^logajači ^
ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER it, 1919, AT POST CFFI CE AT CHICAGO, ILL., UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879.
J^tjesloga tlacij
STEV. (No.) 53.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 4. MAJA 1922.
LETO (VoL) VIII,
KONFERENCA V GENOVI.
RAZGLED PO SVETU
Y mestu Genovi so se precl par tedni zbrali skupaj državniki Evrope. Namen te konference, ki je bolj finančnega pomena za' Evropo je. kako in kako pot naj bi se izbralo, da bi dvignili finančno stališče sedajne Evrope. Valuta današnje Evrope ni vredna nič. Y centralni in vzhodni Evropi so stare in nove države skoro brez vsakega denarja. Virov, s katerimi naj bi okrepili svoje finančno stališče, ne morejo najti. Edina država na svetu, v katero ima danes uprte svoje oči za finančno pomoč cela Evropa je A-merika. Okoli Amerike tehtajo in prosijo noč in dan, toda, bo lj to, ako -i Evropa nakupuje na svojo že itak dovolj zmešano glavo vedno več in vedno več dolgov, ji kaj pomagalo? Kdor stvar premisli temeljito, ji pride kmalu na konec, namreč nova posojila bodo Evropo še bolj obreme-
KITAJCI SE KOLJEJO NAPREJ.
Tientsin, 3. maja, — Vojska za nadvlado Kitajske se nadaljuje. Boji so za spoznaj manjši od zadnjih dveh dneh. radi premikanja vojaštva obeh nasprotnikov. Mesto Čang-sintien je bilo danes bombardirano od zrakoplovcev generala Wu Pei-F11. Bombardiranje mesta je prisililo glavni stan generala Čangsolinga, da se je umaknil za reko Hun Po. Vendar Wupeifu ni mogel slediti u* mikajočim silam, radi pomankanja municije, kakor trdijo poročila.
VROČI BOJI PRI MAČANGU.
Bitka pri mestu Mačangu divja z vso svojo silo naprej. Obe stranke hite z ojačetiji. General (ang je poslal baje 168 vlakov vojaštva na po-zorišče krvave bitke, kjer obe stranke mislite izvojevati odločitev. Tudi general Wupeifu hiti na -pozorišče s svojimi četami, ki jih premestuje iz
tovanje v Peking, je baje na potu nazaj pri mestu Tanku zadržan. Zadržanje je povzročil vojaški promet na dotični črti. Admiral Straus je šel na posvetovanje, kaj naj ukrenejo tamošnje ameriške oblasti, ki imajo kontrolo na delom tamošnje železnice. Kakor se domneva, bodo ameriški pomorščaki zastražili ame-rikanske interese v tamošnji okolici in promet na železnici.
RAZNE NOVICE.
AMERIKANSKI ADMIRAL ZADRŽAN.
Admiral Straus, ki je šel na pn>š-njo ameriškega poslanika na posve-
nila in jo bodo spravile še v slabše\ centralne Kitajske. Poročevalci pre-stanje, v kakoršnem se pravkar na- rokujejo, da bo v par dneh se priče-liaja. Izposojuje se prav lahko, toda ja v Okolici Mačanga najljutejša bit-vse nekaj drugega pa je. plačevati ka. ki jo pomni Kitajska, obresti od posojila in istega vračati. Evropa je že danes Ameriki toliko dolžna, da niti polovico predpisanih obresti ne more plačevati A-meriki, kako bo plačevala obresti od nadaljnih posojil, ko še od teh ne-more? To je vprašanje, ki ga zahteva Uncle Sam od Evrope, predno ji bo nakazal še kako nadaljno posojilo iz svoje zakladnice.
Kar je potreba današnji Evropi je samo eno in to je, bratske sprave med premaganim-i in zmagovalci. Države si naj podajo prijateljsko roke za sodelovanje in d<»sedajno zavist naj vržejo od sebe in mesto medsebojnega sovraštva naj zavzame mest ) medsebojno prijateljstvo, pa -e bo med njimi pojavil vspeh in pravi napredek.
1 )<ikler pa bo Francoz tlačil k tlom svojega soseda in dokler bo Italijan gledal, kako bo uzel .svojemu sosedu 11« »ve zemlje, ter dokler bo zapaci oviral razvoj vzhodne Evrope velike mogočne Rusije, tako dolgo b<> Ev Topa lezla na vedno hujšo beraško palico. Francozi bi morali vedeti, da Nemci jim ne bojo v stanu plačati predpisane odškodnine, ako jim ne
bo dana prilika si zaslužiti denar. ...
t emu torej ovirati nemško industrijo s posebnimi nakladami na njen uvoz in izvoz? I11 istotako je z novimi državami v osrednji Evropi. Kako se naj te izkopljejo iz velikanskih dolgov, ako pa jim njihovi okoličani sosedje ovirajo vsak tak pokret? Bo li to koristilo Franciji in Angliji? Nikdar! To je prav tako katastrofalno za nje same, kakor ostale dr-
JAPONSKO SKRBI CIVILNA VOJSKA NA KITAJSKEM.
Washington, 3. maja. — Japonsko poslaništvo je danes tukaj formalno vprašalo državnega tajnika Hughesa za mnenje, o homatijah na kitajskem. Japonska vlada, namreč želi znati, kake korake bodo zavezniki podvzeli. ako se na kitajskem razmere zaobrnejo in bi znale pogodbo zaveznikov tikajočo se daljnega vzhoda ogrožati. Kitajski poslanik je. kakor hitro je čul to novico odgovoril. da sedajni boji na Kitajskem so le notrajni boji. ki nimajo ničesar opraviti z zunajnem svetom.
NAJVIŠJA SODNIJA ODLOČILA MEJO MED OKLAHO-MO IN TEXAS-OM.
W ashington, 3. ^iaja. — Danes je izrekla najvišja sodnija jZdruženih Držav konečno besedo, glede meje med državama Oklahoma in Texas. Rdeča reka bozdaj tvorila mejo na 500 milj dolgi črti. Sporno ozemlje, radi katerega ste se obe države prepirali že dolgo vrsto let. je proglašeno sedaj za zvezno last Združe nib Držav.
EKSPLOZIJA V HOTELU UBILA 5. OSEB.
Kansas City, Kans., 2. maja. — V tukajšnem hotelu se je danes pripetila velika eksplozija, kjer je zgubilo
JUGOSLOVANSKE NOVICE.
Koliko se da zaslužiti v cfržavni službi. V "Radikalu" čitamo, koliko je prejemal in še prejema meseč-I no iz državne blagajne g. Andrija Radovič, večni zastopnik tiaše države v različnih komisijah in na raznih konferencah. On prejema: kot državni svetnik plače 680 dinarjev,, kot minister na razpoloženju 660 din., uraginjske doklade 2250 din., rodbinske doklade 600 din., kot poslanec 3600 din., cigaret v vrednosti 1400 din,, kot član monopolne uprave 1200 din. Skupaj: mesečno 10,-390 din. ali na leto 124.610 din., t. j* skoro pol milijona kron. Poleg tega je prejemal kot delegat naše vlade na mirovni konferenci po 300 franc, frankov dnevno, kar znaša po današnjem kurzu mesečno 63.000 din. Vsega skupaj je torej dobival ta gospod nekaj časa po 73.390 dinarjev
Se izplača!
VEC MORNARNISKIH ČASTNIKOV BODO ODSLOVILI.
Washington, 1). C". — Glasom od-] Seattle. Wash., 2. maja. — Dva s redb kongresa Združenih Držav, bo samokresi oborožena bandita sta ua-
po i. juliju odslovljenih nad 400 mornarniških častnikov. Po večini spadajo vsi. ki bodo odslovlieni v rezervni razred ameriške mornarni-
življenje 5. črncev in nad 50 oseb je ranjenih. Eksplozijo je povzročil j ali 293q6q kron.
plin. ki je baje uhajal iz plinove cevi.| y nebovpijoča nemarnost. Od Be-Povzročena škoda ie velika.	ljaka do Jesenic stoji množica vago-
nov. ki jih je Nemčija poslala Jugoslaviji za vojno odškodnino. Ker se naše oblasti ne ganejo, da bi jih prevzele. računa Avstrija od vsakega vagona na uro 2 dinarja ležarine. C entralizem !
OROPALI ČASNIKARSKEGA POSLOVODJA.
imajo v rokah bodočnost Evrope ce.
prišli do tega prepričanja, tako dol---
go so zastonj vse konference in škoda O VOJAŠKEM BONUSU. za vsako minuto časa. ki se ga po- V Washingtonu so zopet pričeli rabi v ta namen. Evropskim drža- razpravljati o vojaškem bonusu. Sevam je treba medsebojnih ugodnosti, nator Lodge je baje predložil neka-za njih trgovino, to je glavna točka, ko predlogo, na katere podlagi naj ki bi io morali prej, ko mogoče dr- bi >e nekaj ukrenilo v prilog voja-žavniki rešiti, ker edino delo in pa škega bonusa. Vse skupaj pa ie le trg, bo Evropi vrnil boljše čase. Dr- pesek v oči. Tudi iz te moke ne bo žavniki naj bi mesto, da kujejo raz- nikakega kruha za doslužene vojake, ne medsebojne defenzivne in ofen- Bogatini, ki imajo pod svojim vpli-zivne pogodbe, gledali, da bi poskr- vom kongresnike, bodo gledali, da beli Evropi dela. da si bo možna ne bodo dali nič. Reveži pa dati ne-služiti svojega vsakdajnega kruha morejo nič, kratko, vojaki ne bodo in si možna tudi odslužiti velikanski dobili nič! Vojaki so dobri le tedaj, dolg, ki ga dolguje bogati Ameriki.' ko je treba v strelne jarke ščititi in-Io naj store državniki v Genovi, pa terese bogatinov. K mizi. kjer naj se bo Evropa kmalu okrepila in nje-j bi prejeli vojaki svoje nagrade, bodo ne globoko zasekane rane se bodo pa že bogatini vedno skrbeli, da vo-
vini $4400.00 in se nato naglo odpeljala v avtomobilu neznano kam.
nes ustavila poslovodjo seattleskega časnika Star in sta mu vzela ves de- Etbin Kristan si je vzel za vzgled nar. ki ga ie nesel domov, da plačaj Toneta iz Belje. Xi mu dovolj za uslužbence časnikarskega podjetja-60.000 dolarjev delavskih žuljev. Seattle Star. Vzela sta mu v goto- ampak hoče tudi graščino, če ne ministrstvo, v izkoriščevan je. Dočim je v Sloveniji avtonomist. ie v Belgra-du najhujši centralist in buržui. V zakonodajnem odboru pa se je Bin Kristan tako daleč spozabil, da ie med govorom poslanca Žebota protestiral proti imenu Slovenci. Žebot mu je odgovoril: "Vi ste morda kaj druzega ako nočete biti Slovenec. Kdo mi more braniti, da se imenujem Slovenec! Vi g. Kristan pa lahko greste kamor hočete." — Xo, s tem kraljevskim republikancem ho treba končno pošteno obračunati, kar bodo vsekakor napravili njegovi volilci. potem naj gre magari med Indijance.
RADIJO DELA ŠKODO TELE-FONIČNEMU PROMETU.
Chicago. 3. maja. — Uradniki tele-fonične družbe naznanjajo, da odkar je v prometu brezžični brzojav, je zaznamovati znižanje prometa na telefoničnih črtah. Bogatejši sloji opremljajo svoja domovja s brezžičnimi aparati in občujejo potom tega s svojimi prijatelji in tudi že pri trgovini ga vporabljajo. Če bo šlo tako naprej bo promet pri telefonu zdatno padel.
kmalu zacelile. Edino na sličen način bo ozdravela Evropa!
jaki ne bodo prišli. Saj se poznamo!
BELGIJCI IN FRANCOZI PROTI RUSIJI.
Genova, 3. maja. — Nota, ki so jo danes vrnili zastopniki na gospodarski konferenci nazaj zastopnikom sovjetske Rusije, je povzročila novo krizo na obzorju razdrapane Evrope. Anglija se strinja, kakor tudi deloma druge države, le Belgija in Francija pa niste samo vstrajale da

