k. Hofbibliothek "Wien V Gorici, 16. maja 1884. „Sofia" izhaja vsak petek in velja pp po§ti prejsmana ;i!i v Oorici na dom poliljann: Vsc leto.....f. 4.10 P«l leta.....„ \':dt) Oirtvrt leta . . . . „ I.in Pri ozuauilili in tako tudi jin ..}»>¦ ttnnicah" ae placujt* za, iiuvatluo tnstop- no rrsta: 8 kr. fe se tiska 1 krat 1 „ ,t „ „ 2 ., « n „ „ ;, ^ ;, %& m'«» iVnt> po pro»tom SOČA Posamezne gtcvilke se dobivajo po 8 kr. v tobakarnirah v gosposki ulici lilizu „troh kiwi", na starem trgu in v nunnki ulici lor v TrBtu, via Ca-eermn, 3. Uopisi naj s<« blagovoljno poSiljajo urjiluiStvii ..Sotfe" v Gorici na Travniku 16,1., naroviiiiia pa opravnifitvu „SoSe" Via della Croce fit. 4. II. Ilokopi&i se ne vrn^ajo; dopisi naj ae blagovoljno frank ujejo, «— Delalcora iu drugini nepremo2iiim bo naro5ni«a xniza, akoae oglapc pii opravui^tvu. Slovanstvo na Primorskem. Kdor se peca s polrti&ihm praSanji v Avstriji, eg moi % da bi ne priznat primorskim Slovauom pre-veliko varnost zi obstojj in razvitck slavne avstrijske drzave. Kakor potrcbujejo drLave naravnih tnej, hri-bov in voda, da jih varujejo napadov preicfiih sose-dov, tako potrcbujejo na mejah narodov, ki po w o-jem mi§ljenji ia dt'janjt brauijo v dezelo vhod tujemu duhu in tujemu orozju. Tak narod so za avstrijsko drjEavo privorskt Slovani, ki m hrahro upirajo ^refic-mu italijanskeniu zHvlju. Naj nas nikdo krivo ne ume, kakor bi hoteli pripbovati avstrijskim Italrjanum ne-zvestobo do ccsarja in dr^ave. PoSteni Italijani poz-najo in izpolnujejo svojo drzavljansko dottnost, le nepoStem bi roogli delati naklcpe, ki bi se ne vjemali z varnostjo avstrijske drlave. Ni naSa doMnost za-aledovati take kite; vlada ima dobro plaiane urad-nike v Tratu in po vscm Primorskem, ki naj pazijo, alt se nahajajo v Avstriji mozje, iastilci tujo mofti, ki zdihuje po nalih primorskih dc2clah. Tudi italijan-•ki tladi nocemo otftati, da bi bila v javnih pismih izrckla z*eljo po nasih pokrajinah; le to trdimo, kar je vsemu svetu znano, da v italiji hp oglafei mogoftna irredenta, ki si je stavila nalogo, dclovati na to, du sc zdruzjjo t Italijo vse deieie, v katerih mv, g<»vori Etatijanski. Med te desele priSteva irredenta juino Tirolsko pa na§e Primorsko. Irredenta gre Se dalje in steguje svoje sree celo po *lovanskih pokrajinah, katere bi prej nda poitalijanCila, da bi intela tzgo-vor proti njim, ^eS da v njth se govort italijaiiski. Ti nazori in te namere so jasno razlo2enc v knjigi g. Fambrija, katero smo v na§em listu ia vsaj dva-krat navedli. Proti takim navalom ne mt>re ncmStvo na Primorskem niS oprafiti, ker v boji z italijanstvom nem-Stvo vidno podlega, kakor ka^e vsakdanja sku^oja na Tirolskem. Pa tudi zato ne more nemStvo braniti A^strije ob Adriji, ker nemstvo se na Primorskem nikoli ne udomaCi in ako bi se udomafiilo, se ne ve, karn bi se nagniio in kod bi svojo duSevno hrano dobivalo. NeinSki jezix je na Primorskem izobraze-nini stanovom v kint* in nekaterim uradom v medae-bojnem dopisovanji kot posredovalni jezik tnorda ko-risten, ali kot varuh avstrijskega Custva je biez po* mena, ker nemlki jezik je premrzel, da bi ogre' vroia italijanska ali slofanska srea. Naravni bran in nepre- LISTEK. PRAVDi ttumorcska. Luzicauski hpisal M. B. ^PoiloTenii P-ot.) (Konec.) Pr&vcia jt trajala skoro §e vso zimo. Bla^in iii Smod sta imela vsak svojega odvetnika, tedaj nista imeia lama veliko truda, le da sta vcasib denar v tneato noaila, in to, zdi se mi, ni jima bila teiko; Setnu bi se steer toiila? Tako se pribliia vilazij (spoml&d.) Tu se spom- 111^3 na sodniji, da §e niso vsega natanko ogledali: lnorali so tedaj §e jedenkrat venkaj iti in raeriti. A komaj so bili prisli ? ?as, zaCne de^evati in grometi. Bliski so se krizali na nebu jeden za dmgim, a grom jo bobuel, da se je zemlja tresla. Ljudje v vasi