Slev.127.
Leto ESI.
Ishajd rasen nedelj In prašnikov vsak dan popoldan.
Uredništvo je v Ljubljani, franžiSkanska ulica St. 6/1«, Učiteljska tiskarna,
Ropise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Inserati: Enostolpna petit-vrstica 60 vin., pogojen prostor 1 K ; razglasi in poslano vrstica po 1 K; večkratne objave po dogovoru primeren popust.
k
Glasllojugouovisodalr,$*demokratltnestranke.
Posamezna Slev. stan« — 40 vinarjev. —
Naročnina; Po pošti aii •l dostavljanjem na dom /a celo leto 72 K, za pol leta 86 K, za četrt leta 18 K, za mesec 6 K. Za Nemčijo celo loto 77 K, aa ostalo tujino in Ameriko 84 K. — Reklamacije z s* Ust so poštnine proste*
Upravništvo ie v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. (j/L, . Učiteljska tiskarna.
Telefonska st. 312.
e—r
Podpis v Parizu.
tV Parizu nas bodo Slovence raztovorili. S financielno obremenitvi-lo, ki nam Jo nalože, bo pariški mir za nas še slabši in krivičnejši, kakor mir, ki «a diktira antanta Nemški Avstriji.
Ne bomo raziskavall, kdo ie kriv h sokriv zločina, ki se zgodi v Pa Jtau nad našim narodom. Da ne bo Kapitalistična antanta sklepala miru, smo vedeli; da bo pa zmožna nad Dami take vnebovpijoče krivice, testa celo slovenski socialisti nismo sanjali — da bi Wilsonovim frazam ne bili nikdar verjeli!
Pomočnike rabeljskega 'dela nad slovenskih narodom moramo iskati tudi v lastni delegaciji SHS v Parizu. Pašič in Trumbič sta sokriva: to vemo.
Vse, kar se dogaja na Koroškem, la boj za par nemškutarskih irgov ali zelo za Celovec, ie le komedija, aranžirana iz Pariza. Da odvrnemo naše oči od Trsta, Gorice ln — Reke. obračalo našo pozornost na Koroško.
Ko nam obetajo tisti del Koroške, ki je etnografično samo naš. so nam v Parizu ukradli Trst, Gorico in Reko in stegujejo roke za Bohinjem, Bledom in Jesenicami 1
In kaj ostanemo Slovenci brez Trsta, Gorice, Reke? Obsojeni na Kospodavsko smrt, bomo narod beračev, pastirjev; vse sanje o naši bodočnosti pokopljimo!
Smrtna obsodba se nam piše v
rwlzVn-mi se veselimo, da imamo Borovlje m da dobimo Radgono!
Kdor pomaga še nadalje slepiti slovenski narod, kdor mu sedaj ne potegne mreže iz oči, da spregleda, ia ni vreden, da ga Je rodila sloven ska mati!
Proč z lažjo in prikrivanjem, hočemo resnico, hočemo vedeti vse!
Izdani, prodani in ogoljufani smo!
Slovenski proletarijat bi vsprejel vsak mir, ki bi se sklenil v Parizu,
če tudi bi zahteval fčafte frfve Od nas, samo da nas obvaruje bodoče vojne.
Takega miru pa, kakor nam ga Pariz diktira, pa slovenski proletark Jat ne sprejme nikdar!
Kaj napravita Pašič !n Trumbič, Je-11 podpišeta pariški mir ali ne, nam Je vse eno: mi vemo, da ga bodeta podpisala! A slovenski delegat Žolger, zastopniki našega naroda v Parizu ne smejo pod tak mir nikdar postaviti svojih podpisov, vsaj v imenu slovenskega proletarijata ne!
In najsi bodo posledice kakoršne* koli!
To našo voljo naj slišita Ljubljana ln Belgrad!
Stisnili smo skupaj zobe socialisti in z meščanskimi strankami smo sodelovali skozi več kot pol leta v nadl, da dobimo mir, ki bo za nas vsprejemljiv in ki nas bo obvaroval bodoče vojne in narodne smrti. Vemo danes, da Je ta žrtev bila zastonj
Tisti hip, ko podpiše naša delegacija mir v Parizu, ne sme našiti poverjenikov najti več pri zeleni mizi v Ljubljani. Pariškega miru ne bomo priznali in ne soodgovornosti za podpis nosili!
Ce prevzamejo meščanske stranke za to odgovornost, Je to njihova zadeva, narod Jih bo proklel.
Mi socialisti bomo pa stopili na pot tistih milijonov proletarcev ce lega sveta, ki najdejo danes svojega največjega sovražnika v Parizu, v antanti. Po tej poti bomo šli. da pomagamo izvojevati zmago proleta-rijatu, da poderemo kapitalistično družbo, ki pije srčno kri narodov in človeštva.
Slovenski delovni človek, proletarec, premeri svojo pot, obrni oči tja na vzhod, od koder pride smrt Parizu in pripravljaj se za oni veliki dan!	N. N.
Socialni demokrati in državni proračun.
Go^r sodruga Antona Kristana y beleraiskem narodnem predstav.«
ništvn dne 28. mala.
(Konec.)
Kaj se dela?
Najvažnejši resort je finančni resort; finančni minister je eden izmed najvažnejših ministrov, če ga Vprašamo: »Prijatelj, kako pa je s tvojim gospodarstvom?« pravi gospod finančni minister; »Gospodje, tako-le je: Slovenija redno plačuje davke, je navajena na to; Bosna in Hercegovina tudi še tako nekako; Hrvaška bolj slabo; Slavonija, ki je največ naerabila, uganja pasivno
resistenco; v Bački In Banatu Je pa težko, ker tam še poreznikov (davčnih uradnikov) nimamo; glede Srbije in Macedonije se ni čuditi da ne gre; umevno je, da tam še ni mogoče davkov pobirati.
Toda, gospodje, če pobiranje davkov ne gre, je to za finančnega ministra precej velik signum pau-pertatis, precej veliko znamenje nedela, kajti Jaz bi rad videl, kateri uradnik ml ne bo delal, če imam avtoriteto države!
»Toda poreznikov ni!« 'Jaz pa vidim po Belgradu, Zemunu, Zagrebu, Ljubljani dosti mladih fantov v lepih uniformah, ki se izprehajajo, kradejo Bogu čas in zapravljajo kraljevski denar; te bi nagnal v davčne urade in b! delali 1 A če pride sodrug poslanec Korač in predlaga: »Demobilizirajmo!« se pa preide preko tega na dnevni red. To Ja kardinalna napaka naše vlade in našega naroduega predstavništva, da se ne bavimo nikdar 8 temi temeljnimi vprašanji naše uprave. Nam manjka uradnikov — naši fantje se pa izprehajajo in odvajajo od dela, od pozitivnega, drobnega dela, ki Je neobhodno potrebno za življenje.
Gospod finančni minister nam Je povedal, koliko bo imela država stroškov. Sedaj pa nastane vprašanje, odkod bomo dobili dohodke. Če hočemo davke pobirati, moramo imeti urade, seveda tako urejen* urade, kakor to zahteva moderna država. Ce ni uradnikov, Jih moramo dobiti; samo poiskati Jih Je treba tam, kier so.
Vprašanje državnih monopolov: tobaka, soli in carine nam kaže drastično, kako se ne sme delati. Človek bi pričakoval od finančnega ministra, da bo no 7 mesecih stopil pred nas s finančnim načrtom in nam rekel: finančni položaj naše dr. žave Je tak in tak. Jaz sem mnenja, da se bo prišlo do finančnega ravnovesja tako-le in lako-le. Toda od njega smo dobili samo par prav komičnih stvari — oprostite neparlamentarni Izraz! Toda človek se ne more vzdrževati smeha, če vidi tole. Finančni minister Je Izdal vabilo na podpisovanje državnega posojila v znesku 200 milijonov kron in 20 milijonov dinarjev. In tu beremo v »Glasu Naroda«, organu demokratske stranke, vabilo finančnega ministrstva ria subskribcijo: Podpisujte 4%ne državne bone, ker s tem ne koristite samo državi, ampak še bolj samim sebi. Da podpisovalci državnega posojila res koristijo samim sebi, se prepričamo, če beremo dalje — gospod predsednik na! ml dovoli, da preberem samo par kratkih stavkov — (bere):
»Kdor posodi državi 100 kron, dobi po 6 mesecih zato 5 dinarjev povrh«. Glej »Glas Naroda« razglas fin. min.
Kdor torej posodi državi 100 raztrganih avstrijskih kron, ki veljajo v inozemstvu samo 18% svoje navidezne vrednosti, dobi ob priliki povračila še 5 poštenih dinarjev povrhu! Jaz ne vem, kako naj to imenujem. Kje Je dobil gospod finančni minister dovoljenje za tako transakcijo? 30% obresti za 100 kron, ali ni to nekaj nečuvenega!
Interesantno Je še to-le, ki kaže vso naivnost gospodov v finančnem
ministrstvu. V istem času, ko razpiše finančno ministrstvo državno posojilo, napove tudi davek na vojne dobičke. To se pravi z drugimi besedami: Vojni dobičkarji, če hočete, da vas ne bomo preveč obdavčili, ne podpišite državnega posojila, ampak skrijte denar!
Ker sem že pri davku na vojne dobičke, naj omenim še to-le. Da je davek potreben in pravičen, o tem ni izgubljati besed. Žalostno Je pa to, da je bil načrt za ta davek predložen finančnemu odseku že pred 3 tedni, a ga finančni odsek še vedno ni pregledal in načrt še sedaj ni prišel v zbornico. Tako važen predlog — pa stvar ne more priti v tek! Finančni minister bi moral tu storiti svojo dolžnost.
Finančni minister Je predložil tudi načrt za davek na samce. Gospodje, precej dovtipov se Je že napravilo na račun tega davka. Stvar ni prav nič duhovita in narodno predstavništvo predloge v sedanji obliki nedvomno tudi ne bo sprelelo.
Naš finančni minister nima nika-kega finančnega načrta. V celem finančnem zakonu ne dobite finančnega programa. Jaz se ne bom spuščal v meritum in podrobnosti, ker sem rekel, da Je vprašanje tako velikanskega kredita samo vprašanje zaupanja in nič drugega. Jaz tega zaupanja nimam in ga ne morem imeti.
Zanimivo bi bilo primerjati delo našega parlamenta z delom parlamentov drugih držav. Veliko o tem sicer ne vemo, ker smo hermetično zaprti proti inozemsivu vsled strahu pred — boljševiki, da bi nas ne okužili, a semtertja prodere vendar k nam kaka vest o tem, s kakimi važnimi predlogi se peča parlament Nemške Avstrije, s kako velikimi projekti se bavi parlament če-| ške republike; slično čnjeino tudi iz drugih držav. Povsod se stavijo predlogi, ki merijo na to, da bi se domovina konsolidirala in preuredila duhu časa primerno.
Gospodje, pojdimo dalje! Poleg davkov, poleg dohodkov iz monopolov in sploh dohodkov, ki spadaio pod resort finančnega ministra, imamo še nekaj produktivnih gran (strok), glede katerih moramo zahtevati, da se povzdignejo, že zaradi dohodkov, ki Jih dajejo državi Imamo n. pr. saobračal (železniški promet) in pošto, če govorim o železniškem prometu, me vedno boli src« To le eno najbolj perečih vpraša; i-. . p iše železnice kaj nesejo? Koliko ima država od železnice več dohodkov kakor stroškov? Upam se trditi, da so naše železnice gotovo pasivne. In zakaj? Gospodje, če bodo naše železnice morale plačati komitentom (oddajalcem po-šiljatev) vso škodo, ne vem. ali ne
pridejo v konkurz, kajti toliko se^ pokrade in izgubi. Če se bo vse to iztožilo, res ne vem, kam pridemo i tem žalostnim poglavjem.