VLAK SE PREOBRNIL.
Columbia. Mo.. 2. maja. — Na tukajšnem lokalnem tiru Wabash železnice, je danes rano v jutru skočil s tira vlak, ki se je po strmem bregu zaobrnil dvakrat okoli. Kurjač in strojvodja sta bila na mestu mrtva.
necete podpisati note, temveč tudi zave in državice v Evropi. Zavezni- odločno protestirale proti sprejemu
ki če tudi zmagovalci, bi ne smeli tako postopati s svojimi sosedi, ker napredek njihovih sosedov pomeni konečno napredek njih samih in obratno, neuspeh njihovih sosedov, bo
neuspeh za njih same.	Uzboljšanje ruskih gospodarskih raz-j postrežbo za katoliške družine "po
Zato. dokler ne bodo državniki, ki mer.	I CNadaljeranje na 3. strani.)
drugih držav. Tak je položaj na sedajni genevski gospodarski konferenci, na kateri so hoteli Ruski zastopniki doseči, da se da Rusiji kredita in pa prilike za ozdravljenje in
NATIONAL COUNCIL V WASHINGTONU HOČE POSKRBETI BOLJŠO POSTREŽBO ZA KATOLIČANE NA FARMAH.
Washington, D. C.. 3. maja. — Glav ni odborniki Katoliškega narodnega sveta v Washingtonu, je sklenil poskrbeti za boljšo versko


DENARNE POŠILJATVE.
Vsem pošiljateljem denarja naznanjamo, da pošiljamo denar v Jugoslavijo v kronah in dinarjih, kakor tudi v ameriških dolarjih. Denar se dostavlja na najbližnjo domačo pošto preiemnika in sicer to izvršuje "LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI" s katero smo v zvezi. Kadar pošljete nam denar, vedno označite na navodilni listini, kako želite, da se denar odpošlje v kronah ali ameriških dolarjih.
Včerajšne cene so bile:
Jugoslovanskim kronam:	Italijanskim liram:.
500 kron .................$ 2.35	50	lir	..................$ 3.35
1000 kron ............... 4.20	100	lir	.........____ 6.25
5000 kron ............• -. 20.00	500	lir	................... 29.00
10000 kron ................ 40.00	1000	lir	..............., .. 57.00
Za pošiljatve v amerikanskih dolarjih smo dobili posebne cene in računamo sedaj: Od $1.00 do $25.00 računamo 40c. Od $2500 do $50.00 računamo 75c. Od $50.00 do $75-00 računamo $1.00. Od $75.00 do $100.00 računamo $1.50. Za vsa nadaljna nakazila računamo po ic in pol od vsakega dolarja.
Denar pošiljamo tudi potom kabla ali brzojava. Za vsa nadaljna navodila pišite na:
BANČNI ODDELEK "EDINOST" 1849 West 22nd Street	Chicago, 111.
&
■
mimči i t
aU-,,,^.. .	j.