so menili, da je strela vefikrat blizu vasi udarila. Sled- djtC se nebo razjasni in sedaj gre truma mo2 in z"en iz vasi — zazume se — drevo merit. Pa kaj je to? *e pa je drevo prav za prav ? morebiti ga je kedo cadei? — Gredo bu2e in sedaj zagledajo vso refi. la je bila udarila v drevo in ga je razcepila, in .: '§bro I jedna polovica le2i na polji Bla^iuovem, Kaanji cas Sraodovem. Bla2in in Smod gledata oatra- terim se vlaa^ega; odvetnika povesita 2alostno oCi leto jpol milijona f 0^9 le to ^odittl T| in ls»e* Primorski Slovani imtijo naravno pravico, da se njih jezik goji v §oli, uradu in javnem ^ivljenji. Ta praviea izvira h tega, ker vsakemu cloveku iu vsakenui narodu se mora dovoliti, da se razvija tako, kakor zahtova njegova nepokvarjuna narava. Neuaravno bi bilo, ako bi kdo zahteval, naj ima hruSkovo drevo pcrje iu sad jabla-ne; tako jo proti naravno, ako kdo zahteva, naj Slo-van postanc Italijan ali Nemee. Mnogi se prodajo za denar, sluzljo ali Cast, da zatajijo svojo mater iu se dolajo, kakor bi jih bila dojila Himljauka ali Berlin* ka; ati taki ljudje so zvrzki in taikjer jih ne spo-Stujejo; celo icne se jim smejejo. NaS kmet je bil uckdaj v temi in je cislal le to, kar je bilo tuje; ali dandanes so se tudi kmetu oCi odprle in spoznava, da tudi on je dr2avljan in da sme zahtevati pravice, katere mu daje drzuvna posta-va. Posebno oni 2upani, ki spoznavajo, da so zastop-niki ljudstva in da morajo fiuvati nad pravicami na-roda, se krepko potegujejo, ko je treba braniti na-rodue svetinjc, zagotovljene v §. 15). temeljue postave. Taki zupani morajo vcusih greuke sliSati, ali narod jih spoStuje iu jim skazuje svoje zaupanje pri vsaki priliki. Cesarski uradi se sicer ozirajo na dotifioo dr- ta bi se bila morda kedo v^ koliko Lasa to^ila, a sedaj? — konec pravde! Skoda 1" — Sodniki sami so bdi ostali pri razumu; samo to jim ni hotelo prav v glavo, kako bi sedaj merili drevo, ko je razceplje-no. Hodijo in skakajo okolo drevesa, tu merijo, tam gledajo — pa Cemu meriti, ko drevo ne stoji vefi? Biazjn iu Smod imela sta zopet priliko, da bi jih povabila na obed. — A Bla&u misli: nKaj mi pomaga, ee jih povabim ua kosilo ? Naposled pojdejo tudi k Smodu in kosilo bo zastoni." Smod misli prav tako. Soduijski uradniki se naposled navelieajo. Vr-uejo se zopet do vasi. A po poti gred6 nista jih povabila na obed uiti Blazm niti Smod; meScani morajo iti gladui domov. Mej potjo se tako me^najo: BPravdc je sedaj kouec; zakaj bi sc §e aeki imela to2iti? Oaa se pogodita, plaCata vsak pol; vsak spravi poi drevesa domov, in konec je. To se uze vidi pri njima; sicer bi bila vendar povabila na obed." A jaz ddm: „Vi nieSeani naSih kmetov Se ne poznate 1 Ti — da bi se spravili ? Ne 1 sedaj se Se le prav zafienja." Drugo jutro gre Blazin orat na polje. Orje prvo brazdo po polji gore, na sredi polja mora ostati; polovica jablana lezi mu na poti. „Hm. 1 kaj poCuem s tern vragom P* misli si; „ou mi le2i na poti. A dasi bi smel pol jablane domov odpeljati, kaj pa bi mogei takega z njo poceti ? morebiti bi & njo pec" zakuril, ali to mi ni vsefi ia drugi bi se mi naposled Se smi-jali. Aj, naj si jo pa Smod vzame, ker jo hoce ^ko rad imeti, imel bo BlodnjiO vsaj usta zataknenal" znvno postavo, ali vsestransko je do zdaj niso So iz-vedli; nadejati se jo, da pridejo boija vremeua in da He bo tudi Slovanom na Primorskem uradovalo tako, kakor njih dc2clnim biatom Italijanoni, to je izkljuC-ljivo v domaLem jezlku, ki se je prav lepo ruzvil. V devetnajstcm stolctji je dozorelo natolo, da Ijudstvu naj se govori v Ijudskem jeziku. To naSelo so jo po-kazalo v svojih nasledkih jako dobro. Uradniki, ka-terim je dano, da raorejo govoriti ljudstvu, kateremu stre^ejo in katero vodijo, v doraafiem jeziku, bo pri-ljubljeni, spoStovani, visoko conjeni. Ako poka^ejo, da