Gospodje! Kadar je treba gledati na to, da bo kako podjetje ne« slo, je treba tudi podjetje urediti tako, da bo moglo nesti; treba Je investirati potrebne zneske in urediti ves promet temu primerno. Kaj se stori pri nas v tem oziru?!
2e slišim ugovor: »Premoga ni!« Povedal sem že, da ga je dovolf, »Železniških vagonov ni!« Tudi vagoni so. Treba je le energične roke, treba je priti vuu iz kizmeta, vun iz »bo že kako« — in premog bo prišel od tam, kjer Je; vsaj ima Bosna 10 premogovnikov, Hrvaška 10, pri nas v Sloveniji se koplje premog; tudi delavcev je dovolj; zakaj se na koplje črni diamant? Treba Je samo: krepke roke, a naša vlada Je nima, ker stoji na stališču prokletega ori-Jentskega kizmeta.
Da v ministrstvu za promet ni energije, se vidi že pri železniških" vozovnicah. Državni poslanci imamo pravico potovati povsod brezplačno. Pa pokažeš v vagonu iz-prevodniku nakaznico za brezplačno vožnjo, a izprevodnik pravi: »To mene nič ne briga!« Nazadnje te še kaznujejo, ker nisi kupil vozovnice. To sem izkusil na lastni osebi. Kdo se pri železnici drži predpisov, ki mu jih daje nadrejena oblast?!
Pravtako Je na južni železnici; Ta vozi tudi po našem teritoriju. Nemški poslanci na Dunaju imajo za bagatelo 200 kron celo leto prosta vožnjo po Južni železnici, mi pa še tega ne moremo izposlovati. Avtoriteta železniškega ministrstva trpi vsled tega, ker tam ni dovolj energije. Južna železnica, ki Je privatna podjetje, Je zahtevala brzojavno, da se zvišajo tarifi za 200%. Vlada li je ugodila, ne da bi bila vprašala poslance, tako da stane danes vožnja I. razreda iz Ljubljane v Zagreb 141 K, dočim je veljala popref 20 K. V Jugoslaviji se Je torej zvišala voznina po Južni železnici za 200%, v Nemški Avstriji pa samo v;
I.	razredu za 100%, v II. razredu za 75%, v III. razredu za 60%. Vsak človek mora že reči, da Je v Nemški Avstriji cenejše, v Jugoslaviji Je pa svobodna trgovina in svobodno odiranje. To ne sme biti. Tako postopanje zahteva obsodbo, ne pa zaupanja. Ali pa železniški most vf Belgrad! Strašno poglavje!
Če se ozremo na pošto, brzojav, in telefon, pridemo zopet do pravtako žalostnega poglavja, kakor is poglavje o železniškem prometu. Iz Belgrada pride pismo v Ljubljano večkrat šele v 8 do 12 dneh. Gospodje, mi naj bomo ena duša in eno telo! Slovenski poslanci naj bomo v tesni zvezi z domov’ o — na
LISTEK.
Avgust Strindberg:
Bedakova izpoved.
Preložil Fran Albrecht,
(Dalje.)
Morebiti, če bi bila moja, — moja žena? .. Ne! Prvič, takšne brezbožne misli niti pojinlti nisem mogel, ln potem, z mano poročena, bi ne bila več soproga tega moža, mati i e g a otroka, gospodinja tega doma. Tako, kot Je bila m nič drugače!
Ali je bi'o to vsled resnih spominov, ki so me vezali na to hišo, ali so bili instinkti nižjega razreda, ki so občudovali višje pleme, čisto kri (čustvo, ki bi ponehalo tedai, ko bi ne «ta-a več tako visoko)? Vedno ie nalikovalo oboževanje, ki sem je občutil do te ženske, v vseh točkah vezi, od katere sem se baš oprostil. Hotel sem oboževati, žrtvovati se, trpeti, ne da bi smel upati, dd dosežem kdaj kaj drugega kot užitek oboževanja, žrtvovanja in trpljenia.
Naiel sem se za njenega angelja-varuha Motel sem čuvati nad njo, da bi Je sila moje lju bežni nc strgala s sabo. Skrbno sem se ogibal, biti sam ž njo, da bi se ne splazilo med naju nobenih zaupnosti, ki bi soprogoma lahko škodovale.
Ta dan pa pred njenim odpotovanjem, ko 6em Jo opazil v grmovju. Je bila sama. Izme-
njala sva nekaj brezpomembnih besed. Hipoma pa je postala moja vznemirjenost tako se je oč’tovala. Ko sem jo opazoval z žarkimi pogledi, tem videl, kako se dviga v nji potreba da bi se mi zaupala. Dejala mi je, da že čuti, kako jo bo bolela — četudi kratka — ločitev od njene hčerke in njenega moža. Zelo me je prosila, naj Jima posvetim svoj prosti čas m naj tudi nanjo ne pozabim, ona pa da se hoče pobrigati za moje ogrožane interese pn moji mladi Finki.	, . o,,
— Zelo Jo ljubite, iz vsega srca, kajne r j*, vprašala in se zagledala vame z dolgim m ostrim pogledom.
— Vprašujete? sem odvrnil in čutil tezo te mučne laži.	t
In lil sem v tem trenotku prepričan, daje ta moja pomladnja ljubezen bila samo fantazija, kaprica, za kratek čas.
Iz bojazni, omadeževati jo s svoio tako-zvano ljubeznijo, v strahu, da bi jo proti lastni volji zapletel v mreže svojih čustev, v nameri, da Jo obvarujem pred samim seboj, sem prekinil ta opasni pogovor in povprašal po baronu Namrdnila se ie in ie čisto pravilno tolmačin mojo čudno skrb. Morda se Je tudi — kot su mim zdai — veselila nad tem, da sem bil zmeden spričo njene poražujoče lepote. Morda tudi da je v tem trenotku začutila strašno čarovno moč. ki Jo ima nad tem Jožefom, čiga: hladnoča le bila samo navidezna, čigar devi štvo urisiljtuo.
— Dolgočasite se z menoj, Je odgovorila.
V ozovem ojačenje.
In z lasnim glasom je zaklicala svojega soproga, ki je ostal v svoji sobi v prvem nadstropju.
Okno se je odprlo, baron je pokazal svoj s prijazno lice in naju pozdravil z odkritim smeh ljajem. Kmalu je došel na vrt. Ko Je stal preJ nama, v svoji lepi uniformi kraljeve garde. Je izgledal sijajno. Njegova temnosinja paradna suknja je bila vezena s srebrom in imeno žido: njegov možki, krepko razviti stas Je tvoril dostojen par alabastersko beli postavi, ki sem jo občudoval na njegovi strani. Bila sta v istlni redek par: prednosti enega so služile v to, da povzdignejo prednosti drugega. Pogled na nju Je bil resničen umetniški užitek, očarujoč prizor.
Po obedu mi je baron stavil predlog, da pospremiva drug večer baronico dei pota na parniku; pri zadnji carinarnici izstopiva. Ta predlog, ki sem se ga podvizal sprejeti. Je baronico očividno obveselil; v lepi letni noči bo s pamikovega krova uživala razgled na Štok holmsko morje otokov...
Naslednjega dne, ob desetih zvečer, smo vsi trije zbrani na parniku. Noč Je jasna, nebo oranžno-rmeno, morje sinje in poko’no. Z gozdovi zarasla obrežla potujejo mimo, v tisti razsvetljavi, ki ie napol dan in napol roč in dr'-na gledalca dvoini vtis: solčnega vzhoda in zahoda.
Po polnoči jame naša navdušenost nekoliko popuščati, ki se Je dozdaj n prestano oživljala na novih razgledih, iz katerih so vstajali spomini. Krepko se borimo s spancem, ki se nas hoče lotevati. Obrazi so bledi, ko napoči dan, in mi vzdrhtevamo v Jutranjem vetru. Na-nadna občutljivost se nas poloti: priznavamo si večno prijateljstvo; usoda nas je privedla vkup in že ss javlja usodna vaz, da nas zveže. Ker sem vsled mrzličnih n«, dov nežnega zdravja, izgledam slabo. Kot z bolnim detetom ravnajo z mano. Baronica me je odela v svoj plCd; izbrala mi Je prostor, kamor sem moral sesti; ponudila mi Je kozarec svojega madeira; govorila mi kot nežna mati. Vse sem Ji dovolil. Pomanjkanje spanja me ie uničilo: srce. ki sem meni! da Je zaprto, se odpira; ne vajen te ženske nežnosti, koje skrivnost pojmi edinole materinska ženska, prekipevam spoštovania polnega češčenja, in moji možgani, razdraženi od brezsnenosti, fantazirajo v poetičnih sanjah.
Vse nerojene sanje te izgubljene noči se utelesujejo v meglovite, mistične, zr xne postave: ves pripovedni dar zatrtega ta.-nta se izliva v lahnih viziiah. Brez prestanka govorim, celo uro, črpajoč navdahnjenje iz dvoje parov oči, ki zrč vame neumorno. Čutim, kako izgoreva moje trhlo telo v neprestt em ognju, misli in čut moje telesne zavesti se po n-
goma izgublja.	,
(DaMe orih.)
Stran 2.
tčJL.
teče 16 do 20 dnf, preden 'dobiš odgovor iz Ljubljane!
Brzojavka rabi v Slovenijo’ dostikrat 5 dni. Kar se tiče telefona, ni vredno o tem govoriti; vsaj more kdo samo uradno kaj poročati. X Bel gradu nam Je vsako delo nemogoče vsled žalostnega položaja, v katerem se nahaja naša pošta, naš brzojav in telefon.
In vendar bi bilo tu tako lahko pomaganol Stvar je tako jasna in preprosta, samo prijeti je treba. •Vsak dan vozi orijent-ekspres iz Ljubljane v Zemun in obratno. Če tj pošta dala enega uradnika na vlah» ter mu izročila ambulantno pošto, bi dobivali vsak dan pošto iz Ljubljane. — (Predsednik dr. Drag. Pavlovič: Oospodine poslaniče, opozarjam Vas, da imate samo još 15 minuta vremena.) — Pripravil sem se, da govorim točno po poslovniku in bom pravočasno končal.
Naša slovenska vlada Je * ozirom na to, da je tako težko občevati z Belgradom, uredila lastno kurirsko službo. To stane vsak mesec 20.000 kron. Ta kurirska služba pomaga samo uradom deželne vlade za Slovenijo, da lažje občuje z Belgradom; kaj je z Zagrebom, kaj s kotarskimi predstojništvi, z velikimi župani? iVsi ti rabijo hitrejšo zvezo 2 Belgra-dotn. Ali bi ne bilo boljše hi cenejše, č* bi se napravila poštna zveza potom orient-ekspresa? Potem bi bile vse pokrajine čisto drugače pritegnjene k Belgradu, nego so sedaj. Da pa nimamo boljših prometnih razmer, temu Je krivo stališče naše vlade : *Bo že kako! Vsaj Je vseeno, Čs rabi pismo 3 ali 20 dni.« Tako ne sme iti dalje.
Rekli boste, gospodje: »Res nam Sicer nič ne nese pošta, ki bi lahko nesla; nič nam ne donaša brzojav, ki bi lahko donašal; nikakih dohodkov nimamo iz telefona (konstati-ram samo to, da so v moderni državi pošta, brzojav in telefon veliki viri dohodkov), a kaj to nam? Mi imamo šume in rude, pri nas se koplje »lato. mi imamo baker, najlepši v celi Evropi I«
Istina je to, gospodje. Toda poglavju o gospodarstvu e našimi lu-mami in rudniki Je tako, da Je boljše, da o njem molčim. To Je Jasno dokazano, da nam naše šume in naši rudniki ne donašajo tega, tar W lahko donašali, ker se ne upravljajo tako, kakor bi se morali. Navedel bi lahko mnogo slučajev, a se danes ne spuščam v to. V kratkem se ml bo •Že nudila prilika, da izpregovorim obširneje o tej stvari.
