnovoda.
3)	Prostor jedra starega mesta, katerega meja poteka od stavb muzeja, po cesti pod gradom, po Rajčevi ulici, Srbski trg do mostu Grajene na Potrčevi cesti, nato po Grajeni do železniške proge in po tej proti do reke Drave ter nato po toku do muzeja.
4)	Prostor na desnem bregu reke Drave, katerega meja poteka od Mlinske ceste nizvodno ob desnem bregu reke Drave do trase daljnovoda 110 kV, ob tej trasi do Zagrebške ceste proti Turnišču do meje k.o. Draženci in k.o. Ptuj, nato proti ju-gozapadu do meje regulacijskega območja mesta in avtoceste ter ob njej do železniške proge, po progi do železniške postaje Hajdina, od tu po cesti proti Sp. Hajdini do Petrovičeve ulice. Poljske ceste obojestransko do Rogaške ceste; nato ob meji med k. o. Ptuj in k.o. Hajdina do Mariborske ceste, nato po tej cesti do stavb obrata podjetja ,,Perutnina” in nato severno ob ..hajdinski gmajni” do Studenčnice in po njej do Mlinske ceste.
—	v Kidričevem
5)	Predel stanovanjske in rekreacijske cone severno od železniške proge do osnovne šole in med cesto sever—jug ter cesto Kidričevo—Kungota.
Meja poteka ob železniški progi Pragersko—Čakovec od ceste Kidričevo—Kungota do meje med k.o. Lovrenc in k.o. Gerečja vas do parcele št. 1019/1 k.o. Lovrenc, nato po južni meji te parcele proti zapadu do šole, od tu proti vzhodu do ceste Kidričevo—Kungota in po njej do železniške proge.
6)	Predel stanovanjske cone v Njivercah, ki obsega zemljišča, določena za individualno gradnjo stanovanj po zazidalnem načrtu, ki ga je izdelal Zavod za urbanizem Maribor in sprejela Skupščina občine Ptuj dne 19. julija 1968.
III.	V tretjo cono spada:
—	v Ptuju
1)	Prostor znotraj meje regulacijskega območja, ki ni v prvi ali drugi coni.
—	v Kidričevem
2)	Vse stavbe in zemljišča, ki sp v naselju Kidričevo in ki niso zajete v drugi coni.
—	v Majšperku
3)	vse stavbe in zemljišča v kraju Majšperk in Breg pri Majšperku
B.	CONE ZA POSLOVNE NAMENE
I.	V prvo cono spada:
—	v Ptuju
Območje prve in druge cone za stanovanjske namene.
—	v Kidričevem
Predel stanovanjske in rekreacijske cone, opisan pod točko 5 cone za stanovanjske namene.
IL V drugo cono spada:
—	v Ptuju
1)	Prostor znotraj meje regulacijskega območja mesta, ki ni v prvi coni.
—	v Kidričevem
2)	Predel individualne stanovanjske cone Nji-verce pod točko 6 cone za stanovanjske namene ter vse stavbe in zemljišča v kraju Kidričevo, ki niso zajete v prvi coni.
—	v Majšperku
— vse stavbe in zemljišča v kraju Majšperk in Breg pri Majšperku.

Opisane meje so grafično označene na karti v merilu 1:5000, katera karta je sestavni del tega odloka.
7.	člen
Znesek mesečnega prispevka se določi od kvadratnega metra uporabne tlorisne površine stanovanjskih in poslovnih prostorov ter nezazidanega zemljišča in znaša:
A. ZA STANOVANJSKE PROSTORE
I.	v prvi coni 0^50 din za m^I
II.	v drugi coni 0,40 din za
III.	v tretji coni 0,30 din za mz-
Ne glede na določilo prvega odstavka tega člena se za stanovanja, ki leže v starem delu mesta Ptuja v okviru meje: reka Drava — železnica — potok Grajena do mostu ob Potrčevi cesti — Srbski trg — Raičeva ulica — Muzejski trg — reka Drava, izračuna za stanovanja, ki imajo večjo tlorisno površino, prispevek po naslednjih površinskih normativih:
a)	garsonjera	30	m?
b)	enosobno stanovanje	40	mz
d dvosobno stanovanje	66	mi
d)	trosobno stanovanje	82	mz
e)	štiri in več sobno
stanovanje	96	m^
B. ZA POSLOVNE PROSTORE
Za poslovne prostore s posebno ugodnimi lokacijami se predpiše večji prispevek kot je določen za isto površino stanovanjskih prostorov v isti coni.