imajo tudi area za narod (ne le jezik), todaj jih ljudstvo na rokab nosi in spo^lovanjo do drzavo, ki ima take slukbnike, in do postavo, ki to ukazujo, raste od due do dne. Vslod takvga raviunja se narod tako vimme za dr^iavo, da je pripravljen preliti za njo zadnjo kapljico krvi, ako bi trobulo. Nenaravno jo zabtevanje nekih listov, ki hofiojo, naj se Slovani v narodnom oziru zatirajo in naj m jim gladi pot do nemfttvu ali do italijanstva. S torn bi dr2ava ni§ no pridobilo, ker potujeen Slovan zgubi dobre lastnosti onega naroda, kateroga jo zapustil, in Bprejmo navadno najslabSe lastnosti onega naroda, h kateremu Je uskoftl. To nas uCi vsakdanja skuSuja; v Istri, v Trstu, v drugih slovenskih mostih in trglh so najhuji razsajalci proti Slovoncem potujSeni doma-Lini, kateri pogosto §kilijo tudi $ez mejo. NaSim di-tateljem jo so dobro znau dogodek iz onega leta, ko jo bil uinrl italijanski kraij Viktor Emanuel. Ves objo-kan pridrartrgoJtttrowsM sXwwmki gorjau, Mjebil vjel v Gorici par furlanskih besed, v goriSkt mesnieo ter to2i botri, da jo uinrl „na§ kraljtt. Mesavica je tifika poznala ter ga je popraSala: „Odkedaj imate kralja v... (tu je imenovala znano vas v hribih, ki jebila rojstni kraj §irokoustne2a)?tt SploSni smeh okolo stojefiih je bil odgovor in Sirokoustne^ je osramo$en umolknil. Ali bo pa zmirom smeh pomagal? ali ni bolje, da se Slovencem izvrSujejo njih narodne pravice in da se ne silijo k izneverjenju ? Vinognuliiiki pozor! Pozorl pravimo, ker letoSnja pomlad prine-sla nam je hudega trsnega neprijatelja v neStevilnih muolicab. Ta neprijatelj je tukaj na GoriSkem sploh To izre5e ter odvali polovico jablaue^na Smodovo polje; potlej orje dalje. Popoldne pride Smod brano vlaeit. Tudi njemu je naposled jablan na poti. „A kaj je pa to ? jaz d6m, da jc Blazin tudi drugo polovico na moje polje po-tisnil 1 Lej, Iej 1 Ali ne, ne, ljubec moj 1 sedaj si le vzemi celo drevo, saj si je prej hotel po sili imeti J um6 se, placa§ tudi vso pravdo 1" To de pa zvali obe polovici na Blazlnovo polje. In tako je nastalo Se huj§e. Ko je bil Bla2iu na polji, lezala je jablan na Smodovi strani; ko je bil Smod zunaj, pa na Blazlnovem kraji. Nijeden ni hotel drevesa ; a morebiti pogoditi se? ne! in pravda je tedaj trajala dalje. V tcm je hodil Bla2in dalje na povasijo k svo-jim prljateljem ; tam je pravil Cestokrat: BSaj je res nespametno, da se tako pravdava, in peneze zame« tava, pa ali sem jaz kriv? Kedo je prvi zafiel, 6e ne Smod ? Ali jaz bi Se danes odjenjal, samo da bi pri-Sel k meni in bi vsaj jedno besedo rekel, kakor prej: Bla2! '— Da, iz srea rad bi mu odgovoril; neumno je, da sc prepirava, pogodiva se 1 — A ne 1 tega on noce storiti, hefie se svojo glavo skozi zid; a moj ljubi, tu si pravega zadel; a naj bi tudi premoSeoje moral izgubiti, jaz ne odstopiin !tt Da, boter, Ce se morata 8u§timati, .tedaj mora on zaeetil" svetovali so prijatelji in BlazMu ostal je toliko bolj trd. . Smod hodi na povasijo na drugi konec vasi. a§koda je denarja la meni polnokrat. »Pa ali morem Ufw'm to? AU mi wsom yr^e§ ]eje b^scle? ?ft magljiv jez proti tujemu nasilstvu na Prlmorakem je slovanstvo, kateretnu naj se pomaga z ozirom na dr-zavno varnost in stalnost z vsemi moftmi, da se okre-pi, da bo looglo gmotno in dusevno stati na svojih nogah, Kolikor sc plaCuje iz divmvne blagajnice za utrji»njc puljske hike, toliko uaj se potroai za narod-no probujenje in uarodni razvitek primorskih Slova-nov. Kamenita trdnjava na obalih Adrije in Liva trd-njava v notranji dezidi odbijejo vsakorsni napad tujih si!, dufinih in vojskuih. Na drlavne atroSke naj m ustanavljajo uarodni zavodi in naj se delijo darila in pohvale onim, ki za siovanstvo, to j« za avgtrijsko Cut in za varnost Avstrije najvefi storijo. Ait naj inorda vlada podpira taka slovslvi>na