Marsikdo bo rekel: »Kal )e nam tega treba? Mi imamo vojni plen. Mi imamo veliko blaga v Slepih; novca in pare bo to doneslo.«
O vojnem plenu sem že govori; treba bo, da vžame enkrat zbornica to vprašanje posebe v pretres in zahteva odgovor na vprašanje, kal Je bilo v vojnem plenu, kal se Je proda lo, koliko se je pokradlo, koliko pokvarilo. Treba bo, da dobimo enkrat obračun o vsem demobHlzacIJ-skem blagu. Cisto navadna poslanska dolžnost je, da boste zahtevali natančni obračun, ker v vsaki dobro urejeni državi se poroča parlamentu o takih važnih računih; samo taki parlamenti tega ne zahtevajo, kjer zahtevajo ministri, pri vsaki važnejši stvari prehod na dnevni red.
G vojni odškodnini ne bom crovo-ril. To Je poglavje zase. V zadnjih dveh zaupnih sejah smo razpravljali 'dolgo o tem brez pozitivnega rezultata.
■'*.y
Ste v. 127.
[ i	Od	Kod denar,
KaKor nam kaže finančni prora • Čun, rabimo, kot rečeno, za prihodnje tri mesece približno eno milijardo kron. Odkod naj dobi država ta denar? Dobiti ga ne mo.s drugače nego s posojili. Apelirati moramo na narod, ki naj nam posodi. Vprašam pa vas: Ali najdete v narodu potreb ni odmev, ali najdete v narodu oporo, če se tako gospodari, če se tako vlada? Jaz se prav nič ne čudim, če državljani zapro denarnice in rečejo: Taki vladi denarja ne damo! Vlada mora pokazati, da stoji na višini, da je vlada dela, ne pa vlada kiz-meta in orijenta. (Poslanec Ribnikar: »Socialisti v Nemški Avstriji so govorili drugače o državnem posojilu.«) Kalc o so govorili socialisti v Nemški Avstriji, me nič ne briga, prijatelj Ribnikar! Jaz sem socialist v Jugoslaviji, ne v Nemški Avstriji
Gospodje! Po mojem mnenju Je velika napaka, da Je vlada koalicijska, ker je s tem vezana velika večina zbornice, da ne sme delati ovir svojim ministrom, reprezentantom svojega kluba, in da si gospodje poslanci vežejo jezike ter ne govorijo, kadar bi jih dolžnost klicala.
Opozicij* treba!
Jaz vidim vse nedelo tega narodnega predstavništva v tem, da Je to taka mirna, tiha voda. Vi veste, da ribniki, ki ne dero, gnijo in voda smrdi. Le ona voda je bistra, le ona se dobro pije, studenčnica, ki dere, kjer prihaja voda vedno nova. Takrat bo bolje v narodnem predstavništvu, ko bomo imeli vlado, ki Ji bomo zaspali, ki bo vladala v prepričanju, da se bo njeno delo bi nedelo kritiziralo % vso ostrostjo, stvarnostjo te dobrohotnostjo, kakor zasluži vlada, ki dela, ne pa zahteva »prehodov na dnevni red«.
Preveč ministrov!
Zalostnp je tod! to. da Je naš ministrski svet, ki Je pravzaprav nam v celoti odgovoren, tako velik, da ne pride nikdar do takih dejanj, ki hh Je treba. Naših 20 ministrov Je prevelik aparat Ena Izmed prvih stvari, ki Jih bo treba napraviti, bo ta, da se število ministrov manjša vsa] na 12 in da se odpravijo resorti, ki samo mešajo kompetenco. Rekonstrukcija kabineta bo morala biti ta ka. da i* bodo ministrske stolice uredile primerno duhn časa. Preurediti se mora tako, da bo dobil parlament odrejen pravec, da boam vedeli, ali tiganja nazadnjaško ati napredno politiko. Danes vidimo v vladi zastopnike svetovnega nazora desnice in zastopnike svetovnega nazora levice, torej neka) takega, kar ne gre sknpai. Ob takih razmerah v ministrskem svetu je nemogoče, da bi se mogla država, kakor le naša, upravljati v tistem pravcu, v katerem je treba, da se upravlja.
Takt vladi, ki bi nam pokazala, da razume, kako na) se spravlja moderna država, bi Jaz z obema rokama votiral kredit, bi rad privolil že več milijonov, ker bi spal v mirni zavesti, da bodo ti milijoni prinesli nove milijone in milijarde, da bo narod vstal iz težke bolezni. Moja dolžpost Je, da gospode poslance svarim ob 12. uri, preden pade država v prepad, proti kateremu gre, da naj ne dajo kredita vladi, ki ga ne zasluži. Jut s svojimi tovariši tudi ne bom glasoval zanj. (Ploskanje pri socialnih demokratih}
Brzojavne vesti.
Jugoslavija.
Stavka reaicev v Šibeniku.
LDU. Šibenik, 2. (DDU.) TiikaJ-5nji reatci še vedno Stavkajo, ker nočejo poslušati predavanj italijanskih profesorjev. — Pred nekoliko dnevi so brez povoda zaprli duhovnika Piana in še nekega iz Zlosela. *— V mestu vodijo karabinjerji preiskavo, ker je bil italijanski vojak najden v morju. Italijani so osumili brate dekleta, s katerim je liu. bfnrkai.
Po svetu.
Kaka bo mirovna pogodba z Nemško Avstrijo.
LDU. Lyon, 3. (Brezžično.) Iz vsebine mirovne pogodbe z Nemško Avstrijo so do sedaj znane nastopne podrobnosti: Avstrija ne bo smela vzdrževati nikakega zrako-plovštva v vojne namene. Letala zavezniških držav imajo popolno svobodo kretanja in pristajanja na ozemlju Nemške Avstrije. Ta določba velja do 1. januarja 1923. Odredbe glede postopanja z vojnimi ujetniki, glede varstva vojaških grobov In glede sankcij so popolnoma enake onim v mirovni pogodbi z Nemčijo,
I
Vprašanje obnove in odškcN^,* «> bo uredilo pozneje, pravtako tudi Finančna in gospodarska vprašanja. Mirovna pogodba vsebuj« *elo podrobno izdelane določbe glede carine, ki zabranjujejo Nemški Avstriji v postopanju z blagom vsakršno razlikovanje, ki bi utegnilo posredno ali neposredno Škodovati trgovini ali-iranih in asociiranih držav. Te določbe bodo ostale v veljavi pet let ako se ta rok ne podaljša po svetu zveze narodov. (Nadaljnje besedilo brezžične brzojavke ni čitljivo).
Kriza na Bavarskem.
LDU. Nauen, 3. (Brezžično.) V bavarski deželni skupščini je podal kabinet Hoffmannov svojo demisijo, da naredi prostor novemu, koalicijskemu kabinetu strank levice. Novemu kabinetu bo načeloval dosedanji ministrski predsednik Hoff-mann, ki je v deželni skupščini obrazložil program koalicijske vlade in izjavil, da Je Nemčija pripravljena pridobiti mir z velikimi žrtvami, da pa ententa ne sme zahtevati podpisa versailleškega načrta. Ako bi ententa vkorakala v Nemčijo, bi stali vsi deli Nemčije v bratski slogi skupaj. Ministrski predsednik Je prebral
brzojavko Iz Speyerja, po kateri se Je izjalovil poizkušeni puč francoskih somišljenikov.
Požar v kinogledališča.
LDU. Vaelnce sur Rhone, 9. (CTU.) V tukajšnjem kinogledališču Je izbruhnil požar med predstavo. V plamenih je izgubilo življenje 58 otrok in 21 žensk. Več kot sto oseb je bilo ranjenih’.
Fragmentaričen donesek
k reformi vzgoje, pouka in
dela v osnovni šoli.
(Dalje.)
To pa še ni vse, kar zahtevamo od dobrih beril in čitank. Veliko važnost polagamo namreč tudi na to, da podamo umetniške izdelke v celoti in ne samo v odlomkih, t. J. gre se nam v vzgojnem oziru za obilo In ne za obilico. Le take umetniške celote bo prebirala mladina rada tudi doma, in radi Jih bodo prebirali tudi drugi domači. Da pa bo treba izmed dobrega izbrati samo najboljše, to smo že omenili. Iznova omenjamo to samo zaraditega, ker smo mnenja, da en sam literarni odsek, sestavljen iz nekolikih členov, m kompetenten In tudi ne zmožen, da bi nam podal nekaj res dovršenega. Tu se bo treba ravnati na vsak način po reklu: »Vsi ljudje — vse vedo!« — Podrobno delo bo treba razpodeliti med priznane šolnike po vsi Sloveniji; fn šele sb tako zbranem gradiva bo zgoraj omenjeni literarni odsek kompetenten in zmožen, podati nekaj res dovršenega. Damorajo v takem odseku sedeti kritik* umetniki, ki vedo ločiti Šmide od Cankarjev, smo 2e omenili. Nihče si naj ne domfšlja, da bomo peli tudi v bodoče slavospeve berilom in čitankam, ki ne bodo drugega, nego rezervoar nčne snovi.
Samoposebi se ume, da sama beseda ne zaleže dosti. »Besede mlče-Jo, zgledi vlečejo!« — Zdi pa se nam, da izvira največ slabih zgledov iz alkohola. Neizprosen bol torej alko-holn na vsi črti!... Najuspešnejše pa vršimo ta boj, če navadimo mladino že zgodaj, da bo vzljubila mesto gostilniške sobe dvorano, po kateri pelje hrepenenje po napredku. Zahtevamo torej za vsako šolo posebno dvorano s knjižnico, delavnico in stalnim gledališčnim odrom. Ta dvorana naj postane nekako zbirališče za mladino in odrasle. Tu se naj vrše shodi, predavanja, govori, ročna dela, različni poizkusi, igre, koncerti in sploh vse ono, kar omogoča, dvigniti maso dotičnega šolskega okoliša na ono stopinjo izobrazbe, po kateri postane stik doma s šolo potreba, ki le ne bo mogel nihče več pogrešati
Nobena reč pa ni za to tako pripravna, nego sta lepa igra in lepa pesem. Nobena reč ne razorle duš in src mase tako, nego Jfli razorjeta ti dve.
Samoposebi pa se ume, da s tem Se nikakor ne odrekamo vzgojne
moči pametnemu pouku kot takemu Ločili smo to samo zaraditega, ker poznamo mejo med umetniškim uživanjem, modrovanjem, reproduktiv-n ostjo in produktivnostjo, ki nam naj veje nasproti iz umno zamišljenega pouka.
Pa je bil doseda) pouk umno zamišljen? —
Trdimo, da ni bil; zakaj da Je bli, bi njegova bilanca ne bila tako pasivna, nego Je. Kdor o tem dvomi, naj vpraša tega in onega učitelja ponavljalne šole, pa se bo uverfl, da ne pretiravamo. Nihče pa naj ne misli, da mislimo pasivnost bilance — z ozirom na pouk — naprtiti učiteljstvu; zakaj vzroke te pasivnosti Je nam iskati vse drugje, nego pa pri učiteljstvu.
Poizkusimo poiskati vzroke, iz katerih izvira pasivnost bilance ob pouku.