MF n T N o «
EDINOST.
QLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI.
Izhaja trikrat na teden.
Slovenian Franciscan Press
MM49 W. 22nd Street,
Telephone: Canal 98.
Chicago, 111.
ADVERTISING RAT^S ON APPLICATION.
Published Tri-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. aand Street. Chicago, 111.
®i*tered as secend-class matter October II, 1919, at the post office at Chicago, 111.
under the Act of March 3, i879-
Naši rdečkarji in — značajnost.
V zadnii številki "Edinosti' smo čitali med Jugoslovanskimi novicami tudi notico, posneto po starokrajskih listih, v kateri se sporoča o Kristanovi sedanji politiki. Sedaj je Kristan popolni centralist in strašni mo-narhist. To je tisti Kristan, ki se je se pred nedavnim časom bil na prsa tukaj po Ameriki po slovenskih naselbinah in se pridušal ,kako je strašen socijalist, strašen sovražnik vseh kraljev in grozno navdušen za federativno republiko. Rojaki, ali se še spominjate, kako so ravno ta Etbin Kristan in z njim vsi naši rdeči korifeje zmerjati z monarhistom, kraljevašem in z izdajalcem vsakega, kdor ni bil z njimi? Rojaki po naselbinah, kjer so naši rdeči bratci prirejali razne politične shoda, ali se še spominjate, kaj so nam blebetali ti sleparji slovenskega delavstva v Ameriki?
Danes pa? Kje so vse njih obljube? Kje je njih prepričanje?
Vse je šlo. kakor je šel ves "milijon", katerega si ubogi slovenski rdeče zaslepljeni delavec, nametal v to nenasitno rdečo bisago svojih sleparjev. ki so te tako strašno za nos vodili in se ti posmehovali, ko si dajal in dajal, kakor bi bil neumen.
In ti, ki so še danes tukaj med nami, ki so bili vedno v Kristanovi družbi, ki so s Kristanom slepiti ubogo slovensko delavstvo, ali niso vsi i i možje enako govorili? enako obetali? enako slepili kakor on sam? Ali >0 ti kaj boljši? So ti vsaj eno svojo obljubo spolnili? So ti ostali zvestii temu, za kar so svoje pristaše navduševali, ko so hoteli njihov denar?
To so sokrivci vsega in so odgovorni s Kristanom skupaj za vse tir, sleparstvo. Ako bi bili pošteni in bi bili kaj boljši, ali ni bila njih dolžnost. «ia bi Kristana razkrinkali takoj, ali vsaj ko je odšel in povedali narodu, kaj j se je zgodilo z milijonskim fondom?Ali ni bila njih dolžnost,da bi bili narodi pozvali. da bi se dvignil in zahteval nazaj, kar se ie izvabilo iz njegovega /epa pod napačnimi pretvezami?
Vendar molčali so in molče. Prišlo je samo med njimi samimi za ku-j ligami do spora. Raje je bil tolik boj. da je tekla celo kri. Saj po C hi cago se je to govorilo.
Ali moremo slovenski delavci vrieti sedaj tem možem? Moremo mi-1 j-liti, da nam sedaj dobro hočejo? da sedaj res mislijo, kar pišejo? Ali ne I T orno dosledno sklepali, cla nas sedaj zopet slepe, kakor so nas preje, da ras zopet "farbajo", kakor so nas preje? Ali nimamo pravice sumiti, daj imajo zopet samo kake grde sebične namene, katere hočejo doseči, ko nas sedaj skušajo speljati na drugo potj? Povejte, jim more le malo razumen in previden slovenski delavec še vrjeti, jim še slediti, jih še poslušati? Se osel, pravijo, gre samo enkrat na leti Bomo šli slovenski delavci dvakrat? da bomo slabji kakor osel?
Izmed vseh listov je edina "Edinost" takrat svarila slovensko delavstvo in razkrinkovala njih tajne namene. Mrs. Aleš se je dala takrat izrabiti, da je šla pred sodnijo, kjer je dobila, kar je zaslužila. Ali ne vidi vsak slovenski delavec, kateri list je v resnici njegov prijatelj? Kdo mu resnici hoče dobro? — Slovenski delavec, pomisli nekoliko.
Bivši rdečkar.
ZA EDINOST!
Pred nekaj tedni smo sprožili miselj, da bi se uredniki vseh katoliških listov sešli na prijateljski pogovor. Prosili smo Fathra Ažbeta. naj l)i spolnil, kar je obljubil, da bo delal za mir in slogo. Do danes nismo dobili odgovora.
Mi danes še enkrat povzdigamo svoj glas in še enkrat vabimo vse svoje katoliške tovariše na skupni sestanek. Bratje, pridimo! Naš narod, vsaj katoliški del slovenskega naroda v Ameriki, silno želi Edinosti med katoliškimi listi, oziroma uredniki in izdajatelji.* Pa tudi vzvišena naloga, katero ima katoliško časnikarstvo zahteva, da delujemo vsi složno. da smo edini vsaj v najvažnejših točkah našega javnega delovanja. En križ je, ki je naš skupni prapor. En cilj je, za katerega delamb vsi. En namen je, kateremu je posvečeno vse naše katoliško časopisje. Eni so naši skupni naročniki. Zakaj bi mi ne bili edini? Zakaj bi se mi ne mogli zjediniti vsaj na kakem obširnejšem programu, vsaj v idejah smernicah ?
Zato ponavljamo: bratje, pozabimo za en popoldne vse, kar nas loči in se obrnimo samo k onemu, kar nas druži, kar nam je skupnega, pa pridimo skupaj in si določimo smer svojega delovanja in katoliški del slovenskega naroda nas bo blagoslavljal.
Iz slovenskih naselbin.
liko se jih zamore en dan odpraviti in le toliko naj .bi se jih potem obvestilo. Tako pa, ljudje so prišli na sodnijo in ker niso prišli na vrsto isti dan, so morali čakati še drugi dan, kljubtemu, da so imeli svoje opravke tisti dan po drugih krajih. Tako je marsikateri zgubil prav po-nepotrebnem en dan mogoče v tovarni ali pa kje drugje.
C) delavskih razmerah pa nimam prav nič posebnega poročati. Z delom nismo zaposljeni tudi mi Cle-velandčanje preveč. Precej rojakov je dospelo v našo naselbino zad ne dneve iz Penna.. prišlo so za delom menda iz premogorovskega o-krožja, kjer sedaj stavkajo. Toda le malo kateremu se posreči, da delo dobi, ker veliko ie še tistih tukaj ne-zaposljenih .ki so preje delali po tu-kajšnih tovarnah, a so jih lansko leto ali pa še* preje odpustili, ko se je po Ameriki pričela širiti neljuba brezposelnost. Zato ne svetujem nikomur, da bi hodil sem za delom, ker s tem si povzroča samo vozne stroške. Se pravim posreči, kateremu, da dobi kako delo v kaki tovarni. to pa le, če ima v tovarni dobrega prijatelja, ki ima vpliv pri bosih, v takem slučaju dobi kdo delo. drugače ga ne dobiš, iščeš ga zastonj.
Društvenega življenja je pa v naši naselbini vedno dovolj. Menda je ni nedelje, da bi ne imelo to ali on društvo kake zabave in prireditve. Da, tega nam ne manjka. Zadnjo nedelj« » smo se tudi Šentvidčanje \ deležih lepe dramatične predstave v Neuburgu "Rodoljub iz Amerike." Igra je nekaj krasnega in vsak je bil ž njo zadovoljen. Prav imenitno so neuburški igralci rešili vsak svojo ulogo, to mora priznati vsak. ki se je udeležil te igre.
Moj dopis se je že zavlekel in g. urednik bo morda istega porinil v koš. zato naj zadostuje za danes pa zopet prihodnjič kaj več.
Pozdrav vsem rojakom sirom A-
S. P. D.
sv. Mohorja