podjetja, ki pro-tdavljajo vsnko ped ssctm>, ki so onkroj mejo preorje, med tcm ko o domnfom dclu in napredku moltijo, kakor bi jib ne bilo na svetu? Vzbujono slovanstvo ua Primorskcin je Avstriji SCit in zatdomba proti vsa* ki zniianji sili. _____ Tedai ¦Mm znan In je za zdaj pri nas najhujSi med vsemi zm> -eami, ki trto napadajo. Ta neprijatelj je zavijaS, kateremu sem tet tje tudi zavijalcc, trtovinec in trtijon pravijo. Nobeno leto ne mine brez tega kvarjjivca, ali ietoSnja mehka zima je bila mtfesu po-sebno ugodna, zato se je na pomlad pokazal v nena-vadnem Stella. Po nekaterih krajih gorigke ctcolice in spodnje vipavske doline je vse pod njimi. Kako je v Brdih, v gorenji vipavski dolini in po Kanalskem, nam ni znano, ali bojimo se, da ne bode dosti bolje. ^kodljivca mi ni treba na drobno opisavati, saj vsak vinogradnik pozna tega sicer lepega ali do konca malopridnega ritfkarja in njegovo Skodljivo delo. Yz-pomladi, ko trta dobro ozelenf, pride iz temlje, kjer je prezimil, pohaja po titan in objeda meSo n* mla-dikab. No ta Skoda je najmanjia. Kmalu potem zacue aamiea po rozgah delati fist© inane zvitke, ki vM po trtah kakor smotke ali cigarete. To pa dela takd, da na polovico odgrizne vso mladiko z listjem in zaro-diSera vrcd, in ko je vsled tega zvcnela in se zmeeila, vsufce jo v inane zvitke. Poznejse so zadovoljne tudi si mmim listom. V tvito mladiko poloii jajca, iz ka-terih se iivaW ctvicem podobne bele, rnmeno dlakave lidinie t rujavkasto glavico. Mladifii, to so namree te liSinke, izjedajo te zvitke in ko so dorasle, popa-daio na tla, gredd pod zemljo in se onde zabubifo. Mnoge nsehle zvitke pa tndi veter pomece na tla in lifiinke se na tleli dalje razvijajo. Pod jesen, dasi oie raeseca avgusta, pokazejo se novi hroSci (kebcriki) in gredd na trto, toda zdaj ne delajo nobene Skode in gredo pod zimo zopet v zeta-Ijo, dokler jib pomladna toplota iz nova ne prikliCo na vrh k malopridnemu delu. Skoda, ki jo dela zavijad, je dasi neiztaerno ve-lika, sem ter tje pobere do polovice pridelka ali tndi Se ve6. Kaj nam je torej storiti ? 1. Obirajoio skodljivce s trt Najbolje je, ako se doloceaega dnevsaobdina vzdigne na to delo. To delo se pa naj opravlja, kadar je obladno in vreme neprijetno. Pri Iepem vremenu sc namred zavijat zvrne s trsa, kakor se mu priblizaS, in se pri-tnji na tleh. Pri obiranji drii pod trs kak deznik in potem ga z lahka potresl. Nalovljeni mrdes precej po-masti ali pa ga pomedi ? ogeoj. Letos je za to delo u2e nekoliko pozno, ali tender ne Se prepozno. 2. Pobirati in sczigati je treba tudi vsczvitke, naj si bodo se na titi ali pa na tleb, ker s tern naidiS zarod in obvarojeS za prihod-nje leto svoje trsje pred Skodljivcem. NA NOGE TEDAJ V1NOGRADNIKII Se nekaj o setvi detelje. Ker je dandanes zivina veLidel glavni vir, iz katerega imajo na§i kmetovalci svoj gotovi dobodek, je Tsakemu kmetovalcn sveta dolzaost in naloga, da skasanamalih prostoiih in z majhaiuii stro§ki dobiti velik dobodek, Mnogo sloveaskih kraetovalcev kakor tudi hrvaikih se mi je Cestokrat to^ilo, da jim detelje noSejo dobro rasti, dasi zemljo dobro pripravljajo, t. j. dasi jo dobro in globoko orjejo ter dobro gao-jijo. BSoCa8 je nie pred nekaj tedni pisala o zelo izvrstnem gnoji za detelje^ namre6 o mavei (gipsu, zvepleno kislem apau), kteri se po deteljisfiih trosi navadno ˇ jeseni ali pa spomladi. Vendar se Se do-gaja, da samo gipsanje veliko ne izda. Poglavitni nzrok je ta, da dotiSna zemlja je nboga na apnn. Detelje zahtevajo za svojo rast veliko mnozino apna, ki se mnogokrat ne more nadomestiti z zwaiskim gnojem in tu«» ne z ono mnozino gipsa, katero po-rabitno navadno na enem oralu. V takib in enakih slucajih storimo najbolje (in to je edino mogoce), da dodamo zemiji 2i?ega prazenega ali navadnega apna. Kak§no mnoiino votrebojemo