Prispevek po prejšnjem odstavku znaša:
I.	v prvi coni
II.	v drugi coni
2.— din na m? 1,20 din na m2
C.	ZA NEZAZIDANO MESTNO ZEMLJIŠČE Za nezazidano mestno zemljišče znaša prispevek 0,20 din na m2-
8.	člen
Prispevek je namenski in se sme uporabljati samo za zgraditev in rekonstrukcijo komunalnih objektov in naprav kolektivne potrošnje in sicer:
—	za mestne ceste in ulice, trge, hodnike, peš poti, dovozne poti, javne parkirne prostore in druge mestne površine, namenjene za promet;
—	za zelene površine po zakonu o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih površin v naseljih (Uradni list SRS, št. 37/73);
—	za omrežje javne razsvetljave;
—	za kanalizacijo, dokler v stroškovni ceni za kanalizacijo (kanalščina) niso vsebovani tudi stroški za razširjeno reprodukcijo.
9.	člen
Občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve, določi z odločbo mesečni znesek prispevka vsakemu zavezancu.
2.	Z denarno kaznijo od 20 do 2000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prve točke tega člena.
3.	Z denarno kaznijo od 20 do 5000 din se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prve točke tega člena.
13.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Ptuj je pristojen, da izda navodilo o vodenju, organizaciji in pobiranju prispevka.
Prispevek se zbira na posebnem računu občine Ptuj.
Zavezanci prispevka so dolžni plačati prispevek najpozneje do 10. v mesecu.
14.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, štev. 5-47/72).
15.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 1. naslednjega v mesecu potem, ko začne veljati.
Štev.: 420-2/76
Ptuj, dne 31. marca 1976
Podpredsednik Skupščine občine Ptuj Oton POLIČ 1. r.
28.
Na podlagi 9. in 10. člena Zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SRS (Uradni list SRS, št. 32-287/72) in po IL, III. in V. točki odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6-28/73) ter po 4. točki 244. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5-45/74) je Skupščina občine Ptuj na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 9. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o družbeni kontroli cen v občini Ptuj
1.	člen
1.	člen odloka o družbeni kontroli cen v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 7-54/75) se dopolni tako, da se za besedo odlok doda besedilo ,,Razen stanarin in najemnin za poslovne prostore, za katere predpisuje ukrepe neposredne družbene kontrole cen občinska skupščina.”
10.	člen
Prispevek je dohodek tiste krajevne skupnosti, na območju katere je zbran in se sme uporabljati samo na njenem območju na podlagi letnih planov krajevnih skupnosti ter komunalne skupnosti.
11.	člen
Zavezanci za prispevek iz 5. člena tega odloka morajo na javni poziv v danem roku po uveljavitvi odloka prijaviti občinskemu upravnemu organu, pristojnem za komunalne zadeve, podatke o osnovah za odmero prispevka v smislu 3. člena tega odloka.
Vse novo nastale osnove in spremembe pri osnovah za odmero višine prispevka, so zavezanci dolžni prijaviti občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za komunalne zadeve, v 30 dneh po nastali obveznosti ali spremembi.
12.	člen
1.	Z denarno kaznijo od 100 do 30.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki je zavezana za plačilo prispevka, če
a)	na javni poziv v določenem roku ne prijavi osnov za odmero prispevka po 3. členu tega odloka;
b)	v prijavi navede nepravilne osnove za odmero.
2.	člen
3.	člen odloka o družbeni kontroli cen v občini Ptuj se spremeni tako, da glasi:
,,Za naslednje storitve se lahko cene spremenijo le s soglasjem Izvršnega sveta občinske skupščine:
—	za komunalne storitve,
—	za zakupnine,
—	za priključevanje na električno, PTT, vodovodno in kanalizacijsko omrežje,
—	za mestni promet in
—	za storitve socialnih zavodov.”
Pri dajanju soglasja k cenam storitev, na področju katerih obstoje samoupravne interesne skupnosti, Izvršni svet daje soglasje po predhodnem mnenju samoupravne interesne skupnosti.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
številka: 38-3/75-1
Datum: Ptuj, 20. novembra 1975
Podpredsednik skupščine občine Ptuj Oton POLIČ 1. r.
Na podlagi 24. člena zakona o notranjih zadevah (Uradni list SRS, št. 47-359/72), soglasja republiškega sekretarja za notranje zadeve SR Slovenije št. 43/3-9-10619/76 z dne 19. marca 1976 in 25. točke 243. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5-45/74), je Skupščina občine Ptuj na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbeno-političnega zbora, dne 31. marca 1976 sprejela
SKLEP
o razrešitvi dosedanjega in o imenovanju novega komandirja Postaje milice Ptuj
I.