USTANOVLJENA V CHICAGI, ILL., DNE 31. DEC. 1921. SEDEŽ CHICAGO, ILL.
Predsednik: Leo Mladich, 1919 W. 22nd Place.
Podpredsednik: Albin Zakrajšek, 1959 W. 21st Place.
Tajnik: John Jerich, 1849 W. 22nd Street.
Zapisnikar: Silvester Hrastar, 2018 W. 21st Place.
Blagajnik: John Petrovčič, 1920 W. 22nd Street.
Duhovni vodja: Rev. Benvenut Winkler O. F. M.
Družbeni zdravnik: Dr. J. E. Ursich, 1858 W. 22nd Street.
Nadzorni odbor:
Michael Staniša, Andrew Glavach in Mike Koren.
Organizator: Frank Auguštin.
Reditelj: Anton Stonič.
Glasilo: "Edinost."
Družba zboruje vsako prvo nedeljo popoldne ob pol 2. uri popoldne v cerkveni dvorani sv. Štefana na 22nd Place in Lincoln ulici.
Družba sprejema v svojo sredo možke in ženske od 12. do 55 leta starosti. Pristop v družbo je samo $1.00. Družba plačuje $7.00 na teden bolniške podpore za kar se plačuje po 50c na mesec mesečnine. To je izvanredna ugodnost za vsakega Slovenca v Chicagi. Rojaki pristopajte v to domačo družbo!
Za vsa pojasnila družbe sv. Mohorja, se obrnite na družbenega tajnika ali pa predsednika.
NAZNANILO.
merike.
Naročnik.
Chicago, 111. — Vsem članom in članicam Slovenske Podporne družbe Sv. Mohorja se tem potom uljud-no naznanja, da se bo vršila prihodnja redna mesečna seja v nedeljo, dne maja točno oh 1 130 popoldne. Ker je treba na tej seji rešiti več važnih točk. ki se tičejo naše družbe, zato so vsi člani in članice vabljeni, da se te seje gotovo udeleže.
\ si tisti, ki so bili nazadnji seji
predkloni za sprejem v našo družbo. naj gotovo pridejo na prihodnjo >ejo. da bodo skupno sprejeti.
Istotako apeliramo na vse rojake n rojakinje v Chicagi in okolici, ki mogoče še niso pri nobenem pod-pt rnem društvu, ali pa. ki bi rndi se
zavarovali še za nekoliko več bolniške podpore, da naj pridejo na prihodnji) sejo naše družbe in postane-io njeni, člani, dokler je še nizka pristopnina. Naša družba spreiema v svojo s~edo člane in članice od 12. leta d«) 55. leta starosti. Rojaki, ko citate te vrstice povejte svojemu sorodniku. prijatelju in sosedu, ako še ni pri kakem društvu, povejte mu, d«f se mu nudi najlepša prilika, la se zav- rnje za slučaj bolezni in ne-: sreče pri nrši družbi, katera plačuje za 50c mt sečnega prispevka $1.00 i bolnišlce podpore za vsak dan bolezni. To so ugodni pogoj i, za vsakega. ki želi pristopiti v našo družb". , Z bratskim pozdravom.
Družbeni odbor.
Cleveland* Ohio. — Že zopet sem tu g. urednik s svojim dopisom. Za danes naj Vam poročam le, da sem dne 26. aprila srečno prebil nabor za čimeriškega državljana. Na sodniji je nas bilo nekako 80 Slovencev, kot kandidatje za ameriško državljanstvo. Na sodniji, kjer se deli ame-rikansko državljanstvo, se sliši marsikaj zanimivega. Slovenski kandidatje lahko trdim, da so bili skoro najbolj poučeni o amerikanskih po-
stavah in državnih institucijah. Kar je znamenje, da se Slovenci zanimajo za ameriško življenje, za ameriško ustavo in amerikansko državno delovanje. V tem oziru Slovenci zaslužijo pohvale. Vse se je vršilo v lepem redu, le to ni bilo na mestu, &a se je baje nad 400 prosilcev poklicalo na sodnijo na en dan, kar je samo ob sebi umljivo, da^se tolikega števila nemore odpraviti na en dan. U-radniki, naj bi preračunali preje, ko-
La Salle, 111. — Velikonočne praznike smo v naši naselbini prav lepo obhajali. Pri vstajenju je bila cerkev nabita tukajšnih rojakov, ki so prihiteli tudi iz okolice, kakor iz De Pue, Oglesby-a. Utice in še drugih bližnjih krajev. Vstajenje se je vršilo po velikonočnih običajih in cel spored je bil krasen. Občinstvo je bilo zadovoljno. Posebno krasno je slikal pomenljive velikonočne praznike. č. g. župnik Rev. Valoven. Krasne besede so segale udeležencem globoko v srce. Tudi velikonočna kolek ta je kljub veliki brezcielnosti znašala $440.55, kar je za te slabe in trde delavske čase za našo naselbino zelo povoljno.
O delavskih razmerah pa nimam prav nič dobrega poročati. Pred prvim aprilom smo vsaj pretnogarji delali, ki tvorimo glavni del naših ljudi v naši naselbini in po vsej okolici. To mislim raditega, ket je večina Slovencev vedno zaposljena v premogorovih. Sedaj dela le nekaj naših ljudi po par tukajšnih tovarnah. ki pa tudi bolj polževo pot lezejo naprej s svojim obratovanjem. Vse čaka z velikim zanimanjem na izid stavke, toda, kakor kaže brezbrižnost lastnikov za spravo med del avei premogarji in njimi, bomo še precej časa čakali na konec stavke. Brezbrižnost in lakomnost bogatinov je kriva tega f.
"Pozdravljam vse naročnike in či-tatelje tega lista! Poročevalec.
Willard, Wis. — Cenjeni g. urednik : — Gotovo si boste mislili, poglejte te zaspane \Villardčane. Pa motili bi se, če tako mislite. Tudi pri nas že trava zeleni, tički pojo in farmar pa veselo za plug drži, pričakujoč boljših časov.
Slabe so razmere tudi za nas farmarje, ker je vse tako na nizko ceno padlo. Kadar hočemo pa kupiti kaj v mestu, moramo pa desetkrat dražje kupiti, kakor mi prodamo svo je produkte.
imeli lepo vreme.
Naš rojak Mr. Frank S vab je odprl tukaj na Willardu testavracfjo. Želimo mu obilo vspeha.
Mr. Joe Pekol si gradi velik modern hlev, ki bo najboljši v'celi okolici.
Drugi pa so si tudi to zimo pripravili lesa. da si postavijo nova poslopja. Rečeno je bilo tudi. da se bo zidala nova šola. kar je pa v teh slabih časih bolj težko. Dobro misleči so hitro ukrenili pravo pot, da je težko pri tako malih dohodkih. Trudila se je posebno neka oseba češ. da je potrebna nova šola na Willardu. še v stari domovini sem slišala, da vsaki mlinar na svoj mlin vodo obrača, tak o tudi ta oseba. Sedaj je pa dotična oseba odšla in tudi njen načrt žnjo.
N a velikonočnih počitnicah sta bila tukaj iz Chicage Mr. Albin Zakrajšek in Mrs. Helena Zakrajšek, katera sta prebila velikonočne praznike pri stariših Mrs. Zakrajšek pri znani družini Pekoljevi.
Ker je bil preveč predpust, nisrrto imeli tukaj na Willardu nič ohceti, se jih obeta pa čez leto več. Saj na Willardu je dosti fantov, v Chreagi pa dosti deklet.
Pozdrav vsem čitateljem tista E-dinosti, posebno pa farmarcem. da bi se bolj pridno oglašale v listu E-dinosti.	M. Z., farmarca.
Velikonočne praznike smo veselo piav icpu z-auvaijujemo za njinov I obhajali in to toliko bolj, ker smo trud in jim želimo še mnogo vspeha
Indianapolis, Ind. — Ker se iz naše precej obširne naselbine tako redko kdaj oglasi kak dopisovalec v našem priljubljenem listu Edinosti, zato se oglasimo zdaj kar tri naročnice tega lista. Kakor je bilo že po-ročano, se je vršil tukaj sv. misijon od 12. do 19. marca t. 1. katerega so vodili č. g. Rev. P. Benvenut Winkler O. F. M. v naši slov. cerkvi Presv. Trojice. Njih jedrnate besede so nam, kakor mislimo tudi vsem ostalim globoko segale v srce. In jih indianapolčanje tudi nikdar nepoza-bimo. Častitemu g. misijonarju se prav lepo zahvaljujemo za njihov
j pri njihovem svetem delovanju. \~a dan sklepa so č. g. misijonar s pomočjo domačega župnika Rev. Cirila vpeljali dva katoliška društva, možko društvo Najsvetejšega Imena Jezusovega in žensko društvo Katoliških žena in mater.