na e- oral, to doIoCi kakovost zemlje. Za Iahko pe§6eno zemljo za-dostujejo na oral 3*4 kvmtali (7-8 stoto?) zivega apna ali pa 1-1*4 ktintal ng*§cnega apna. Za tezko zemljo ga pa iahko porabimo Stirikiat toliko, ako bocemo dober names doseii. V flainib in telhih zem-Ijah porabi namref veliko apna sprsteninska kislina, s katero dela apno raztopljite reilifne soli. V suhih zemljab bi pa wlika mnozioa apna Ikodovala, ker apno ima to lastnost, da organske stvari razkrojuje. Apno zemljo tudi snSi in ogreia; vsled tear rastiiue v suhih tleh ne dobifajo potrebne flage; aka je le spom-lad suba, zaprefii se kayivost rastlin. Posipanje apna na tezkib "m. flainih zemljab je pa jako koristno za vsako rastlino, ker apno zavoljo svojih kemi<5ftih lastnostij raztopi neraztopljiTC teti in tako naredi zemlje sposobae za hrano rastlinam; ob enem tudi zemljo ogreva, ka; je jako wiao. Apno se pa vendar mora raznmnu rabiti in gnojenje z 21-valskim in rastlinskim gnojem se ne sme zanemarjati, ker preg&vor pravl: BApno stori starle bogate, otro-ke pa uboln?." Zarart tega se ne snae nikdar opustiti, da bi se za apnenjero vsaka taka zemlja v stalnili obrokih tudi z livalskim gnojem ne gnojila, ker apno je poglavitno le posredovalee, da se druge reC-i, ktere se razkrojiti ne morejo in so z.i rastiiue neu-^itnc, raztopijo in tako pripravijo za rastlinsko hra-nenje. Ker me mnogl kmelovalci pismeno in ustmeno veikrat popi'aSnjejo, kje da se gips dobba, nazaanjam to vsem skupaj tnkaj v BSoCi14, da se dobiva jako dober gips pri gosp. Batistigu, posestnikn v Vertojbi pri Gorici, 1 kvintal, okolo 2 eentov, po 1 gK 55 kr. a. v. Dopisi. V Gorici, 15. maja. — Prav si govorila, pre-draga „SoCatt, ko si v zadnji Stevitki trdila, da Slo-veuci bi morali imeti svoje zastopnike v mestneiu zboru goriskem. To se ment zdi tako naravno, da ne cudim, kako so mogli naSi bratje, italijaoski some-SCani, do zdaj prezirati pri volitvah celo lepo vrsto odliCnih moz samo za to, ker so Slovenci. To se mi zdi toliko bolj cudno, ker se feaSejo na§i italijanski bratje v drugem oziru v resnici liberalne, hofiem reCi v oziru na naSe some^ane :sidovskega veroizpoveda-nja. Zidov imaGortca prav nvalo; Slovencev je v Gorici najirtanj desetktat toliko ko zidov, a najbrze jib je tudi dvajsetkrat toliko. Proti zidom se obnasajo na§i me§Canski sobratje italijanske narodnosti jako uljuduo; vedno skrbijo, da sta dva ali trije mestui sedezi v zidovskih rokah. Tudi nasproti Nemcem so uaSi Gorieaui precej uatrezljivi, te Slovencev, kt so prvi na gori§kih tleh travo kosili, ne marajo, dasi bi morali imeti Slovene! v razmeri z zidi prav iepo Ste-vil» sedezev v mestnem zboru. Ne vemo, zakaj se nas nasi bratje Italijani bo-jijo; nekateri nas tako stra§no mrzijo, da v svojera listu, goriskem nCorriera", nas Se imenujejo ne :n govorc o Gorici kot o izklju&jtvo italijaaskera mestu. To pa ni tako in z molcanjem nic ne opravijo. V Gorici zivimo razen Italijanov tudi Slovenci, ki pla-Cujemo poSteno davek na meso in vino in sicer po 180% in vsak drugi davek, kakor Italijani. V Gorici ni proatora za italijansko politiko, dela naj se mest-na, gori§ka politika. K mestu spadamo tudi mi, zato gredo po pravici tudi nam nekateri sedezi v mestnem zastopu. Mestnemu zboru se menda ni treba bati, da bi mu nevarnost pretila, ako tudi Slovenci sodelujejo pri mestnem gospodarstvu. Na postene Italijane se zana5amo, da pri leto5njih dopulniUiih volitvah pu> stijo Slovencem toliko sedezev, kolikor jib pride v razmeri na slovensko prebivalstvo in na slovenske vo-lilce. GorWani srao em in drugi; Gorica jedovolj|ve-lika, da oboji vkup zivimo, da se v bratski ljubezni spoStujemo in da pomagamo drug drugemu v dosego naravmh pravic. Vsakilo naj ljubi svojo uutodnost v mejah pravice iu po.Uenja; Slovenec uaj ostane Slo-venec, Italijan