Eden izmed zelo tebtnih se nam zde preveliki šolski okoliši. Ni nam znano, kedaj so bili šolski okoliši porazdeljeni zadnjič, znano pa nam Je, da imamo v Slovenili še tudi leta 1919. p. Kr. šolske okoliše, v katerih ie središče oddaljeno od periferije dokaj nad 10 km, t. J. 2—3 ure pešpoti za otroka. Umljivo Je. da ob takih razdaljah reden šolski obisk ni mogoč; in kjer ni rednega šolskega obiska, tam tudi ni učnega napredka in uspeha. Kako neki bi bila napredek in uspeh? — Nedostajanje delavcev Je vzrok, da morajo delati na kmetih otroci dostikrat namesto hlapcev in dekel. Ker ima otrok da leč v šolo, mora ostati z dnem, da opravi še to ih ono delo, predno se napoti v 2—3 ure oddaljeno šolo. Ze utrujen gre otrok od doma, dolga pot ga utrudi še bolj, in ko dospe v šolo, je razpoložen za pricitek in ne za delo. Nikar se ne udajajte misli, da telesna utruienost ne unliva na
’dufižf — iTore) prvi korak’ do aktivne bilance ob pouku vodi preko malih šolskih okolišev, v katerih ni sredHče^ V nobeno stran odaljeno nad 3—4 km, t. J. 1 uro pešpoti za otroka.
Vemo. da smo imeli to zahtevo tudi doseda j; a imeli smo lo samo na papirju; upamo pa, da bomo prešli v kraljevini Srbov, Hrvatov In Slovencev v doglednem času tudi do dejanj.
Mali šolski okoliši so velikega pomena tudi za nadzorovanje otrok izven šole in pa za oni stik šole z domom, ki ga nameravamo doseči potem že omenjene šolske dvorane m ne potem visokih obiskov na vsaki« 6 let, oziroma na vsaka 3 leta itd. Taki obiski zaležejo toliko — kot pljunek v moriei . . . Zanje se ne bomo ogreli nikdar, čeprav se jim bomo morali zaradi pritiska ukloniti. Ce pa bo tako uklanjanje šoli v prid, Je veliko vprašanje; mi dajemo na to vprašanje že danes negativen odgovor; zakaj tesen stik doma s šolo bodo provzročili samo mali šolski okoliši, in nikdar ne visoki obiski na vsakih 6 let, oziroma na vsaka 3 leta.
Iz malih šolskih okolišev se rodi eden izmed glavnih člniteljev za uspešen pouk, t. J. reden obisk.
Naš kmet Je dober računar praktik; sosebno dobro zna računJti z uporabo časa-; in ko bo videl, da mu šola ne vkrade preveč delovnega časa In preveč delovnih moči, pa bo tudi raje hi redno pošiljal svoje otroke v šolo; preko misli, da Je zabit kmet najboljši kmet smo že tudi v Sloveniji; in kdor meni, da bo iz šol-sfva {e najceneje prešal svoj politični kapital, se bridko vara. S tem pa se nikakor ni rečeno, da nismo od ideala polnih osem let še precej daleč. Brez dvoma pa jih bomo prej ali slej dosegli; a dosegli jih bomo samo potem malih šolskih okolišev. No, če našega ideala še ne dosežemo tako kmalu, pa bo že veliko vredno to, da ne bo hodil otrok v šoto počivat, temveč delat.
Vem, da bi mali šolski olcollši provzročSi državi dokaj stroškov zaradi novfh šolskih sfavb. A, 5e pomislimo, da se nam gre za obstanek in povzdigo Jugoslovanskega naroda, nam ne sme biti nobena žrtev prevelika. Domovina cvete in ■vene s narodom! — Se tako lepa in bogata zemlja Je mrtev kauftart, Tri oživi šele v rokah kulturnega naroda. Pomislimo to, in žrtev za šolstvo nas ne bode strah. Sicer pa se ob tem itak ne gre za kako reformo firee noč; vse se naj vrši polagoma in z ozirom na najbolj nujne potrebe in ugodne priložnosti Nikar se naj ne zida razkošnih stavb; lavne stav* be — in med te vrstimo tudi šole — naj bodo solidne, ustrezajoče modernim zahtevam in proračunjene za več rodov. Treba pa bo vsekako ustvariti v Sloveniji nekatere moderne tipe, in ob njih se naj študira' če rodi reforma dobre sadove. Seveda je velika nezmisel, če menita Javnost in oblast, da Je izvedba te in one reforme zavisna v prvi vrsti od višjih in okrajnih šolskih vodij; vsi ti so ob procvitu Šolstva največkrat zelo nedolžni in so podobni največkrat sraki s pavovim perjem. Procvit te in one šole Je zavisen v prvi vrsti od vodlteija šole; in zaraditega 6mo mnenja, da sodijo na ta voditeljska mesta samo najboljše učne moči; da, boljše pa na mesta višjih in okrajnih šolskih vodij, ki v resnici niso prav nič dmigega, nego nagajna za »politikum«. Menda Javnosti in oblasti ni neznano dejstvo, da tvorijo šolski vodle in vestno učiteljstvo oni živi leksikon, iz katerega zajemajo višji in okrajni šolski vodje največkrat vse svoje pedagoško znanje, ki ga raznašajo potem po svojih šolskih okoliših, kot čebela cvetni prah po panju in cvetovih? — Kar se tiče produktivnosti, imeli smo dosedaj v Sloveniji bore malo višjih in okrajnih šolskih vodij; mi poznamo dosedaj samo dva, in to sta bila: Bezjak in Schreiner. Ali nam jih bode dala bodočnost? — Počakajmo, da vidimo njihova dela!...
Zgoraj smo že omenili, da, če bomo ob zidanju novih šolskih poslopij ravnali pametno, ne bo tako ogromnih žrtev. Oh ti priliki se nam zdi potrebno, da izpregovorimo tudi besedo o enorazrednicali. So ljudje, ki se ob besedi enorazrednica kar stresejo. Mi pa smo mnenja, da enoraz rednica ni tako neumen tip šole, nego misli ta in oni na prvi hip. Seveda, je ta zadeVa tako obširno vprašanje, da bi zašli predaleč, če bi hoteli to svojo trditev utemeljiti na dolgo In široko; morda se nam nudi še itak prilika za to; za danes samo to-le: boljše so enornzrednice — pa ne preobložene z otroci — v resnici, neffo pa osemrazrednice samo na
papirju; Jugoslovani rabimo sedal predvsem dejanj in ne fraz. Dajte nam veliko in sicer malih okolišev — pa magari z enorazrednicami —< pa bo uspeh pouka v masi kmalu drugačen, nego je bil dosedaj. To tr* dimo sosebno zaraditega, ker nam ss gre v resnici za maso jugoslovanskega naroda in ne samo za one har-le kine, ki nastopajo v pedagoških1
mi i . Prirejenih’ tuintam ob priliki nadzorovanj. — Razumnim dovoli! -___________(Dalle prih.)
Iz Slovenije.
Ribnica.
Dne 2. i. m. smo delavci ribniške opekarne napovedali stavko. Prišel je nato prenapeti in preveč siti g. Peterlin in se je izrazil, da se v opekarni ne bo nikdar delalo samo osem ur. Rekel Je, če nočemo delati tako, kot hočejo gospodje, da zapre one-karno in nas vse odpusti od dela. Sel je tudi k velepremožni, milostivi gospej Picek in ji potožil z ogorče^ njem, da delavci štrajkamo. »Kadar se bodo te barabe naveličale posedati, bodo že prišli prosit, da jih' spet vzamemo v delo!« Tako torel se dela z delavci. Tako strašno »so* čustvuje« gospoda z delavci! No, to mora vedeti že zdavnaj vsak de-* ivVe?’ n‘ 8 lepoto udarjen. Ga. Ficek seveda se je iepo postavila, ko je rekla: »Le pustite te barabe, naj se Ie klatijo okoli, saj ne bodo kmalu nič več imeli za žret, potem bodo že prišli prosit. Sedaj bi te ba« rabe hotele delati samo osem ur, ris bi potem druge ure popivali!« Lepo, visokorodna gospa milostiva! Povemo vam, da smo delavci bili tako slabo zaslužili, da nam še za tobak ni kaj ostalo, kje je potem šele vino! Sicer pa vas dobro zapomnimo, izkoriščevalci, umazanci!
Poljčane.
Naš župnik Cilenšek zopet ne pusti pri miru naše stranke. Pravi, da so gostilne v Poljčanah zato zaprte, da ne bomo socialni demokrati držal! shodov, češ, da smo nemčurjL On si naj le sam pomisli, kdo je nemčur, ker Je še dva meseca prudj polomom grešne Avstrije pobiral za vojno posojilo in navduševal ljudi za Habsburgovce ter tako kmete namazal za 10.000 K. Sedaj, ko J« zapihal Jugoslovanski veter, pa sma< tra trde Slovence, kot smo ml, zaf nemčurje! Ali ni to smešno, hinavsko? Naše sodruge goni kot nemčur« Je v Nemško Avstrijo, ta prijateH ljudi in božji prijatelj! Omenim še trgovca Drofenika, ki Je prav tako bii včasih navdušen Habsburžan zdaj pa zagrizen Jugoslovan! Smešno! Taki ptiči, taki karakterji bi sa: morali že davno poskriti in biti veseli, da Jih ljudje še trpe med sabo! Oba gospoda sta v tesni medseboitu zvezi, da zadnjemu trgovina boljše nese. Tako n. pr. prodaja ta dičui Jugoslovan sol po 4 K kg in poten* hodi vsak teden k župniku po blagoslov in zmerjat socialne demokrate! z zavijanjem resnice. Da, za take bf v prvi vrsti bilo treba metle in takih Je pri nas v Poljčanah še več, kot omenjena dva velmoža!
Novice iz Maribora.
Maribor se prelevi.
Preobraziti se misli Maribor, vsaj zunanje lice namreč. Na uka2 vladnega komisarja dr. Pfeiferja
morajo:
1. vsi tukajšnji trgovci, obrtniki, industrijalci in drugi meščani, ki imajo na svojih obratovalnicah oziroma stanovanjih nemške napise ali izveske, te zameniti z slovenskimi,
2. pri tem se ogledati po matrikah, kako so rodbinska imena pisali njihovi predniki starih pokolenj, pa npotrebiti na novih firmah in napisih zopet tako pisana imena.
Prav nič nam ne bo žal. ako se zamene razni »Valentintschitsclii«, »Kokoschineggi«, »Kerschischnigfti«, »Koschuchi« i. dr. v Valentinčiče, Kokošnike. Kržišnike in Kožuhe.
V naših vr.stnh taka metamorfoza gotovo ne bo povzročila nekakih bolesti.
Proletarcu je danes važnejše, kakšen mu je pogoj eksistence, na-obrazbe, političnega in gospodarskega napredka. Za tem torej eden izmed nas ne bi nikdar potočil solze, niti vrgel kamena na vlado, ako bo ta sicer pojmovala vitalne potrebe delavstva in mu v tem šla na roko. Za nas je vsa ta zadeva čudovito podobna sloviti Prešernovi pravdi o >kaši«.
Sumimo pa, da bo to tako izlahka šlo v vrstah meščanstva. Komisar dr. Pfeifer ie vr"el bombo in zadel v srce mestno šovinistično buržo-azijo. Zadel je v njen narodni ponos, ki le imel tako bogato uživanje v!
v. 127.
Vemški pristnosti »tscliitschen« ;*eggov«, in poleg tega vrgel zlobno .sumnjo tudi na pristnost pranem-skega pokoljenja rodu, o katerem je škoro vsem jasno, da drugačen, nego nemški, biti ne more; k večjemu francoskega izvora bi še lahko bil. Nič ni^ razumljivejšega nego to, da bo vržena bomba sprejeta kot boina napoved, da bo bojevito in razborito .meščanstvo v varstvo nemške pristnosti svojih »tschitschev« organiziralo krepko obrano. Culi bomo besede o osebni svobodi, o nasilju in brezpravnosti.