Kot članice in odbornice društva Katoliških žena in mater, vabimo tem potom vse slov. žene in matere k pristopu v to društvo, da pristopijo in se nam pridružijo. Bodimo složne in delujmo za napredek naše župnije združene v tem prelepem materinem društvu. Korakajmo čvrsto in neustrašeno naprej po poti na katero je nas pripeljal č. g. misijonar. Pod Marijinim praporom in njenim varstvom delujmo za blagobit naše vere in blagor naših družin. Pravila tega društva so jako lahka in jih lahko spolnuje vsaka žena. In vsaka lahko plača teh borih 10. centov na mesec. Sv. Maša se daruje vsaki mesec za članice tega društva. E-nako. kadar kaka članica zboli, je dolžnost članic, da ji pomagajo in postrežejo v bolezni. V slučaju, da umrje, kaka članica tega društva, o-pravijo na njenem domu predpisane molitve za pokojno in vse se morajo udeležiti pogreba. Tolika v pojasnilo. da bojo naše žene in matere vedele nekoliko o naših pravilih.
Ker se je ta dopis že precej zavlekel je čas da končamo. Naj bo dovolj za danes pa zopet kaj prihodnjič.
Iskreni sestrski pozdrav vsem članicam maternega društva, kakor tudi vsem čitateljem Ave Maria in E-dinosti. Obema listoma želimo obilo vspeha in mnogo naročnikov. Priporočamo, da se tudi vsaka članica maternega društva naroči na te lepe liste.
Ana Koren, predsednica;
Ana Kovač, tajnica;
Marija Dugar, blaga j niča.
Katoliški možje in žene boste na stara leta morali od kakih rdečkarjev beračiti podpore, ako ne boste s časopisjem c-branili te svoje centke, katere ste znesli s tolikimi žulji skupaj. Glejte, saj se to že nekaterim godi!
p^"? v---BWNOir
ki se pa zvečer spet spremeni v afno. Ako je pa tko šlo rod za rodam več miljunu let, kakor prav "Glas Svu-bodpostale so večje in manjše af-
morejo zjediniti za skupno delo in ravno ta needinost rodi vedno le prežalostne posledice za ubogo izmučeno Irsko. Angleži si manejo ro-
ne, ene z repom ,druge pa brez nje- ke in se lepo na tihem smejejo, ker
Gud morning, Mr. Editar! Yidjo, Pegaza sem se že skoraj naveličal jahat, avtomobila še nimam, pa sem si mislil, zakaj bi se pa enkrat ne >pravu na fila-zotija in malo pofila-zofirov.
Saj sm Vam že zdavnaj pravil, da Pavle ni tako neumen, kakor ven zgleda. Vsi učenjaki, kakor Haekl, Voltair, Kant itd. zraven njih pa še Čas, Pruletarc. Prosveta itd., ki pravijo, da se je človek razviv iz afne, naj se grejo farbat in peč mazat. Vse drugač in popolnoma po mojem stilu nam to stvar razloži -'Glas Svubo-ie". vsaj. kakor sem ga jest po svoj '•rihtn pamet zastopu. Ta nas uči ravno narobe. Afna se je scimla iz človeka, — iz afne pa maček itd. Ju bet, ta je ol rajt! Xajveče modro-slovno pravilo je: Kdor nima ne move dati .kdor pa ima. pa Še to lahko zapravi, kar ima. To je tako natur-nu in očividno, da bolj ne more bit. Seveda Yi, ki pijete samo vodo. ali k večinu kakšen črn kofe. pa Vam se po tem slabu. tega ne veste in ne zastopte. ^atu pa mene poslušajte, k imam že skušna.
Že v najstarejših časih so ldje. kakor tudi današnji sodjaldejmokrast in drugi podobni ldje. radi jedli inu pih. plesali inu se veselili, ter pri tem pozabili na Boga. Če se pa človek nalucka. ne vode. brr—po nji se žabe zareoe—ampak vina, ali pa celo munšajna. — pa dobi afno z vsemi svojimi verb sna 111 i. Hodi po štirih, ne pozna ne dneva, ne noči in ako je trajna, ne tednov, ne mescev. Kjer ;e edn. vidi tri, misl, da je strašansk učen. pa ne zna ne brat, ne pisat, ne guvort, poje. kaker počena žaba, z ena beseda — prav ta prava afna.
Drugi dan se pa afna spremeni v mačka. Zjutraj je tiger, potem je pa zmerom bolj domač in popoldne je že mucka, neznansko žejna mucka,
ga, in iz teh afen večji in manjši mački in mucki itd. —
Da pa to moje pehavptanje še podprem, poglejmo še dve stvari. Prva je, da kdor se preveč ukvarja z pjačo, dobi rdeč nos in plava lica, kako je pa zadaj, ne vem. In zdej, pejte v čikaški "Field-Muzej", pa boste vidi najlepšo fotografijo v afno spremenjenega človeka v talu za mandrile.
Druga stvar je pa ta-le. Kdor pije samo vodo, tega ne more pogruntat. Voda je voda. Kaj boš v vodi iskav farbce ? K večem če sonce posije skoz njo. vidiš mavrco. Vse drgač-no maverco pa človek vidi, če se ga nalucka. Tu vam s tako lahkotjo spreminja farbce, kakr kameljon, ali kaku se že imenuje tista gašerca. Zdej je zelen od jeze. zdej rmen od fovšarije, zdej spet plov od brum-nast, pa spet rdeč od sucjalizma. Zadnje dni je bila n. pr. "Prosveta" tako plava od same brumnast. da ie nafarbala vse svoje backe, da so bi i vsi plav.
Takti vidja, Mr. Editar, da pravica Henrika van Loon, kteri poje "Glas Svobode" taku slavu in ki se bere kakor pravica o zakletih' princih in princeznah. ter o coprnkih in copTn-cah ni tko brez" glave in popovnoma potrjuje moje .pehavptanje. da se je afna razvila z človeka, ne pa narobe, kar tudi laHko potrde različne kapacitete po svoji lastni skušnji
Pavletu Zgagatu.
(Nadaljevanje z i strani.) farmah. Družine, posebno po zapad-nem delu Združenih Držav, so oda-
mesto njih Irci sami uničujejo svojo moč.
BREZŽIČNO POSTAJO V CHICAGI.
Občinski svet mesta Chicage, je danes sklenil da bo mesto zgradilo veliko postajo, kjer se bo odpošiljalo brezplačno poročila, koncerte, razne govore in sploh vse, kar bo spadalo t področje tega programa.
SMEŠNICA, Mama so rekli.
"Kaj nimaš robca?" ga vpraša dama poleg njega, ki ji to že preseda. — Imam, se zareži paglavec. —
V tramvaju sedi poulični pogla- Toda mama so rekli, da ga ne smem vec, ki neprestano šmrka.	nikomur posoditi.
ČLOVEK VE MANJ KOT PA ZELJNATA GLAVA.
Dr. Slossom, znameniti kemist, je rekel na predavanju pred par dnevi,, da bi morali ljudje in narodi sploh odpraviti potrato, odstraniti nezmer-nost in sodelovati za skupno stvar pri razširjevanju civilizacije. Petdeset odstotkov gasolina pri procesu, da se ga napravi vporabnega, se potrati brez potrebe, petinsedemdeset odstotkov petroleja gre isto pot. Človek v tem slučaju ve resnično manj kot zeljnata glava, katera v svojem laboratoriju življenskih celic ne zavrže ničesar. Ona vporabi vso svojo energijo na popolnoma pravilen in koristen način. Vsakega človeka stremljenje bi moralo biti manj po-1 tratnosti, pa več dela! Ako trpite ^ radi želodčnih nerednosti. ie to znamenje da so se v njem nabrale škod-j ljive snovi, katere morajo biti od-1 ^ stran jene. sicer vas spravi to v takoj stanje, da se vam ne zljubi nobeno delo. tudi se ne morete pravilno zainteresirati vanj. Najboljše zdravilo
Z ^
Z Z Z J J
J X J Z Z X
J Z
z z z z z
J!
Z Z Z
Z
V STARI KRAJ,
Na 31. maja odpluje s francoskim parnikom LA FRANCE večje število rojakov iz raznih naselbin; samo iz Milwaukee in okolice je že priglašenih okrog 30 rojakov.
Naše potnike bo spremljal prav do Ljubljane naš zastopnik, ki bo potnikom pomagal med potjo in skrbel, da bodo kar najudobnejše potovali. Ti potniki bodo imeli posebno karo od Havre do Trsta ali celo do Ljubljane, kakor se nam poroča.
Parnik La France je eden izmed najboljših in najhitrejših parnikov in vozi čez morje okrog 7—8 dni. Vožnja od New Yorka do Ljubljane bo vzela od 9—10 dni. Potniki bodo potovali v drugem in tretjem razredu. Postrež-ba in udobnosti drugega razreda na francoskih parnikih so splošno znane, potnikom tretjega razreda pa se nudijo kabine, dobra hrana z vinom, snainost in znatno izboljšana splošna postrežba.
Karta tretjega razreda od New Yorka do Havre stane $105.00 in drugega razreda $145.00, boljše kabine $150.00, vojni davek že vračunan.
Kdor torej noče biti dolgo na morju ter hoče hitro ugodno in v veseli družbi potovati naj se takoj prijavi in pošlje nekaj are in sicer $15.00 za tretji razred in $25.00 za drugi razred.
Odločite se takoj, časa za priprave je dovolj!
Slovenska banka
ZAKRAJŠEK & ČEŠA.RK, 70 — gth Avenue,	New York City.