pa Italijan; a kot Goricani si roke podajmo in s skupntmi pripomoCki dclujmo za skupni naprcdek na naravnt podlagi naroduega jezika, ki je Slovencem sluveuski, Italijanom italijanski, Bratje i-talijanske naiodnosti, ne zametujte nak» roke, katero Vara molimo, sprejmite jo v prijateljsko zvezo ter ne glejte na waterijaluo moC, timvec ua pravico, ki je podlaga sreinemu razvitnu skupuega livljenja. Vsi poSteni Italijani so ten mislij iu ne dvomitno, da se bodo trudili. da bi pri§la poMena misel do zmage. V Gorici, 15. maja. — Kratko porofiilo o letiiii.) Lutosnja ztma, kakor tudi spomlad bill sti milt in suki. Trtni ies je v jeseni jako dobro do-zorel in kakor zdaj kaze, imaiuo tudt po vsej dezelt zadoatno luuoziuo zaroda ter suiemo nadejali se prav dobre viuske letiue. Bog daj! Tudi iz druzih avstrirf skih vioorodnib dczel dobajejo samo dobra poroiila o trti; kolikor je dozdaj zuauo ui mraz uikjer trte po-Skodoval, ker so ludeui rnozje, nainrec. I'aukrac, Ser-vac, Bonifacius mimih, imamo veliko upauje, da nas mraz vefi ne obiSce. Fraucoska deltsla pa ni tako tirecua; ojt je uapravil mraz v Utisuci aprilu neizre-ceno Skoda po viuogrudib, posebno v Burguudu, tako da je &e za prihoduju leto v tnuogih krajih vin-ska letiua popoluoma vmccaa. Tudi zinnia zita kaze jo po vsej dezeh prav dobro, iu iz zunaujih de2el pri-hajejo saina vesela poroCila. Okopaviuu in jara iita, so dobro ozeleuila; korun (kroinpir) je v gonSki oko-lici vecidel in osut iu uaSi pndni Brici imajo zgod-nji ze^ua trgiu Sparge (spargeljui) imajo letos veduo dobro ce-no, ker so se zdaj po :20-30 kr. kilo. Za zgodnjt grab so prijeli goriski okolicaui, posebuo pa Brici, lep de-nar iu bilo bi priporocati, da bi naSi Brici §« vec* zgodojega graha &adili, ket ima vsako leto dobro ceuo, m uasi mali ubozui kmetovalci bi prav ta cas dobih dosti deuara, ko ui druzega pridelka razuu Sparge za trg. Sadje letos po vsej dezeii dobro kaze. Gesnje se dobivajo uze po 8 kr. kilo to bodo, ako tuji kupci bolj ue pritisnejo uego do zdaj, gotovo kmalu po 4 kr. kilo. Kmetovaicem bi jaz posebuo priporocal, ako bodo Le§uje jako po ceui (na kar moraino biti pri-ptavljetn, ker jth je puvdod dovolj,) da bi zgali iz ujih Cesujevec (ceSuievo 2gauje), ktero se veduo po jako dobnh cenah prodaje. Veitko tudi to izda, da pri braoji ui trdjiue tosiko dela uego za uavadoo kupCijo, ker se Iahko vse brez razlocka za zgauje po* rabi. Ako nastopi pa dezevuo vreme, tedaj gre vec ko polovica ceSeuj pod zlo. Z». muo smo bdi ze v strahu, da ga boderao prav malo mieli, a zadnji osemduevni dez nam je strah Su precej odstrauii; vsled dezja so se trave prav dobro popraviie iu detelje so ie za ko^njo. Spiob imamo ieEos v vseh refieh kmetijstva samo dobrega nadjati se, ako nas Se med tern kaka uesreea uazadoje na obiSCe, tear aas pa Bog obvarujl Iz nase vasi na Tolminskem, h. maja. ~ Ker se v sedaojem &su toliko govori in pi§e o hva-hsani enakopravnosti, naj vam, dragi euatalji BSo^e", tudi jaz priprosti kinetic povem, kako gorski pre'oi-vaici to dobroto uzivamo. To moram pa ie naprej reci, da jo pnprusti kmetje malo razumemo ter da se prav maio d.i celo uic za ujo ue pounuimo, Sicer bi uioiaii deiivci cuaKopravaoatt v svojem posiu biti vsaj toltko natancni in previdni, kolikor so bili pri cenitvi zeuiljiSkega davka, iu bi morali zmiraj inpovsodvaaj tako zvesto iu natauCuo spomiujati se uas, kakor se nas spominja c. k. davkanja. / Da pa gospodje zustopniki kmeCkega atanu ."I* pa nasi c. k.davkarji niso skupaj y Mg hodili, te smo priprosti kmetje ze prepricaui; kajti skusnja uci, da si prvi po uaSem spozuanji niso pridobili.ne8lJi* iepe iastnesti natantjuosti v enakopravuosti, ka^^f™," sleduji, in tako se med nami po naSem n»np* sikdaj zali ljuba enakopravuost. *mmm~mm Ko je c. k, kmetijsko droStv slalo