[, Jeli g. dr. Pfeifer skrbel za 'do-poljno krepko pozicijo svojega fer-;tnana tudi za ta slučaj ? Kaj pa alco [nu nameravana metamorfoza Maribora ne bo šla tako gladko od rok? j™1 zna, na osnovi katerega zagona bo kaznoval krivce, ki bi se ^ega strogi zapovedi ne hoteli pokoravati? Jeli popolnoma prepričan, da mu ne bo potrebno delati |ramotne retiiade? — Dve buržo-piji si stopita nasproti; slovenska p nemška. Ljut bo boj! r, Mnogo zabave se nam obeta za pasje dni. Da spada med državniške modrosti tudi skrb za zabavo mas, p znano že izza rimljanskih dob! h »Male novičice« v Mariboru.
Dne 31. maja 1917. odgovarjalo Jovičiče onemu dobičkarju, ki ga Je y svoji bistroumnosti iznašel gosp. Urednik, ki menda prav lahko živi »ljub draginji. Vnaprej naj povemo, to Novičice odgovarjajo mesto »Slov. Gospodarja« oziroma »Stra-
kajti na te liste smo se zadnjič Obračali. A ker Novice menda nimajo same kaj povedati, odgovarjajo
druge. Saj smo že večkrat rekli, da je »Naprej« rešitev za duševno praznoto n okt er ih listov; vsaj pole-talko Jim nudi.
Ne bomo na vse reagirali, a čs pravi ta list, da so socialisti na Nemškem podpirali vladni kredit, le to res le z ozirom na večiniske socia-jske so vendar manjšina Liebknecht liste. A kljub psihozi svetovne voj-m drugi nastopili proti njemu. In za to so bili tudi v zaporih. Kje se Je kak član nemških ali naših kršč. so* cialcev oglasi! tekom vojske? ŠV Bivši Avstriji so pa socialisti, odkar H Jim Je dala prilika, vedno glaso-
proti militarizma, proti vojnim socialci in tudi naši Pp rY5?,”0 ,z£nie — do končal Taka
katom Si iraL?-e pa tič® draginje, s kih mi rdečkarji zado-
opozarjamo na izjavo dr. Korošca, ki je pred par dnevi v parlamentu izrekel, da bo treba svobodno trgovino omejiti, za drugo leto Pa spet uvesti rekvizicije, baš radi draginje. Za preki sod pa mi jugo-slov. socialni demokratje nismo odgovorni. Seveda gre nam v prvi vrsti za to, ali Je preki sod res v tolikih krajih potreben in koliko časa bo še trajal^ ker ni potreben. Saj imamo dosti vojaštva in policije, memtane boste rekli, da lih ni došti in da niso dovoljna garancija pa red?!
L Narodni »socialisti«.
‘sf Vsa čast jim. A kljub temu, da hočejo ti ljudje veljati kot posebna stranka — recimo — bodočnosti, Vendar se dajo danes agitirati od samih demokratskih listov t J. »Naroda« in n. pr. tudi »Mariborskega delavca«. Rekli smo že, da le značilno to sodelovanje z demokrati, taakar da ti gospodje ali kakor se reče, meščanska inteligenca, vedao Jrdi, da niso nikdar bili liberalci. Kar Je isto kakor kapitalisti. In naj si ti harodni »socialisti« tudi ne priznavajo razrednega boja, vendar Jim povemo, da jih ml ne priznamo kot socialiste, če koketirajo z demokrati ali ne. kajti vsa zgodovina človeštva kaže, da si s takimi kompromisi nikdar ni izvojevalo nobeno socialno zboljšanje mase. Poglejte revolucije v starem Rimu v srednjem Veku, dalje na Francoskem, na Angleškem itd.
Ptujske novice.
Za podi;:s državnega posojila se je že dvakrat podaljšal rok, menda vsled prometnih razmer. Okr. bolniška blagajna v Ptuju le hotela podpisati gotov znesek državnega posojila, mestna občina tudi in kakor doznaiemo tudi tukajšnja mestna hranilnica.
Naša vlada je pa prepovedala hranilnicam in bankam izplačevati strankam denar. Rok je potekel in Oosojilo se ni podpisalo.
Pri nas se zadnje čase zopet opa-ia pomanjkanje soli. AH bi ne bilo dobro, da bi se odprla sol. ki je baje zazidana na posestvu grofa v Za-vrčah? Tako namreč se govori.
V mestnem sosvetu so nemški fastopniki apelirali, da‘naj vladni
UTA'fr It« J.
—ra.»»
Stran 8.
trgovcih slike, ki kažeio grozodejstva Avstrijcev, Nemcev in Bolgarov v Srbiji, ker bi te slike utegnile razburjati vojaštvo in povzročiti kake izgrede proti Nemcem. Razvila se je burna debata. Sodr. Rože je svaril nemške sosvetovalce, da naj delajo na to, da se ne razširjajo neumne in gorostasne vesti o oskrunjenju 3 deklet, o metanju v Dravo.
Da so pri nas nekam čudne razmere, se ni čuditi, ker ima Ptuj s svojimi 5000 dušami kar 36 '.rostiln, par zganjam in dve tovarni za žganje! Samo družina Straschil ima eno tovarno v.a žganje in menda 6 gostiln! Oblast naj bi zaprla polovico teh gostiln, ker bi še itak druga polovica bila odveč.
*
Neki trgovec ki je Imel še pred vojsko svojega zastopnika dr. Oro-sel-a iz Maribora Je bil 1914. leta interniran Itd. Pisal je svojemu zastopniku naj mu pomaga. Odgovor se Je glasil: Za take in veleizdajalske stvari ne prevzamem zastopstva. HČI tuk. lončarja M. Je bila kaznovana z 500 K globe radi hujskanja in zabavljanja. Rekurz proti tej krivični razsodbi Je vložil seveda narodni advokat. Tvrdka C. Flirst Je bila obdavčena za 200.000 kron, kar je pa še premalo, če se pomisli, da si je napravila milijone v času vojne ter svoje delavstvo nesramno izkoriščala. Pritožbo vodi zopet narodni advokat. Hud Nemec bi se rad peljal v Gradec. Ako osebno prosi za potni list, ga ne dobi. Hajdi k slovenskemu odvetniku — prošnja Je gotova, potni list le došel. Mož se odpelje, orožne vaje so tu, moža pa ni nazaj...
Po narodnem receptu ne smes nemško govoriti, povsod zahtevaj le slovenski, trgovec, delavec, kmet sploh vsi le slovenski, ker drugače M izdajica ... Da, gospoda mola, politika Je kupčija za vas. mi naj garamo za vse, vse, pa za bore groše, ki nam Jih bodete milostivo debli* Ako Sirimo ljubezen med delavstvo, če pravimo da naj vlada po celem svetu delavska solidarnost, smo ml izdajalci, in sedaj celo pravi boljše-vikl, zato ker učimo delavno IJud^ stvo, ker mu povemo, da ie Izkoriščano in da se pijavke ne strašijo ni-kakih sredstev, da le zasejejo razdor med delavno ljudstvo!
Sol.
w PisaH smo ln navedli vzroke v članku »NaS vsakdanji kruh*. Kaj nam bo kruh v prihodnjem času podražilo, ako se ne raz dere nesrečna pogodba, ki Jo Je sklenilo prehranjevalno ministrstvo v Belgradu s Sa-vezom Jugoslovanskih mlinov.
Danes moramo poročati, da ne bo samo kruh drag do nezmernosti, temveč tudi s o 1, ki Je eden najvažnejših, neobhodno potrebnih predmetov vsakega gospodinjstva.
Cena soli Je vsled velikih prevoznih stroškov poskočila tako, da stane v Ljubljano postavljen vagon soli, t. J. 10.000 kg 11.000 K., tako da pride kilogram soli stati v Ljubljani na kolodvoru K 1.10. To pa Se ni vse! Na kolodvoru v Ljubljani je treba plačati za vsak vagon soli 7400 kron carine, t. j. za vsak kg 74 vin. Ker pa konzumenti tudi ne jemljejo soli kar iz vagonov, Jo le treba prepeljati v mesto, kat stane tudi 3 K za 100 kg, t. J. 300 K pri vagonu. Zdaj pa računajmo: Nakupna cena z voznino v Ljubljano 11.000 K, carina 7400 K, vojnina v mesto 300 K, skupaj 18.700 K za 1 vagon, t. j. 10.000 kg ali K 1.87 za 1 kilogram soli. Reci in beri: eno krono sedemlnosemde* set vinarjev za en kftoerma soH. Če se pa pošlje iz Ljubljane ven na deželo, se pa povišajo ti stroški tako, da stane sol n. pr. na Jesenice postavljena celi 2 K za 1 kg.
Obetajo se nam lepi časi! Pri carini na neobhodno potrebne življen-ske potrebščine Išče država dohodkov, katere meče v milijonih v žepe velekapitalistov, kot se le to zgodilo v pogodbi s Savezom iugoslov. .mlinov, kjer se Jim le dovolilo 31 K za 100 kg mlevnine, dasi meljejo naši mlinarji za 8—9 K, paromlini pa za 15 K z vsemi drugimi stroški 100 kilogramov pšenice.
Dnevne vesti.
Zakon o zavarovanki delavcev.
Ministrstvo za socialno politiko le razposlalo osnutek zakona o zavarovanju delavcev vsem kompetentnim Oblastem ln bolniškim blagajnam. Ker le ta zakon velike važnosti, oskrbelo se je za orestavo \j. hrvaščine v slovenščino in se dalo natisniti omejeno število izvodov vled draginje, ki |o pri nas oovzročp carina uta uvoz tiskarskih potrebščin- Knliga Izide v. par dncb. Cena
16—20 kron za izvod. Opozarjamo na to vse bolniške blagajne, zdravnike in sodruge, ki se zanimajo oziroma pečajo s socialnimi vprašanji. Naročila je nasloviti na: Zveza bolniških blagajn, Ljubljana. Turjaški trg 4, I. nadstropje.
Strokovne oragnizaciie in zaupniki, pozor!
Osm. .ek je enako važen za železničarje, rudarje in vse druge stroke. Dolžnost vsake strokovne podružnice in vpločilnke ie. da naroči vsaj en osnutek; večie organizacije tudi več. Zaupniki in funkcionarji organizacij na) osnutek dobro preštudirajo. Gre za važno delavsko zadevo!
Sprejemni pogoii za državno zdravilišče na pljučih obolelih v Topolj-ščicl.