t
I $
A

Ijene od cerkve včasih po več deset j v takih slučajih je Trinerjevo gren-milj in jim radi daljave, nikakor ni-: ko vino. Izčisti črevesje, odstrani mogoče k nedeljski službi božji. Z a- želodčne nerednosti in vpostavi zo-raditega. bo skušal Katoliški narod- pet splošno zdravje. To je za mnoge ni svet v Washingtonu poskrbeti, j ljudi vsakdanja potreba. Mr. Lucas gotovo število misijonarjev, ki bodo , Sztuk nam je pisal 11. aprila iz New ustanovili svoje misijonske postaje P-righton, Minn.: "Trinerjevo gren-po deželi, da se bo tako dalo priliko vino je izvrstno, nikakor ne mo-<i so odaljeni od t rem biti brez njega/* Vaš lekar ali
t trgovec z zdravili vam h > rad
tudi larmarjem, ki so odalj mest opravljati svoje božje in cerkvene dolžnosti.
ZAKLADNIŠKI URAD POŠKODOVAN OD OGNJA.
Washington, D. C., 3. maja. — Požar. ki je izbrnhnil na strehi zaklad-niškega urada Združenih Držav, kjer ie shranjeno bogastvo naše države. je povzročil precej škode. Požar je izbruhnil okoli pol r. ure zjutraj. Precej strešnega ogrodja je u-ničenega.
BOJI MED IRCI.
Notranji boji se še vedno nadaljujejo po južni Irski. Stranske se ne-
ROJAKOM NA ZNANJE!
Naznanjam vsem svojim odjemalcem, da imam vedno v zalogi vse vrste grocerijo, kakor tudi vse vrste sveže in prekajeno meso, vedno po zmernih cenah.
Nadalje se dobijo pri nas vedno domače kranjske klobase, pre-kajena slanina, kakor tudi šunke, kar razpošiljamo tudi ven po Ameriki na vse kraje.
Rojakom se priporočamo v naklonjenost!
JOSEPH FURLAN,
405 So. Ann Street,	Little Falls, N. Y.
pokazal tudi druge Trinerjeve j>re-paracije.

1
S3
✓
V\ I
GOSPODINJA
PREMIŠLJUJE TRIKRAT NA DAN.
Pt emiŠljuje: kaj bo pripravila za zajutrek, za kosilo in večerjo. Najbolj jo pa teži to, kie si bo kupila potrebne stvari za jedila. Odgovor tia to je ta: V vaši sredini je "Slovenska mesnica!"
MATH. KREMESEC
Chicago, III.
SLOVENSKI MESAR
1912 West 22nd Street
Phone: Canal 6319.
Pri njemu se dobi vedno najboljše vsak dan sveže meso, suho po domačem načinu prekajeno meso in prave domače "Kranjske klobase'*, doma narejene po slov. receptu. Gospodinje zapomnite si to \
f f
A
NAZNANILO
Slavnemu občinstvu v Chicagi in okolici uljudno naznanjam, da sem otvoril v sredini Chicaške naselbine novo moderno
SLOVENSKO GROCERIJSKO IN MESARSKO TRG0YIN0
na: 1901 West 22nd Street, na vogalu Lincoln in 22. ulice.

