Gospodarske stvari. Kaj ,je krina vredna. Krme Iotos ni preinalo. po nekalerih krajih je bilo sicer sena manj, kakor po navadi, zalo pa je bilo polem več olave in na drugih krajib pa inore biti na robe. Nismo slišali, da bi bilo krme premalo, da-si je bilo včasih spravilo težko, ker je vrerae, posebno pri senu, jako motilo, če človek ni ravno v pravem uasu poslal kosit. Vendar pa ni vsaka krma enake vrednosti ter ne vrže vsako seno enake koristi: v tem je labko velik razloček in mi hočemo dnes opozoriti naSe bralce na to : nekaj dobijo iz branja naslednjih vrstie koristi že to zimo, nekaj pa pozneje, ob novi košnji. Seno, njegova vrednost ,je prav različna, pri iijem pride največ na to, koliko da ima v sebi redilnih snovij, potem pa tudi na lo, kako ga živina prebavlja. Kar se tiče prebavljivosti, je pri senu lahko razloček od 6 do 20 odstotkov, in kar se liče prvine l. j. redilne snovi, pa je razloček še višji, od 39 do 70 odstotkov. Praviloma je seno, če se vkosi, predno trava docvele, najbolje ter ga živina najlagljc prebavlja pa tudi redi se bolj od njega, kakor pa, če se seno vkosi še le poznoje, ko so trave, iz katerih se seno sestavlja, že doevele ter že napravile seme. Tako seno, če ga elovek vidi pozneje, ne že na travniku, se izpozna na dolžjih bilkab in na njih ni več veliko mehkih listkov, ampak seno je bolj leseno, slamneno in ima bilke, v katerih se nahaja seme, ako se ni že razsulo iz njih. Otava je senu v tem enaka, če se dobro spravi, ona je še eelo bolja, kakor seno, kar se tiče prebavljivosti in na to sodi lahko človek, saj žre živina otavo rajši, kakor seno. Sploh je ona bolja, kakor pa seno, saj je v njej mlajšib, nežniših travic ter ima več dušika, redilne snovi v sebi, manj pa lesenih bilek. Cena senu se toraj ravna po tem, kaj da ima v sebi in kako da se je spravilo. Ako toraj krma ni dolga, ako ima vonjavih travic, posebno detelje in njej podobnih travic; ako je rastlo na osojnih in torej ne močvirnih travnikih: tako seno je najbolje, ni saino .^drava krma, ampak živini tekne tako dobro, da se lepo razvija in meso jej skorej vidno raste. Z nekaterili travnikov je seno jako vonjavo in to vselej, ako raste na njih veliko medenike, detelje, vonjike in kumine. Iz početka še ima seno, če je sicer že tadi subo, še precej vode v sebi, ali ta voda se s časoui poizgubi; če je seno na kupu, izgodi se to v kacih štirih do osmerih tednov, ali tudi vonj, duh, premine v lem času za veliko in seno. ki ne diši veC* veliko. je staro in je manj vredno, kakor pa mlado. Iz tega se razvidi lahko, katero seno je bolje in torej tudi, kar se tiče cene, veo vredno. Več je v senu detelje in njej podobnih trav in večji, ko je v tem vonj sena, več je vredno. Trave, ki dajo kislo seno, nimajo v sebi veliko redilnih snovij in torej kislo seno ni veliko vredno, one pa rastejo na tfavnikih, na katerih stoji rada voda, pa je nihče ne odpravlja z njih. Tako seno žumoče, se rado preščene in vreže te v prst. če jo potegneš skozi prste. Ako ga naloži človek na voz, ne spravi ga veliko na-nj, pri enaki meri je sladkega sena za celo tretjino več, kakor pa kislega. Tudi barva ni pri senu brez vsega, vendar samo barva, še tako lepa in vonj, še tako prijeten, nista zanesljivo znamenje za to, da je seno dobro, redilno in tako v resnici dobra in koristna krina. Zoper zajčji zob. Vsako zimo napravi zajčja mrcina več ali manj škode na sadnem drevji in torej ne kaže druga, kakor da si človek, kar najbolje more, zavaruje drevje zoper zajeji zob. Kdor tega ne stori, kriv si je sam, če mn ga zajec ogloje. Najzanesljivši pripomoček je in ostane zoper zajčji zob, če si človek obveže drevje, bodi s trnjem, bodi s turševino, toda delo se mora storiti zvesto in tnrševina mora celo deblo pokriti tako, da zajec ne more do njega. Naj se torej turševina pritrdi ali s trlo po dve- trikrat, ali pa z rženim vreslom. Tndi maža, ki se napravi iz Uovice, kravjeka in volovske krvi, velja ali ona se včasih odlušči in se mora torej v pravem času obnoviti. V tem ne kaže odlašati, niti ene noči ne, sicer zapade drevo že lahko v tej noči — zajčjemu zobu. Sejmovi. Dne 3. decembra v Konjicah in na Planini. Dne 5. decembra v Mariboru, na Polji, Zelenem travniku in v Šmarijah. Dne 6. decembra na Dobrni, v Lučanah, v Cmureku, v Radgoni, v Sevnici in v Vozenici.