Dne 15. junija t. 1. se otvorl v Topoljščicl pri Šoštanju zdravilišče za inicijalne (pričetne) slučaje pljučne tuberkuloze. V to zdravilišče se sprejemajo tuberkulozni otroci od 6. do 15. leta in ženske predvsem matere do 50. leta in to v prvi vrsti bolniki z domovinsko pravico v Sloveniji. O sprejemu odloča kurato-rij za upravo zdravilišča s sedežem v Ljubljani (poverjeništvo za socialno skrbstvo) na podlagi prošnje, ki mora biti opremljena z zdravniškim izpričevalom o stanju in natančnem poteku bolezni. (Za revne honorira zdravniška izpričevala kuratorij, posebni formularji za zdravniška izpričevala se bodo razposlala vsem gg. zdravnikom.) Kuratorij odgovarja prosilcu pismeno glede sprejema, natančen datum pa naznanja zdra-viliščni zdravnik bolniku. Bolnik ne sme zamuditi predpisanega roka, ker trpi sicer sam nastalo škodo. Zdravljenje v sanatoriju traja torej približno 10—12 tednov, vendar se pacijenta lahko že preje odpusti, in sicer: i. Ce pacijent prej ozdravi, 2. če slučaj sploh ne spada v zdravilišče, 3. ako bolnik zahteva odpustitev ,če se disciplinarno pregreši. .V zdravilišču obstoja enotna dijeta. Oskrbovalni stroSki za plačila zmožne znašajo dnevno 30 K, za posebno sobo in ločeno postrežbo pa 40 K. Spremljevalke otrok, ki se pa sprejemajo le kratek čas in od slučaja do slučaja, to ie v omejenem številu, plačajo dnevno oskrbovalnino 25 K. Med oskrbovalne stroške spadajo tudi vsi zdravniški pripomočki in zdravila (Rontgen, zdravljenje s tu-berkullnom itd.) Polni plačniki naj pošljejo svoje prošnje direktno ku-ratoriju; oni, ki Imajo pravico do dajatev iz bolniških blagajen, na! vlože svoje prošnje potom teh; oni pa, ki so plačila le delno zmožni ali pa sploh nezmožni, naj pošljejo svoje prošnje potom občine, kjer prebivajo in naj dokažejo na podlagi lista o imovinskih razmerah, da ne morejo plačevati polnih ati celo nobenih oskrbovalnih stroškov. Vsak bolnik mora prinesti s seboj obleko in vsaj dvojno telesno perilo in vse toaletne potrebščine. Vožnjo po železnici do postaje Šoštanj in nazaj plača bolnik sam. Za prevoz od postaje Šoštanj do 3 km oddaljene To-poljščice in nazaj preskrbi upravi-teljstvo zdravilišča. Ono dale tudi vsa nadaljna podrobnejša pojasnila.
Drobno.
— Store pri Celju. Tukajšnja strokovna organizacija Je sklenila na binkoštni pondeljek prirediti Izlet. Odhod od »Delavskega doma« točno ob 2. uri popoldne iz Štor do g, Sodina v Bukožlah. Sodrugi Iz Celja in Sv. Jurja kakor iz Teharij se va-
bii°l pevsko društvo »Sava« na Jesenicah priredi na binkoštno nedeljo pešizlet na Bled. Odhod točno ob
11.	url dopoldne iz kavarne. —• Konsumno društvo. -— Želeti Je, da se izleta udeležijo tudi drugi sodrugi in prijatelji.
— podporno pravovarstveno društvo državnih uslužbencev za Slovenijo ima v soboto, dne 7. Junija 1919 ob 20. uri pri tovarišu Zupančiču redni mesečni sestanek, na katerega se tovariši vabijo. Razdelile se bodo na tem sestanku nove društvene knjižice in se bo vršilo tudi vplačevanje.
— Drobiž? V eni zadnjih številk »Revolverja« se opozarja merodajne faktorje, da v zadnjem času izginja včte drobiž iz prometa. Dobro bi bilo, da bi gosp. P. opozoril svojega upravitelja tukajšnje podružnice, da naj drobiž v promet da, mesto do ga zbira v žakeljčke, ter naj svojim raznašalcem ne prepove izdajati drobiža- Priče na razpolago.
— Visokošolski transport. Vsi gospodje in gospodične, ki so seja vili za visokošolski transport v Ce hoslovaško republiko, naj pridejo v petek 6. junija v ‘Nanjtlno kavarno ftp A7„. |ill na razgovor, £rgnsvart
gre 7. junija. — Janežič Pavel, cand. med.
— Važno zborovanje Jugoslovan-skega gasiUtva! V nedeljo, dne 1. junija 1.1. se je vršil v veliki dvorani »Mestnega doma« važen občni zbor vseh gasilnih društev v Sloveniji. Na tem občnem zboru združila so se vsa gasilna društva Slovenije v enotno »Jugoslovansko gasilno zvezo — Ljubljana«. Zastopanih je bilo na tem zborovanju nad 200 gasilnih društev. Zborovanje je otvoril pod-starosta Vseslovanske zveze Fran Barle, ki je bil z velikim navdušenjem pozdravljen kot prvi bojevnik na polju jugoslovanskega gasilstva. Na tem občnem zboru so bila sprejeta nova pravila. Razgovarjalo se je o reorganizaciji gasilstva v naši novi državi. Napravili so se važni sklepi. Ideje gasilstva bode razširjal strokovni gasilski list »Gasilec«. Za starosto »Jugoslovanske gasilske zveze« je bil z vzklikom izvoljen Fr. Barle, Ljubljana. Slovensko gasilstvo se je strnilo s tem v mogočnih vrstah v močno enotno organizacijo, katere glavni idea! In cilj bo —= Ljubezen do bližnjega in pomoč v nevarnosti. Snuje se v naši skupni državi — državna gasilska zveza s centralo v Belgradu, katere del bo tudi Jugoslovanska gasilska zveza, Ljubljana.
— Kopališče v KoleziJI je odprto vsak dan pri ugodnem vremenu od 8. do 19. ure. Spored kopanja je sledeč: V torek In petek od 12. do pol
16. ure samo za ženske, od pol 16. do 19. ure za samo za moške. Druge dneve oziroma ure dovoljeno je, skupno kopanje. Tega sporeda se Je točno držati. Kopalne pristojbine so iste kot lansko leto. Kopališčne naprave so se letos zopet znatno izboljšale. Poleg raznih preureditev so se pomnožile garderobne kabine, spopolnjen je tudi čistilec za v ba-zin dohajajočo vodo. S tem je popolnoma preprečen dovod nesnage, tudi voda Je znatno čistejša.
— Srečen lastnik kolesa, ali samo 3 ure. Kakor smo včeraj poročali, je dne 2. t. m. ob II. uri bilo ukradeno računskemu praktikantu gosp. Ivanu Marinku iz veže finančnega ravnateljstva dobro ohranjeno kolo. Tatvino je oškodovanec takoj naznanil policiji. Popoldne Je opazil neki stražnik neznanca, kateri je hotel nekemu starinarju na Sv. Jakoba nasipu prodati kolo. Stražnik Je kolo zaplenil In neznanega lastnika aretiral. Pri zaslišanju je prodajalec kolesa trdil, da je kolo njegova last In se izdajal za Kastrin Alojzija Iz Vrhnike. Imel Je tudi vojaško dopustni-co na to ime. Ker pa Vrhnike ni znal popisati in tudi bližnjih vasi imenovati, se je sumilo, da to ni njegovo pravo ime. Pozneje Je pa priznal, da se zove Zupančič Leopold Iz Zagorice pri Bledu In da Je peSec
17. pešpolka ter da Je od vojakov pobegnil. Priznal je tudi tatvino kolesa, katero se Je izročilo lastniku. Zupančič Je bil oddan v vojaške zapore.
'delavsko društvo Vstopnina 2 K.
»Svoboda«.
Strokovno gibanje.
Skupina Ljubljana I. Splošne Železničarske organizacije sklLaje sejo odbora in zaupnikov, ki se vrši v petek, 6. t. m. ob 19. uri v društvenih prostorih v Mahrovi hiši. ~* Predsednik.
Kovinarskega odbora In zaupnikov redna seja se vrši v četrtek takoj po delu v Šelenburgovi ulic! 6,
H.	nadstropje.
Ptuj. Sodrugi, zidarji ter lesni de • lavci, ki so dobili »priglasnice« kakor tud! vsi, ki hočejo še pristopiti k strokovni skupini lesnih delavcev, naj prinesejo v četrtek dotične priglasnice sodrugu Rožetu v urad okr. bolniške blagajne. — Sodrugi zidarji! Strokovni sestanek se vrši v četrtek ob 5. uri popoldne v gostilni Vračko »Beli križ«. Ker so dela v teku, da se ustanovi skupina, upamo na mn^gobrojno udeležbo.
Naša politična organizacija v P tulu se kaj dobro razvija in šteje že lepo število sodrugov. Zal, da so zdaj prepovedani shodi, ker bi se naše delo še bolj razvijalo. Pa počakajmo, saj smo delavci še vedno dobre in pohlevne ovčice. — V nedeljo, 15. t. m. skllcuiemo I. okr« i no konferenco in vabimo vse naše politične in strokovne organizacije, da se polnoštevilno udeležijo te konference. Dnevni red objavimo pravočasno.
Delegate strokovne konference
opozarjamo, da se pravočasno preskrbe s stanovanji. V ta namen bi se morali zglasiti pravočasno pri svojih osrednjih društvih.
Vestnik „Svobode*4.
Na binkoštno nedeljo ob 8. zvečer pozdravni večer v veliki dvi ■rabi jtts»tela »Union«, ki ga orirt
Meje Nemške Avsrije določene.
LDU. Dunaj, 4. (ČTU.) M načrtu mirovne pogodbe, ki so ga zastopnikom Nemške Avstrije izročile zavezniške in asociirane sile, so meje Nemške Avstrije določene tako-Ie:	i
1. Proti Šviclinkneževiul Liechtenstein ostane meja ne:. izpremenjena.
2. Proti Italiji: Od Reschen-Scheideka do Drelherrenspitze ostane meja ista, kakor so jo bili določili ob sklepu premirja, potem pa poteka drugače nego ob sklepanju premirja določena meja v sodnem okraju Sil-lian med vasema Winnbach in Arn-bach črez Dravo, tako da bi kraji innichen, Sexten in Viersehach pripadli Italiji; zatem tvori mejo rar,< vodie med Dravo po eni, sextenskim potokom, Piavo in Tagliamentom pa drugi strani do Ostrnika na Kor s-škem, potem pa razvodje med Žili jo in Zilo, južno od Vrat steče meja preko Žilice do gore Peč (severno od kranjskih Rateč).
3. S p r I d r ž k o m, ki v. tem ope-ratu ni jasno označen, se nadaUnis meja določa tako-le: Od vrha Peči na vzhod po koroški deželni meji do Kepe, potem proti severu do točke severovzhodno do Beljaka, nekake? ob Zgornjih Veglicah v občini Kos ta. nje, nato vzhodno od meje med šent-vidskim in celovškim okrajem približno ob Zabukovju v občini Pon-feld, potem ob tej meji proti vzh >da do Steinbruchkogla, nato proti savr • rovzhodu do Krke, kjer se meja veli* kovškega sodnega okraja loči od ta reke, zatem meja velikovškega sodnega okraja v severovzhodni smeri do Veitkogla, potem v južnovzhodni smeri do Kasparsteina pri Sv. Martinu v občini Ruda, nato v vzhodni smeri preko Labodnice severno od Lnbuda do Košenjaka v občini Ki.n-perk.
4. Proti srbo-hrvatskl* slovenski ftržavl. Od Košenjaka na vzhod ob Sv. Urbanu v občini Pernice, preko štajerske deželne meje, potem razvodje med Dravo in Čakavo, nato meja med mariborskim in Upniškim okrajem, ob tej meji do tje, kjer se ta mela orl Spiljah dotika Mure, zatem ob Muri navzdol do točke, id se lina določiti pri Segovcah zahodno od Radgone, nadalje v severovzh9dni smeri med vasmi Obralna ln Dietzem po eni, Pridshof in Farovce po drugi strani do avstro-ogrske meje med avstrijsko občino P61ten in ogrsko občino Karolyla (Karlova vas), potem v severni smeri ob avstro-ogrskl meji do točke pri Sv. Ani (občina Ai^en, sodni okraj Fehrlng), ki se bo šele pozneje določila in ki naj bo tvorila stikališče trojne meje: med Avstrijo, Ogrsko In Jugoslavijo.
5. Proti Ogrski: Od pravkar omenjene točke se sklada sedaj določena meja z dosedanjo mejo med Avstrijo in Ogrsko do točke, ležeče nekako 4 kilometre Južnoza-padno od Požuna (Bratislave), potem pa poteka ob glavnem donavskem rokavu do točke, ki leži 4 kilometre zapadno od požunskega (bratislavskega) mesta in ki tvori stikališče trojne meje: med Avstri* Jo, Ogrsko in Čehoslovaško. Ta točka se šele določi.