JOE AGKERMAN
517 Del. Street,	Forest City, Pa.
Se priporočam Siovencem v Forest City in okolici PRI BARVANJU HIŠ. Ako hočete imeti vaše hiše lepo pobarvane od zunaj in znotraj, tedaj pridite k meni in vam bom naredil dobro delo za nizko ceno. Jaz mešam sam svoje barve, karšnokoli barvo hočete. Jaz rabim pri barvanju vedno white lead in najboljše Sinseed oil.
Zato. ako mislit«? dati svojo hišo pobarvati bodisi odznotraj ali zunaj, priditi k meni. da bom vam povedal, koliko bo vas stalo. Moje delo pri barvanju je zanesljivo in jamčeno. Ako ne bo moje delo tako, kot ga obljubim. Vam rade volje povrnem denar, ali pa še enkrat pobarvam. Imam že nad 20 let prakse v barvanju hiš itd , in zato mi lahko vsak vrjame. da to delo dobro razumem .


m
Ob otvoritvi te trgovine se vsem slovenskim in hrvatskim gospodinjam najtopleje priporočam. Pri meni boste dobile vedno najboljšo grocerijo. vedno vaskovrstno sveže meso. vedno svežo zelenjavo in najboljše sadje.
Pri meni si boste lahko kupili tudi različno kuhinjsko posodo ki jo bom imel na prodaj najboljše vrste.
Vsem se najtopleje priporočam v naklonjenost!
GEORGE KOVAČ,
SLOVENSKI GROCERIST IN MESAR.

1901 West 22nd Street,

Chicago, 111-
Mr
"K D i M O S T*
\\wwv
9*

(Priredil PR. BLANKO.) (Nadaljevanje)
4 4 4 4
4 4
Največje zlo.
V poboljševalnici za alkoholike razlaga ravnatelj strašne posledice pitja.
"... Tak človek preneha biti svobodno bitje in postane suženj svoje strasti. Z Bogom razum, z Bogom sreča, z Bogom zdravje! Imetje propada, vsako delo se zastudi. Njegova jetra otekajo, želodec gnije, srce slabi, kri vodeni, možgani se sušijo. Ali pozna kdo kaj strašne j šega na svetu ?
— Da, žejo! zagrči nekdo v ozadju.
J. KOSMACH.
18O4 W. 22nd St., Chicago, HL
Rojakom se priporočam pri nakup1 raznih
BARV, VARNIŠEV, ŽELEZJA KLJUČAVNIC IN STEKLA.
Prevzamem barvanje hiš zunaj in zm t raj. pokladam stenski papir. Najboljie delo, nanižje cene. Rojaki obrnite se vselej na svojega rojaka!
DR. JAMES W. MALLY.
SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK
Uradne ure:
od 9:00 do 12:00 in 1:00 do 5:00; zvečer od 6:00 do 8:00. V nedeljo od 10:00 do 12:00.
Phones: Randolf 3711 — Office. Princ. 1274 L — Office. Randolf 1807 W — Res.
6127 St. Clair ave., Cleveland, O.
Pa ne samo na Križanem samem, ampak tudi drugače so se godile v Jeruzalemu čudovite reči.
Ob uri, ko je umrl, se jih je veliko zgodilo. Posebno znameniti čudeži so: zagrinjalo v tempelju pred najsvetejšim se je pretrgalo po sredi na dvoje samo od sebe; postal je tolik potres, da so vsi gledalci prestrašeni zbežali; na griču Golgati so razpokale skale tako, kakor da bi hotela notranjost zemlje privreti na dan; grobovi v grobnicah so se odpirali in mrtvi so vstajali, prišli so v mesto in se prikazali svojim domačim. Opol- Vse vaše žulje v katoliških društvih in
dne tega dne je solnce mrknilo in po celi zemlji je nastala tolika tema, ka-^	bodo dobili rdečkarji v roke, ako
1	J J	'ne boste imeli obrambenega močnega ca-
kor da bi bilo solnce ugasnilo, ali se obrnilo kam drugam.	sopisja, ki vam bo branilo te vaše žulje
. t** *v	, , -	....	, . ,	Katoliški časnik se za te bori.
L cenct Krizanega so bili zbrani v zaprti sobi in so se skrivali, ker so
se bali kakšnega nasilja. Ali celo skozi zaklenjena vrata je prišel njih U-čitelj, da jih razveseli s svojo pričujočnostjo in jih prisili k veri. Eden, ki ni bil pričujoč pri njegovem prvem obisku, ni hotel nikakor verjeti, ko so mu ostali pripovedovali, da jih je Učitelj obiskal in jedel ž njimi. Pri drugem obisku se je pa moral dotakniti njegovih ran in je poln vere padel ponižno pred njim na koleni in zaklical: "Moj Gospod in moj Bog!"
Razen tega se je prikazal od mrtvih Vstali takoj prvi dan dvema u-čencema, ki sta šla proti večeru v bližnjo vas Emavs. Xista ga takoj spoznala. Na ponovno vabilo je vstopil z njima v hišo, kjer sta mislila prenočiti. Ko ga prosita, da bi z njima jedel, kar so jima predložili, ponovil je čudovito dejanje, katero je naredil pred istima apostoloma na predvečer svojega trpljenja in smrti, spoznala sta ga in "verovala vanj.
Pa rtednov po teh dogodkih je minulo. Razburjenje v mestu se je poleglo. Mnoga se jih je oklenilo zavrženega Mesije in se pridružilo apostolom. Med njimi nas posebno zajemljejo štiri osebe in sicer: Pavel in njegova mati. Estera Makabejka in stotnik Longin. ki je na predvečer praznika zapovedoval straži na Golgati in bil tako očividec vsega, kar se je tamkaj godilo.
Ravno to četvorico najdemo setiaj na strehi stanovanja, ki se zopet in zopet razgovarjajo o dogodkih preteklih dni.
Estera je že več let poznala družino Lazarjevo in njegovih sester. Tudi ona je bila med množico, ki je obdajala Boga človeka pri grobu njegovega prijatelja, zaradi katerega je po svojih lastnih besedah storil čudež obujenja. Ravnokar je pripovedovala, kaj je slišala od Marije, ki ji je povedala, kako se je njej in sicer njej najpoprej na vrtu prikazal, ko sta se učenca Peter in Janez po brezuspešnem iskanju trupla že vrnila ^ mesto.
"Govorim pa lahko iz lastne izskušnje", nadaljnje. "Sicer se ne morem pohvaliti, da bi bila videla Učitelja samega, a vendar sem bila deležna ene onih prfkazni, ki so jih toliko potrdile v veri. Zgodilo se je takole: Bilo je velikonočni dan. Zjutraj zgodaj sem šla skozi vrt, da bi se pod a V v tempelj. Vse je bilo še tiho po okolici in mrzel veter je pihal s hribov. Ko se hitela mimo figovega drevesa, ki stoji ob zidu vrta in pod katerim sem že tolikokrat sedela, videla sem iznenada — mislite si moj strah, katerega je pa takoj premagalo veliko veselje — videla sent svojega očeta prav tako, kakor sem ga videla zadnjič v mojem življenju: bil je bled tako. kakor mrlič in njegove oči so me gledale strašno resno, a vendar me niso prestrašile, ali mi storile kakšno gorje."
"Estera", reče mi z glasom, ki se je zdel. da prihaja nekje od daleč, — aonel je zelo tiho, a vendar sem razumela vsako besedico popolnoma razločno in mi nobena ne gre iz spomina. — "Estera, odkar sem umrl. sem v kraljestvu pričakovanja, — v veliki predhiši — in brezštevila duhov /. menoj. Tam sem videl naše praočete Abrahama, Izaka in Jakoba in vse preroke razen dveh. Ko sem vprašala, kje da bivata ona dva, nisem dobila odgovora. Vse v tem velikem kraljestvu je molk, pričakovanje in upanje. Prišel pa je trenotek. ko so se raztrgale vse verige. Nikakor ne moreš sedaj razumeti, ako bi ti tudi povedal, kaj seje sedaj zgodilo. Le takrat. kadar se boao tebi sami odprla vrata večnosti, boš to razumela. Nenadoma je bito, kakor da bi navalila velikanska vojska skozi ozračje, kakor udarec miljonov peruti, ki so drvele z neznansko hitrostjo semkaj napolnjujoč zrak s prekrasnimi slavospevi. In ti vsi, ki so hiteli z Njim, ki se je dvigal njim na čelu v višavo in jih je peljal v novopripravljeni d«>m. Njim so se pridružili ti, ki so čakrdi v temnem kraljestvu. Tiuli oni so se dvigali v svetlobi kvišku, prepevali pesmi prvih in jih ponavljali vzdiga-vajoč s z njimi v nevidne višave — vsi. ki si od stvarjenja tu vzdihovali in meci njimi tudi sveti naš prednik Juda in stanovitna mati junaških sinov, našega rodu, ki je videla poprej sedemkrat preliti svojo srčno kri. predtio i<> je sama prelila. — Jaz in še mnogo drugih prebivamo še v kraju ječe in sem poslan k tebi. da te prosim, da nadaljuješ delo, katero ie naš veliki prednik pričel in da z molitvijo in žrtvami pomagaš osvoboditi nas.
44Zakaj oče", ga vprašam, "se nisi dvignil z drugimi tudi ti?"
"Oni so bili pripravljeni iti s ženinom na ženitev, mi pa še ne."
"A kedaj, oče, je bilo to?" vprašam zopet.
"Bilo je ob veliki uri. ko je Večni umrl in prišel doli. da je ujete rešil, ki so ga tam čakali."
"Zopet sem hotela nekaj vprašati, a glej ! že ga ni bilo več. Zastonj sem se ozirala, vrt je bil prazen. Ptički so skakljali na mestu, kjer je ravnokar oče stal in sedaj sem še le razumela, da sem videla prikazen. Ura o kateri je govoril ne more biti nobena druga, kakor smrtna ura nagega Gospoda, čigar duša je potem takem šla doli v kraj. kjer so ga pričakovale duše naših praočetov. Od tam jih je peljal v stanovanja, o katerih je večkrat govoril svojim učencem. Glavni namen prikazni je*bil, an me opomni, da naj molimo in darujemo za mrtve, kakor je to storil moj slavni praded. ko je poslal v Jeruzalem dvanajst tisoč drahem srebra za umrle, ki so padli v bitki zaradi svojih grehov. — ker je veroval v
vstajenje mrtvih.''
"Koliko bolj moramo verovati to mi, po vsem tem, kar smo doživeli", pravi Pavel, "in v čemur tvoj ded. draga Estera, poprej še ni mogel vedeti natančno."
4i
4
*
4
4
4