Stane ŠIROVNIK, pravnik, Ptuj, Volkmerjeva 5/c, se s 1. aprilom 1976 razreši dolžnosti komandirja PM Ptuj.
Z veljavnostjo tega sklepa preneha veljati sklep Skupščine občine Ptuj št. 111-139/70-1 z dne 24. decembra 1970.
II.
Boris ŽNIDARIČ, rojen 30. julija 1948 v Murskem Središču, višji ujnavni delavec za notranje zadeve, stanujoč v Mariboru, Grenwiška 12, se imenuje
za komandirja Postaje milice Ptuj s 1. aprilom 1976.
III.
Ta sklep začne veljati od 1. aprila 1976 dalje, objavi pa se v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
številka: 111-3/76-1/4 Datum: Ptuj, dne 31. marca 1976
Podpredsednik Skupščine občine Ptuj Oton POLIČ 1. r.
30.
Na podlagi 12. člena zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS št. 14-108/69) in 25. točki 243. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5-45/74), je Skupščina občine Ptuj na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbeno-političnega zbora, dne 31. marca 1976 sprejela
SKLEP
o imenovanju vršilca dolžnosti ravnatelja Osnovne šole Borisa Kidriča v Kidričevem.
1.
Ivo TEŽAK, predmetni učitelj, rojen 15. maja 1937 v Drbetincih, stanujoč v Ptuju, Langusova ul. 6 se
imenuje
za vršilca dolžnosti ravnatelja Osnovne šole Borisa Kidriča v Kidričevem, do imenovanja novega ravnatelja po razpisu.
2-
Ta sklep začne veljati 1. aprila 1976, objavi pa se v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. številka: 110-8/71-1/4 Ptuj, dne 31. marca 1976
Podpredsednik Skupščine občine Ptuj Oton POLIČ 1. r.
31.
Na podlagi 12. člena zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 14-108/69) in 25. točki 243. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, štev. 5-45/74), je Skupščina občine Ptuj na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 31. marca 1976 sprejela
SKLEP
o imenovanju ravnatelja osnovne šole Franca Belšaka v Gorišnici.
1.
Jože PETROVIČ, predmetni učitelj, roj. 17. marca 1945 v Pacinju, stanujoč v Markovcih 33/a Pri Ptuju
se imenuje za ravnatelja Osnovne šole Franca Belšaka v Gorišnici.
2.
Mandatna doba zgoraj imenovanega ravna-telja traja štiri leta, to je od 1. aprila 1976 do 1. aprila 1980.
3.
Primopredaja poslov med dosedanjim in no-vim ravnateljem šole se opravi v skladu z določbami statuta šole in drugimi normativnimi predpisi.
4.
Ta sklep začne veljati 1. aprila 1976, objavi pa se v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 110-1/71-1/4
Ptuj, dne 31. marca 1976
Podpredsednik Skupščine občine Ptuj Oton POLIČ 1. r.
32.
Na podlagi 25. točke 243. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 5-45/74), 28. člena statuta Zgodovinskega arhiva Ptuj in soglasja sveta Zgodovinskega arhiva Ptuj, št. 48/76, z dne 18. febr. 1976, sta Skupščina občine Ptuj na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbeno-političnega zbo-ta, dne 31. marca 1976, Skupščina občine Ormož Pa na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 30. marca 1976 sprejeli
SKLEP
° imenovanju ravnatelja Zgodovinskega arhiva v Ptuju
1.
Andrej FEKONJA, rojen 30. novembra 1936 v Mariboru, po poklicu predmetni učitelj zgodovine, stanujoč v Ptuju, Kajuhova 5, se imenuje
za ravnatelja Zgodovinskega arhiva v Ptuju.
2.
Mandatna doba imenovanega ravnatelja traja Štiri leta, to je do 1. aprila 1980.
3.
Ta sklep začne veljati z dnem, ko ga v enakem besedilu sprejmeta Skupščina občine Ormož in Skupščina občine Ptuj kot soustanoviteljici Zgodovinskega arhiva Ptuj, objavi pa se v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 110-1/73-1/4
Ptuj, dne 31. marca 1976
Ormož, dne 31. marca 1976
Podpredsednik Skupščine občine Ptuj Oton POLIČ 1. r.
Predsednik
Skupščine občine Ormož Mirko NOVAK 1. r.