6. S Čehoslovaško državo: Od označene točke vzdolž p’ov-ne glavne struge Donave do izliva Morave, nato črta, ki se bo na desnem bregu Morave določila na ta način, da ostane reka popolnoma na razpolaganje Čehoslovaške države in da ostane železniška zveza Dunaj - Suche Krutv (Diirnkrut) Cah-r.ov (Hohensu) popolnoma v Avstriji do točke, ki se bo pod izlivom reke Dije pozneje določila; od tod poteka meja v zapadno-severozapadni meri in prereže železniški progi Cah-nov-Wilfersdorf in Cahnov - Suche Krutv nekako en kilometer lužno od postaje Cahnov, tako da le Avstriji mogoče obe progi spojiti; potem severno od železniške proge Cahnov-Lava, med Poisdorfom in Herrn-baumgartnom do točke, kler se železniška proga Lava-Crusbach spaja z moravsko-nižjeavstriisko mejo; nato stara meja med Nižleavstrij-sko in Moravsko ter Nižjeavstrij-sko in Češko do točke, ki se nahaja približno 9M> kilometra lužnovzhod-no od Nove Bistrice: od iod se nadaljuje meja ob črti. ki se bo še!?-določila in ki poteka zapadno osi Reidenreichsteina in Schremsa med mestom Cmunt (Gmtlnd) in razce* pom železniške proge Cmunt-Bud-iejevlce ter Cmunt-Wiftingar: nato do točke, ležeče ob LužnJci približno m km nad cmuntskim železniškim mostom, potem vzdolž Lužniee do ovinka te reke, ki ga tvori približno
Štrftff 4.
% km severno od WcH’re; nafo ki se bo šele določila in ki poteka zapadno in južnozapadno ter doseže približno IV2 km vzhodno od Scheib-11 a v občini Veliki Pertolec (Gross Pertholz) češko deželno mejo ter se nadaljuje potem ob meji med Češko in Nižjeavstrijsko, med Češko in Gornje Avstrijskim do nemške dr,-žavne meje.
7. Meja izza 3. avgusta 1914. "
LDU. Ljubljana, 4. Iz jako pomanjkljive italijanske brezžične br-tojavke iz Milana posnemamo nastopne določbe mirovne pogodbe z Nemško'Avstrijo:	Severna	meja
med Nemško Avstrijo in čehoslo-vaško republiko ostane ona, ki je ločila Češko in Moravsko od Gorenje in Nižje Avstrije, izvzsmši nekatere postranske modifikacije. Me-ie proti kraljestvu Srbov, Hrvatov ju Slovencev bodo aliirane siie določile pozneje. Maribor In Radgona ostaneta Jugoslaviji. Meja prog O-rrski ostane neizprenieojena. Av* ■strija se na korist vodilnih aliiranih sil odreče vsem naslovom in pravicam glede onih ozemelj, ki jih je imela v preteklosti in ki so bila zunaj novih mej in še niso dodeljena drugi državi. Mejo kraljestva Srbov, Hrvatov In Slovencev bo določila posebna komisija. Rešitev vprašanja celovške kotline se omočil
Najnovejša poročila.
Reka — država 3 leta.
LDU. Lugano, 4. (ČTU.) Kakor »oročaio italijanski listi iz Pariza, je pričakovati sporazuma v jadranskem vprašanju. »Stcolo« poroča iz amerilcanskega vira, da bo proglašena Reka z vzhodno Istro, Sušakom In otokom Cresom za dobo 3 let za neodvisno Dokrailno, kateri bo načeloval poseben komisar zveze narodov. Po preteku 3 let se bo vršilo ondi liudsko glasovanje; dotlej pa bo Reka v carinski zvezi z Jugoslavijo. Ogrska in Nemška Avstrija bosta Imeli železnice In luko na razpolaganje. Ako bi se Reka pozneje priključila Jugoslaviji, bi Imelo mesto onake DredDravice kakor Jih Je Imelo pod Ogrsko.
Pogajanja za premirje na Koroškem v Krautu.	<•-#*=
LDU. Kranj, 4, Danes so se začela v Kranju poealania za premirje na Koroškem. Kraljevino SHS zastopa četvorlca delegatov, In sicer: podpredsednik deželne vlade za Slovenijo dr. Gregor 2eriav kot predsednik, general Rudolf Majster, podpolkovnik Miljutin Medič Jn kapetan Gjorgje Glihič. Nemškoavstrij-sko republiko zastopa konzul Maks Hoffinger, kateremu so prideljen! podpolkovnik Sigmund Knaus, major Josef Mayer Jn ritmoister dr. Jakob Reinlein. V imenu jugoslovanske delegacije je početkom seje pozdravil dr. Žerjav delegate, ki naj čimprej prinesejo v nesrečni, nam vsem tako dragi Korotan zaželjeni mir. Po zahvali konzula Hoffingerja so se pričele razprave, ki se bodo Jutri nadaljevale.
»Temps« za Nemško Avstrijo.
LDU. St. Germain, 4. (ČTU.) »Temps« se zavzema za Izboljšanje koroških mej v korist Nemške Avstrije. Del celovške kotline z mestom Celovcem naj bi prapada! Nemški Avstriji. »Oevre« obeta Nemški Avstriji, da bodo ž njo v fi-nancialnem oziru obzirno ravnali.
Protest Štajercev.
LDU. Gradec, 4. (DunKU.) Deželni svet je sklenil protest proti izročitvi mej na Štajerskem in proti odcepitvi Radgone in Maribora od Nemške Avstrije. Protest bo odposlan mirovni komisiji v St. Gižjr-raain.
Protesti Korošcev.
LDU. Dunaj, 4. (DunKU.) člana koroškega sosveta avstrijske mirovne delegacije protestirata v »Neue Freie Presse« proti odcepitvi
70.000 koroških Nemcev in več kot
66.000 večinoma Nemcem prijaznih Slovencev. Taka nasilna razdelitev bi bila za vso deželo nesreča. Upati pa je, da pomenja pridržek glede Koroške ljudsko glasovanje pod nepristranskim nadzorstvom. Južnoštajerski strokovnjak avstrijske delegacije izjavlja v »Neue Freie Presse« o izvedbi tolikokrat slovesno proglašene samoodločbe narodov ne more biti govora. Po neverjetnem nasilju, kateremu so bili Nemci Spodnje Štajerske in zasedenega ozemlja izpostavljeni od novembra 1. 1. naprej, pomenja sedanja določitev mej novo nasilje, kakršnega zgodovina odslej ne pozna. Ententa se Je dala od Jugoslovanske delegacije, ki se nahaja že mesece v Parizu, le enostransko poučiti. Vsa naša neprestano priobčevana objektivna no-
HTmctrti-
ročifa go
Vsa potovanja Amerikancev v Mariboru In v Radgoni niso ničesar iz-premenila v našo korist. Za Štajersko niti naravni nasprotniki Jugoslovanov, Italijani niso kazali nobenega zanimanja, ‘iolgerjevim zahtevam je ententa brez izjeme ugodila. Pravica in pravičnost sta osmešeni. Popolnoma nemško ozemlje je posiljeno. Načrt mirovne pogodbe je tako neverjeten, da na njegovo izvedbo ni mogoče verjeti.
General Segre pri koroško-jugoslo-vanskih pogajanjih.
LDU. Dunaj, 4. (ČTU.) General Segre je včeraj kot italijanski zastopnik ententne komisije na Koro-j škem odpotoval k nemško-avstrij-’ skim-Jugoslovanskini pogajanjem.
Gospodarske določbe.
LDU. Dunaj, 4. (ČTU.) V tistem delu osnutka za mirovno pogodbo, ki so ga izročili zastopnikom Nemške Avstrije k Nemčiji ne v pozitivnem, ne v negativnem zmislu. — Najvažnejša trgovsko-politična določila so ta-le: Avstrija mora enostransko dajati prednosti, in sicer najprej za pet let, potem pa, ako to sklene svet zveze narodov, tudi za daljšo dobo. Izvzete iz teh prednosti so morebitne carinske prednosti med Avstrijo ter Ogrsko in Čehoslovaško, in sicer za pet let. Prednosti v pomorskem dovozu obveljajo sorazmerno s carinami tri leta. Leta 1914. določene carine se tekom 6 mesecev ne smejo zvišati. Pogodbene carine za sadje, sočivje, olivno olje, jajca, prašiče in prasicne izdelke se tekom treh let ne smejo zvišati. Vsaka izmed sovražnih sil bo tekom šestih mesecev Avstriji sroročila, katere izmed prejšnjih pogodeb imajo obveljati tudi še nadalje. Te kakor tudi ostale določbe o trgovskih odnošajih in o državnih pogodbah se skladajo z določbami mirovnih pogojev, izročenih Nemčiji. Potemtakem mora Avstrija prednosti dajati tudi narodnostnim državam, nastalim na ozemlju nekdanje monarhije. — Odstavek III. osuutka za mirovno pogodbo glede dolgov se ujema z mirovnimi pogoji, ki so jih bili izročili Nemčiji.
Prav tako se s tedanjimi določili sklada tudi odstavek IV., ki govori o lastninskih pravicah. Razločki so tile: Člen 297. je pomnožen z dostavkom, da premoženjski davek ne sme zadevati pripadnikov aliiranih in asociiranih držav. Člen 298. je dopolnjen s pristavkom, da so po 1. novembru 1918 storjeni ukrepi gospodarske vojne neveljavni. — Določila o železnicah, vodnih poteh in pristaniščih se vobče skladajo z nemškimi mirovnimi pogoji. Določeno je, da mora Avstrija dajati enostranske prednosti in da je dolžna dopuščati, da ententne države na njenem ozemlju grade železnice. Posebej se omenjata železniška provja črez Predel in ona črez Reschen, h katerima mora Avstrija prispevati. Avstrija dobi prost dohod k Adriji. V splošnih izrazih govori osnutek o svobodi tranzita k Adriji in od nje v pristanišča bivše monarhije. Čehoslovakom dovoljuje osnutek, da smejo lastne vla-,'ke voditi po progah Požun (Brati-slava)-Reka ter Budjejevice-Linc-Jrst. Prav tako smejo Cehoslovaki prek avstrijskega ozemlja speljati poštne in brzojavne proge.
Bistvena določila glede vojnih ujetnikov in civilnih internirancev so ta-le: Vojni ujetniki iti civilni interniranci se bodo, ko pogodba obvelja, čimprej vrnili v domovino. Troske za 1 odpravo v domovino bo morala plačati Avstrij.s. Podrobnosti, kako se ima izvršiti ;.,;iiov povratek v domovino, bo določila iz z; pnikov Avstrije ter vdeleženih u . ..v sestavlje-na. komisija. Domov poslani bodo vojni ujetniki oziroma interniranci, ki jim je bila naložena disciplinarna kazen, sodno kaznovani pa se morajo pridržati. Povrac.iii izdatkov za vzdrževanje se odpovesta obe strani. Avstrijski general Slatin je dobil dovoljenje, da se sme v kratkem ustno sporazumeti s komisijo, ki se v imenu aliirancev briga za vojne ujetnike.
Narodno predstavništvo.