svo| r&zglaa due 15, dec*- ; res, to se danes pravim, jaz se ne pravdam rad; samo da bi jedno besedo del; Simon, nUglihajva" se I podal bi mu roko iu bilo bi konec. Pa on misli, da bom na kolenih pred njim piazil; jaz pa pravim: ne, a naj bi moral iti tudi beraCit I* 9Ne, boter, prositi ga pa ne sme§; to tudi mi pravimo I* rekd prijatelji, a Smodn je bilo to kaj po godL V tem je spet eas pretekel; jablan pa j*e §e lezaia na polji. SIednji6 se je usmili jeden vasnib pa-stirjev. Neved6, s cun bi si zakuril peL, spomeni su jablane. flBlazin za njo ne mara, a niti ne Smod, naposled zgnije zunaj; bolj§e je, ce jo spravim na dom in jo zazgem, jaz bom imel dobicek, a ona nid Skode." Napravi ee v mraku z voziCkom na npripu-Sfiino" in pripelje drevo domov. Na, sedaj bode vendar konec prepira; za nic se vendar ne bodeta trgala, tega ne dela nijeden ra-zumeu dlovek! Mislite? Ko drevesa ni bilo veL na polji, sumnicil je Blazin Smoda, da je on skrivaje domov odpeljal, a Smod pa Blazma. V srei je pad vsak mislil: Dobro, tedaj se je vendar udal, zdaj bode pac* skoro konec; pa saj nijeden ni hotel diugemu dobrega vsled svoje nevoSljivosti. „Ha ti dusal* rekla sta; „tebi k ljubu nedam miru!" A jeden je Scuval iandarja cezl drugega, da bi Sel preiskovat. BEa, to bo hrup po vasi, ko pojde zandar v Smodovo higol" veselii se je Blazin. RAIi se bom smejal, ko bode vsa vas govorila: Pri Blazinu je bil zandar J* — radovai se je Smod, bandar se ve mora na pravico giedati, zato gre j jskat dreyo. A ko ga pri Smoda ne najde, gro k i Bla2iuu. Toda tudi td ni bilo niti vejiee, Se manje drevo. A zandar ue more biti s tern zadovoijen; najti mora drevo, Semu. bi pa sicer bil zandar; tedaj isxe dalje po vasi. Se ve, da gre najprej v pastirsko koCo; ker take najbolje pozna. A gtej, tu najde Se pol de-bla. Ah, ubogi pastirfie, sedaj boS moral ti vse pla-cati. Kar ima zandar v roci, tega ne pusti ve6. Pa le utolazi se, Ijadje imajo Se usmiljenje s | tabo. Komaj je Smod zasIiSal, da je pastir deblo j domov odpeljal, hiti do zaudarja; med potjo govori | sam se sabo: ^Blazinu kljubu pregovorim zandarja, t da izpusti pastirja; hihi I to bo jezilo Blaziua I* Komaj pa je bil Smod spet doma, gre tudi Bla-j 2in k zandarjn da bi pustil pastirja, se ?6 Smodu v 1 kljub. Da bi zandar rajSe storil, gre & njim na ko-i zarec dobrega piva. ! Zandar pa je imel Se dobro sree ter izpusti j pastirja. I Pastirja pa je to tako ganilo, da sklene spra- viti Blaziua in Smoda. Ne povem, kako je to zacel, spominjam samo, da to delo ni bilo tako tezko; kajti Blazin iu Smod sta bila pravde do grta sita in samo Iepe besede se je vsak bal. Tega sedaj ui bilo treba, saj je pastir za nja dajal Iepe besede. To jih je naposled tako da-led pripravilo, da sta si roki podala. aBtla sva pae prav neumna, da sva za nic iu spet nic deuarje no-sila v mesto, pogodiva se, pravdo plaCava skupaj 1* Pogodita se in placata vsak svoj zuesek denarja; zdaj jima je bilo tako Iahko 1 Iu bila sta spet poja-I telja in to tem Iaie, ker ni bilo ve6 drevesa zaradi j-katerega bi se bila morebiti Se oravdala. ' po obclnah na§ega okraja^ kakor, Judi.po drugih gor-skih krajih nase dezele, da je v povzdigo define M~ viaoreje nakupilo z denarno podporo visokega c. k. kmetijskega ministerstva osem koroSkih bikov belan-skcga plemena, kateri se bojo oddali v gorske kraje na§e dezele, je bilo narocimo zupanom, oaj priskrbijo sposobnega moza, kateremu bi se smelo zaupati eno izmed osmero Livincet Z veseljem se je pri nas vse ukrenilo, kar je bilo k temu potrebno, kajti brez dvoma smo se na-dejali, da nasa obciaa dobi scdaj enega bika, prvic" zato, ker ga Se nikdar ni dobila, kakor so ga dobile sosednc obclne ze veekrat poprej, drugifi zato, ker imamo precej§nje Stevilo divine, tretjic zato, ker nas je ze narova tako ostiusila, da