33.
Po 7. točki 166. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4-38/74) in po 23. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v SR Sloveniji (Uradni list SRS Slovenije, št. 39-461/74) je skupščina občine Ormož na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 30. marca 1976 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Ormož za leto 1976
1. člen
Proračun občine Ormož (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) za leto 1976 zajema:
1.	Dohodke v znesku	17.647.000.—
2.	Razporejene dohodke v znesku 17.347.000.—
3.	Nerazporejene dohodke (tekoča
proračunska rezerva)	300.000.—
34.
Po 2. točki 167. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4—38/74) in na podlagi 3. odstavka 30. člena zakona o javnih cestah (Ur. list SRS, št. 51—288/71) je skupščina občine Ormož na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. marca 1976 sprejela
odlok
o oprostitvi plačevanja pristojbine za kmetijske traktorje ter njihove priklopnike, specialna motoma vozila komunalne delovne organizacije, rešilne in gasilske avtomobile.
1. člen
V občini Ormož se oprostijo plačevanja pristojbine za traktorje in njihove priklopnike občani, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in kmetijske delovne organizacije za traktorje in njihove priklopnike, ki jih uporabljajo v kmetijski proizvodnji.”
2.	člen
Od dohodkov po 1. členu tega odloka se po odbitku prenešenih in dopolnilnih sredstev odvaja v rezervni sklad občine 1 %.
3.	člen
Dohodki, ki jih dosežejo s svojo dejavnostjo občinski upravni organi, sodni organi in organi za kaznovanje prekrškov so dohodek občinskega proračuna.
4.	člen
Sredstva, ki so razporejena v določenem znesku za potrebe uprave javne varnosti, se odvajajo na žiro račun uprave javne varnosti Maribor mesečno po dvanajstinah.
Sredstva, ki so razporejena za financiranje skupnih služb, se odvajajo na žiro račune pristojnih organov v skladu s pogodbami, ki jih sklene izvršni svet skupščine občine Ormož.
Sredstva, ki so zagotovljena po postavki ,,Dotacija ostalim organizacijam in društvom”, razdeli upravičencem izvršni svet občinske skupščine.
5.	člen
V sklad za Financiranje izgradnje komunalnih objektov v občini Ormož se stekajo proračunski dohodki od dela taks za registracijo motornih vozil in se uporabljajo za vzdrževanje lokalnih cest.
6.	člen
Dotacije krajevnim skupnostim razdeli izvršni svet skupščine občine Ormož po sledečih kriterijih:
a)	v enakih deležih vsem KS v občini
b)	razliko po številu prebivalcev
Za izračun sredstev pod a se upošteva polovični povprečni bruto osebni dohodek izplačan v občini Ormož v letu 1975.
Dotacije krajevnim skupnostim so namenjene predvsem za financiranje delegatskega sistema, ljudske obrambe in osebnih dohodkov.
7.	člen
Izvršni svet občinske skupščine razporeja sredstva tekoče proračunske rezerve za nepredvidene potrebe po posameznih postavkah proračuna.
8.	člen
Pregled in razporeditev dohodkov občinskega proračuna za leto 1976 je prikazan v bilanci dohodkov in splošni razporeditvi dohodkov po glavnih in bližnih namenih proračuna občine Ormož za leto 1976.
9.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 1. januarja 1976.
številka: 400-4/76 Ormož, 30. marca 1976
Predsednik
Skupščine občine Ormož Mirko NOVAK
2.	člen
Oprostitev velja pod pogojem, da občan, ki se z osebnim delom ukvarja s kmetijsko dejavnostjo, ne opravlja prevoznih storitev drugim, razen v primeru, če opravlja s traktorjem zimsko službo in če opravlja brezplačne prevoze za krajevno skupnost.
3.	člen
Plačevanja pristojbin so oproščeni tudi lastniki gasilskih in reševalnih avtomobilov ter specialnih motornih vozil komunalne delovne organizacije (avto furgon, avto za prevoz fekalij, avto za odvoz smeti in podobna vozila).
4.	člen
Oprostitve po 2. in 3. členu tega odloka začnejo veljati ob prvem evidentiranju oziroma ob prvem naslednjem evidentiranju vozila.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Ur. vestniku občin Ormož in Ptuj. Ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o višini pristojbin, ki se plačujejo za kmetijske traktorje in njihove priklopnike in oprostitvah plačila pristojbin za specialna vozila komunalnih delovnih organizacij in gasilskih avtomobilov v občini Ormož (Ur. vestnik občin Ormožin Ptuj, št. 7—67/72).