LDU. Belgrad, 3. Včerajšnjo selo narodnega predstavništva je otvoril predsednik dr. Draža Pavlo* vič ob 16. uri 15 min. Po prečitanju zapisnika zadnje seje priobčuje tajnik, da zahteva od ministra za notranja dela okrajno sodišče v Rumi izročitev dr. Žarka Miladinoviča v svrho sodnega Dostopanja radi osebne žalitve, ljubljansko sodišče pa izročitev Frana Petejana v svrho sodnega postopanja radi istega prestopka. Nato se preide na dnevni red. Stojan Ribarac (na ;onalec) interpe-lira ministra za notrania dela o ukrepih proti onim srbskim državljanom, ki so za okupacije pomagali sovražnika delete. — Minister
. <4 mr 1
***' * * * ■ 1 1 * w ...
v’
Tranja flefa Svetozar PrlfifSevM odgovarja, da Je takoj, ko je nastopil to mesto, posvetil temu vprašanju veliko pažnjo in polagal veliko važnost na to, da se reši nepristransko. Izda! je že dva odloka, s katerima ukazuje, da se taki čini ugotove. — Dimitrije Mašič (nacionalec) pod-krepuie interpelacijo poslanca Ri-barca in zahteva, da se proti izda-jicam v roda in države najstrožje postopa. — V istem zmislu govori tudi poslanec Bašič (nacionalec). Predsednik odredi kratek odmor. Ob 18. uri 50 minut se seja nadaljuje. Interpelacijo Stojana Ribarca odobravata poslanca Dimitrije Po-padič in Marko Dakovič (Črnogorec), ki zahteva, da se akcija proti izdajicam naroda razširi tudi na Črno goro. — Kerubin Šegvič (Narodni
Jub) opozarja vlado, da izvrši v \jj stvari svojo dolžnost. Obžaluje, da še ni izšla lista konfidentov na Hrvatskem. — Minister Pribičevič govori v obrambo uradništva, ki ga je napadel poslanec Mašič. češ, da nekateri uradniki iz osebne koristi krivce prikrivajo. Nato odgovarja Segviču glede konfidentske liste, da je imenoval posebno poverjeništvo, v katerem so zastopane vse stranke. Da se listina ne zakriva, dokazuje dejstvo, da se že sedaj vrše preiskave in da Je mnogo krivcev že v ječi, kjer čakajo sodbe. Popisa konfidentov, ki ga je 011 predložil poleg tega vsem vojaškim in državljanskim oblastim, nihče ne taji. — Mi-hajlo Jovanovič (Narodni klub) odobrava Ribarčevo interpelacijo. — Dr. Žarko Miladinovič zahteva, da se takoj obelodani listina špijonov na Hrvatskem. — Dr. Mehmed Spa-ho (Narodni klub) zahteva obelodanjen je listine narodnih sovražnikov v Bosni. — Mihajlo Škorič (Narodni klub) vidi skrajno potrebo moralnega čiščenja naše družbe. Končno predlaga, da naj izrazi narodno predstavništvo zahtevo, da se uvede preiskava proti vsem onim, ki so na ozemlju Srbije in črne gore pomagali sovražniku in da se ti ljudje obsodijo ter želi, da se preide na dnevni red. Minister Pribičevič izjavlja, da je kraljevska vlada pripravljena preiti na dnevni red. Predsednik zaključi nato sejo in določi prihodnjo sejo v sredo, 4. t. m. z dnevnim redom: 1. Razdelitev v odseke; 2. verifikacija mandata Riste Joliča iz Črne gore; 3. pretres zakonske osnove o polnoletnosti.
S
1000 ločitev zakona v Belgradu.
LDU. Belgrad, 3. Belgradsko duhovno sodišče ima rešiti preko tisoč tožb za ločitev zakona. Ako bi se vsi spori reševali na običajni način, bi bili tekom dveh let rešeni vsi, razven oriih, ki še dohajajo. Duhovno sodišče namerava to delo skrajšati in je predložilo ministrstvu za varstvo načrt skrajšanega postopanja za rešitev zakonskih sporov.
Mirovni poeoii so za Avstrijo nesprejemljivi.
* LDU. Dunaj, 4. (ČTU.) Včeraj se je pod predsedstvom predsednika Seitza sestal glavni odbor za zunanje stvari. Državni tajnik dr. Bauer Je poročal o mirovnih pogojih In jih je označil kot nesprejemliive. Odbor je Bauerjeva izvajanja odobril.
Sklicanje nemško - avstrijskega narodnega predstavništva.
LDU. Dunaj, 4. (ČTU.) Predsednik Seitz in državni tajnik za zunanje stvari dr. Bauer ter podkancler Fink so odpotovali v Feldkirch, da se tamkaj posvetujejo s kanclerjem Rennerjem. Na soboto le sklicano narodno predstavništvo, da sprejme poročilo o mirovnih pogojih na znanje.
Aprovizacija.
Amerikanska akelia za priboljšek prehrane revnih otrok do 6. leta.
Stranke s C-izkaznicaini ubožne akcije za Ljubljano, ki imajo otroke do 6. leta, dobe izkaznice za kondenzirano mleko, kakao, sladkor in riž v mestni anrovizaciji. Poljanska cesta 13, I. nadstropje, po sledečem redu: Vsaka stranka mora prinesti s seboj C-izkaznico ubožne akcije in 1. za otroke od rojstva do 3. leta zeleno izkaznico za zdrob in 2. za otroke od 3. do 6. leta pa dokazilo (krstni izpisek), da otrok ni manj kot 3 Jn ne več kot 6 let star. Na vrsto pridejo stranke z C-izkazni-cami; št 1 do 500 dne 6. Junija od 8. do 12. ure, 5t. 501 do 800 dne 6. junija od 3. do 5. ure, št. 801 do 1300 dne 7. junija od 8. do 12. ure, štev, 1301 do 1600 dne 7. junija od 3. do 5. ure, št. 1601 do 2100 dne 10. junija od 8. do 12. ure. **. 2101 do 2400 dne 10. junija ^ 3. do 5. ure. It. 2401 do *£nca dne 11. JunJja od n. do 12, are. V*l zamudniki A, B, C
f« J. fer Tl. hratnf?fre skupine cfobe izkaznice 11. junija od 3. do 5. ure popoldne. Na poznejše priglase se bode oziralo le v toliko. Če bi po končani razdelitvi preostalo še kaj blaga, ker je število otrok, ki se bodo sprejeli v to akcijo — omejeno.
Sladkorne izkaznice za junij se bodo izdajale pri vseh desetih komisijah v petek, dne 6. junija od 8. do 12. ure opoldne. Zamudniki dobijo sladkorne izkaznice na Poljanski cesti št. 13, I. nadstropie, in sicer: iz I. in II. okraja dne 10. junija, iz III. in IV. okraja dne 11. Junija, iz ™,in- V,V °kraJa dne 12. Junija, iz VII. m VIII okraja dne 13. junija, iz IX. m X .okraja dne 14. junija vsakokrat od 8. do 12. ure dopoldne.
V. krušna komisija uraduje 6. junija v steklenem salonu na gostilniškem vrtu gospe Goršetove. Marije Terezije cesta.
VII. krušna komisija uraduje dne 6. jhinUa v gostilni g. Antona Gerbaj-sa. Celovška cesta.
Poslano.*
, Vsem sodrugom iz Novega mesta na znanje, da sodrugi obdrže mirno kri, ker se bo vse skupaj pravdnim potom rešilo. Tovariša Kralja in Lapajneta pa svarim, naj brzdata svoje jezike, ker sicer se jima utegne pripetiti, da bosta enkrat za vselej preveč prikrajšana.
Jakob Kovač.
Stev. 127. x
   Jt
1» Ptllj
slav. občinstvrr se priporoča '
Restavracija v Prešernovi ulici štev. 9.
Štev. 3565.
Raipis«
* Uredništvo je odgovorno le v zmislu zakona.
Izdajatelj: Josip Petejan. Odgovorni urednik: Rudol! Golouh. Tisk »Učit. tiskarne« v Ljubljani.
Izurjena strojepiska
popolnoma vešča slovenske stenografije in strojepisja se sprejme takoj, Zgla si naj se v Uradu za pospeševanje obrti, Dunajska cesta st. 22, osebno s pismeno vlogo in natančnimi podatki o dosedanjem službovanju. V poštev pridejo le strojepiske z večletno prakso, začetnice se ne sprejmejo.
se sprejme takoj v delavnico z
električnim obratom.
Franc Rojina,
Woifova ulica št. 6 v Ljubljani.
Suhe gobe
kupuje po najvišji ceni
Jos.Vonka nas). Rudolf Simonih v Hrastniku
Mestna občina ljubljanska namerava v kratkem pričeti gradbo cestnih kanalov v Marmontov! iti Kopališki ulici, V ta namen se razpisujejo zemeljska, stavbna dela in pokladanie cevij, katere dobavi mestna občina sama. Glavni kanal v prvoimenovani ulici je 140 m dolg, v . zadnji 85 m.
Načrti, _ stavbni pogoji in drugi pripomočki so na ogled v mestnem stavbnem uradu v Lingerjevi ulici št. 1 ob uradnih urah od 8. od 14. Pravilno opremljene ponudbe je Vi zapečatenem ovoju oddati v imenovanem uradu najpozneje do 14. ju« nija opoludne. Pred tem rokom J§ pri mestni blagajni vložiti vadij znašajoč 5% ponudbene svote.	'e
Z delom je pričeti nemudoma po oddaji.	v
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 29. maja 1919.
Sioieška tndotvorna ni
hladi, čisti, meliča, izvlači tuja tvarine, prepreči zastnipljenja krvi in operacije. V pošilja sanio proti predplačilu franko K 8-80 za 1 dozo lekarna Thierry-ja v Pregradu, glavna zaloga v Ljubljani R. Sušnik, Marijin trg štev. 5 in vse druge lekarne.
[ova dvonadstropna
hiša ,vi!a(
z vrtom tik mesta Ljubljane se proda. Več se izve v gostilni pri »Zvezdi* v Sp. Šiški.
Tudi najjhufše
boli v bokiSi
v slepnih in križu, trganje v udih, bolečine v ledjih in zbadanje v prsih odpravlja Feiteiji* že zdavnaj preizkušeni
ELSA-RUID.
6 dvojnih ali 2 specialni steki. 24 K. Ob goredlci ali -želodčnih krčih, napenjanju, pri hemeroidih itd. jemljimo Fcllerjeve odvajajoče rabarbarne
Eisa ki-ogijice
G škatlic K 12. — Edino prave pri lekarnarju Eogemi V. Fellsr, Slabita, Elia tn 252 (HnreSis Zžgorjs). Zavoj in poštnina se priračuna posebej ali najceneje; čim več se torej naroči obenem, tem več se prihrani. IV
'Jdisn
- A'
© blnkoštnih praznikih v Ijnsfef!«,5 se mudočero« Jsot tudi tukajšnjemu občinstvu se toplo priporočit
gostilna „SUBGEit“
v Prisojni ulici il. S blisu belgijske vojašnice.
Za goste iz dežele proti prednaročbi vedno pripravljene izvrstna kuhinja. Toči se vedno sveže pivo in stari ljutomevčan
Vdana
Antonija Burger.
BARVA
vsakovrstno blago pere
domače perilo	nririi
(pošilja po isto na dom) JjJj. |\[|(J|
llDbijsna, Poljanski nasip U. k.
tovarna
CISTI
obleke svetlollka
ovratnice, zapestnice in srajce
Podrožoita: bitnima Dl. 3.
Za uvoz in izvoz EEMftK
moko, milo itd., katero imam vedno y zalogi.— Cenj. tovarnam in podietjem se priporočam kot tvrdka z I«- referencami. Import In eXP0rt
FERDO SERT, Maribor, Koroška cesta 21.
Hotel pri „ Zamorcu “
Maribor, Gosposka ulica. =
fe-
Sobe za tujce. Prvovrstna kuhinja. Vedno sveže pivo in najboljša vina.
Priporoča se
FRANC JANČER, hotelir.