4 4
4
SLOV. KAT. PEVSKO DRUŠTVO "LIRA"
Slov. kat. pevsko društvo "Lira", Cle veland, Ohio. — Predsednik: Anton Gr ^ dina, 1053 E. 62nd St. — Pevovodja ir podpredsednik: Matej Holmar, 6211 Glas.-1 ave. — Tajnik: Ig. Zupančič, 955 Addi son Rd. — Blagajnik: Frank Matjašič 1 6526 Schaifer ave. — Kolektor Ant. Smo ! lič, 6411 Varian ave.
Pevske vaje so v torek, četrtek in so boto ob pol 8 uri zvečer.
Seje vsak prvi torek v mesecu v stari j šoli sv. Vida. i
ZASTAVE
bandera, regalije in zlate znake za slovenska društva izdeluje najbolje in najceneje
EMIL BACHMAN, 2107 So. Hamlin avenue. Chicago. 111.

POZOR IGRALCI
HARMONIK
Izdelujem slovenske, nemške in kromatične harmonike, enako kakor si kdo želi. Popravljam vsakovrstne harmonike, delo garantiram, cene so zmerne. Pišite po naš cenik. Se priporočam rojakom sirom Amerike za naročila. S spoštovanjem
ANTON MERVAR, 6921 St. Clair Av., Cleveland, O.
4 4

J
Ako hočete imeti dobro obuvalo tedaj pojdite v prodajalno Mr. Suhadolnik in ga boste dobili.
Frank Suhadolnik.
NAJVEČJA SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI 6107 St. Clair avenue,	Cleveland, Ohio.
Mr. Suhadolnik je tudi zastopnik Btov *'Edinost", "Ave Maria" in "Glasnika Presv. Srca Jezusovega." On ima tudi vedno v zalogi naše vsakovrstne molitvenike in druge knjige. Pri njemu si lahko tudi jkupite letošnji "Koledar Ave Maria", ki je letos eden izmed najbolj zanimivih slovenskih koledarjev v Ameriki. Za vse ki je v zvezi z našimi listi se obrnite na njega in on vas bo vsestransko postregel.
4 4 4
4 t 4
4 4 4 4 4
NOVE SPOMLADANSKE OBLEKE
HLAČAMI

smo ravnokar prejeli in jih imate na izbero v vsakovrstni velikosti in barvah. V vašo korist bo, da pridete in si izberete eno izmed teh oblek.
MODA IN PRAVILNOST
teh oblek ste natančni v vseh podrobnosti in Vi ste lahko zagotovljeni, da boste dobili za Vaš denar najboljšo obleko. Mi ne prodajamo ničesar, kot kar je dobro in najboljše.
MI VAS VABIMO, da pridete v našo prodajalno in si ogledate našo bogato zalogo spomladanskih oblek, ki jih prodajamo sedaj od $25.00. $30.00. $35.00. $40.00 in $50.00 in z vsako obleko damo dvojne hlače
Naša prodajalna je odprta ob večerih vsak torek, četrtek in soboto.
I
I
«
Naša prodajalna je odprta vsako nedeljo dopoldne.
JELINEK & MAYER
1800 to 1808 BLUE ISLAND AVE. Corner 18th Street
Chicago, 111.

Pripravite se za neodvisnost!
SMEŠNICE. Kakor morje.
"Moje srče, gospodična, valovi za Vas, kakor morje ob viharju.'
"Zato tedaj mi prihaja vselej slabo, kadar sem v Vaši bližini."
Na železnici.
Kmet je prižgal pipo. "Ali hočete cigaro?' ga je vprašal gospod, ki mu ie smrdela pipa.
"Hvala", je dejal kmet in vzel cigaro, "pokadil jo bom v nedeljo."
Varan banka, kamor n»-Ligate svoj denar.

Začnite se sedaj pripravljati na denarno neodvisnost s tem, da začnete vlagati v hranilni oddelek v Kaspar State
Bank.
Cim prej začnete, prej se vam bodo pokazale lepe priložnosti in vspeh. Ko boste imeli denar na banki, boste Čutili v sebi moč za napredek in postali boste samozavedni.
Konservativna in varna banka. Ima vse bančne zmožnosti. Bančna moč nad dvanajst milijonov dolarjev.
KASPAR STATE BANK
BLi E ISLAND AVE., CORNER 19th STREET
Da ugodimo onim, ko ne morejo priti med deveto uro zjutraj in do petih zvečer, zato bo ta banka orfprta ob pondelkih in sobotah do pol devetih rveče r.


■^Hp i 1'ianflr 1 ii m^m