številka: 423—2/76
Ormož, dne 30. marca 1976
PREDSEDNIK
ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Martin KRAMAR
PREDSEDNIK
ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Matija RATEK
35.
Na podlagi 1. odstavka 21. člena zakona o kulturnih skupnostih (Uradni list SRS, štev. 38—445/74) in po družbenem dogovoru o razporejanju dohodka v letu 1976 v občini Ormož je skupščina občinske kulturne skupnosti Ormož na seji dne 27. februari^ 1 L sprejela
SKLEP
o določitvi prispevne stopnje v letu 1976.
1.
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lastnini občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost plačujejo za Financiranje dogovorjenega programa občinske kulturne skupnosti Ormož in kulturne skupnosti Slovenije prispevek v višini 0,86 <70 od bruto osebnega dohodka.
2.
Financerji iz 1. točke tega sklepa bodo prispevek iz bruto osebnega dohodka v višini 0,37% nakazovali Občinski kulturni skupnosti Ormož, prispevek 0,49% pa neposredno Kulturni skupnosti Slovenije.
3.
Prispevek plačujejo in obračunavajo zavezanci iz 1. točke tega sklepa v skladu z družbenim dogovorom o razporejanju dohodka v letu 1976 v občini Ormož.
4.
Ta sklep velja takoj.
Številka: 12/76
Datum: Ormož, 27. februarja 1976 Predsednik
skupščine OKS Ormož Viktor Stajnko
36.
Na podlagi 1. odstavka 29. člena zakona o izobraževalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38—443/74) in po 23. členu družbenega dogovora o razporejanju dohodka v letu 1976 v občini Ormož je skupščina občinske izobraževalne skupnosti Ormož na seji zbora izvajalcev in zbora uporabnikov dne 1. marca 1976 sprejela
združenega dela ter v delovnih skupnostih in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lastnini občanov opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost plačujejo za financiranje dogovorjenega programa občinske izobraževalne skupnosti Ormož za leto 1976 prispevek v višini 6,57% od bruto osebnega dohodka.
2.
Od sredstev, predvidenih v 1. točki tega sklepa, odvoji občinska izobraževalna skupnost 0,06% za vzajemnost pri IS SRS, 0,88% v znesku din 1,769.500 din pa za gradnjo Posebne osnovne šole v Ormožu.
Ta sklep velja takoj.
Številka: 175—4/76
Datum: 1. marca 1976
Predsednik skupščine občinske izobraževalne skupnosti Ormož Maks Antolič 1. r.
skupščina občinske skupnosti socialnega varstva Ormož na 2. seji dne 26. marca 1976 sprejela
SKLEP
o stopnjah prispevkov za otroško varstvo i" socialno skrbstvo v letu 1976
Delavci in občani, ki z osebnim delom * lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo:
1.	za uresničitev občinskega programa otroškega varstva v višini 0,50% od osebnih dohodkov. Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji plačuje prispevek za realizacijo občinskega programa otroškega varstva po stopnji 0,40% od izplačanih pokojnih in invalidnin;
2.	za uresničitev programa solidarnostnih nalog na področju otroškega varstva v SR Sloveniji v letu 1976 v višini 2,88% od osebnih dohodkov.
3.	Za uresničitev občinskega programa social-
nega skrbstva v višini 1,29% od OD.
4. za uresničitev solidarnostnih, skupnih ih vzajemnih nalog na področju socialnega skrbstva SR Slovenije v letu 1976 v višini 0,11 %.
37.
Občinska skupnost socialnega varstva Ormož
II.
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ptuj in Ormož, uporablja Pa se od 1. aprila 1976.
SKLEP
o določitvi prispevne stopnje v letu 1976
1.
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah
Na podlagi 8. člena zakona o skupnostih socialnega varstva (Uradni list SRS, štev. 39/74^ 15. člena statuta občinske skupnosti socialnega varstva Ormož in predloga skupnosti otroškega varstva in skupnosti socialnega varstva Ormož je
Številka: 123—1/76 Datum: 6. aprila 1976
Predsednik skupščine Gizela Blagovič 1. r.
Urtdid veitnlk^ob^ta Ormož^bi bihaj^pnivitom» dvakrat^ mMečno^jn^to vJjetjtekM2ena poumezne^a Izvoda nlta«\^*^drdk^Tednki^agwjem^0
p	l/LTlin^piin^rančno^odjetie^^MillJrScHMc^.Svftoiarevftald.MM*«»^^^ FA,T