nam v tej zadevi ni inogocc s sosednirai kraji obcev&ti, eetrtifi zato, ker smo se nadejali, da bodo o stvari sodili prcvidni mo-zje, in slednjiL zato, ker smo mislili, da to »e mare drugace biti, ker bo vladala ljuba enakopravnost, kakor jo mi utnemo. Pa ta lepa enakopravnost z vsemi po nasi pameti pravicmmt razlogi vied nas je pustila na eedilu, kajti bike dobile so druge obcine, kakor 2e veekrat poprej, kar jim pa mi iz srca privo§fcimo. Toliko pa smo se iz tega tudi mi priprosti kiuetje o enakopravnosti prepricali, da gospodje, ki skrbijo za povzdigo cesarske biagajnice, spostujejo 2o bolj enakopravnost nego pa gospodje za povzdigo deZelno 2i-viaoreje, ker prvi §e vsako leto spomiujajo tudi nas, ne le nalih sosedov. Marsikdo pa nam je ze ugovarjal, da naSa pro-Soja zato ni bila usiiiana, ker nistuo udje kmetijskega drultva. Pa tega ni bilo v razglasu in sku&nja nam poterjuje, da to ni verjetno. Poglejmo nase Po-licaue; vsi so od najstarSega do najmlaj&ega, 2e»ske in mozki, zapisani v ccrkljanskih krstnih kttjigab, da so udje sv. cerkve, in Se vec, tudi poliSka pgunicaje vpisana v duhovski fasijou, pa Policani le ne dobijo svojega tako potrcbncga duhovna in morajo iti ob ne* deljah in praznikih po dve uri dalec iskat sv. ma§o, keriaubki nauk in druge pobo&msti, katerib se drugi njih sotaraui v obiiui meii in brez truda lahko ude-lelujejo. Xudi kersanska komika otrok se mora pri vsi verski gorefinosti PoHCanov gotovo zlo zanemaviti, Oe se glede tega ozrcmo na ljubo enakopravnost mo-ramo v obziru gmotuib ati mutertjalaih, to je denat-nik stroikov Policanuin ptiznati pri ceikljauskib kic-inuijih fasijouiratio prosto opoldausko hrano ob ne-(h-1jiih in prazaikib. in pri covljarjik prosto nedeljsko obutev, ker svojega duhovna le ne dobijo, Le tudi so do euega vsi vptsaui v druzbo sv. cerkve. Oj gospodje, kater* imate v rokah ljubo enakopravnost v uasilt duSevnih in materijaluih zadevab, budite previdui delivci ljube enakopravnosti in spo-Mujte jo tako zvesto, kakor jo spostujcjo vsi nasi davkarji, kateri se nas ob svojem casu vsako leto veekrat, pa vselej vseh prav zvesto in natanko spo-minjajo.___________ Koprivar. IZ Ltanjela, 12. roaja. Kakor je bilo U ^na-znanjeuo v „Soei*, pri§el je 11. t. m. kmetijstva po-potni ueitelj g. Kramar v Sunjel, kjer je imel pre-davanje. Njegov govor nam je dokaz, da je govornik strokovnjak. G. uciteij govori pametno, to je, on sam stvar dobro razume in jo ve tudi razumijivo tohua-eiti. Preprifiah smo se tudi, da mujele^ecena stvari. Bazkiadal je v uro trajajocem govoru, kako bi se mo-glo povzdigniti vinarstvo. Ce hoCe kraetovalec imeti dobifiek mora vino lahko in dobro prodajati. To se pa le tedaj zgodi, ce ima vino svoj posebui nepremen-Ijivi znatoj, ki mora znan biti; vino mora biti na dob rem glasu, in mora biti yip. a vecja zaloga, da z drugimi viui lehko tekmuje. Zuana stvar, dobra stvar; stvar na dobrem glasu pri daudanasnjem vsestranskem tekmovanji lehko tekmuje.— Dokaz v bliiini namje sirarja v Bohioji. — Doseci se pa more vse to le s skupnimi mocmi, zato nasvetuje g. uciteij osnovauje tinarskega drustva- Povabil je uavzoCe, kterih se je seSlo iz vseh bMujih krajev okolo 100, najvee vecjih posestnikov in odiieuih moL, naj se oglaae tisti, ki mislijo k dru^tvu pristopiti. Oglaailo in pristopilo jih je 34. Ti so vohli zafasni odbor, v Kater em je na-slednjih 7 mo^: g. Fabiani (§tanjel) predsednik, g. Klobovs (Stanjel) tajnik, g. Cerne (Tomaj), g. Zivic (Skopo), g. Fabiani (Kobdilj), g. Poljiak (Vrtovce), g. Rude2 (KobiSjaglava). Naloga teh mo^ je, dogovo-riti^se z udi doticnih krajev, ter pregledati in ce se jim zdi potrebno tudi prediugaciti pravila. Po skup* nem dogovoru osuovaua pravila odposljejo se veie-slavnemu c. k. namestniStvu v potrjeoje iu potrjena posameznim udoni. — Novo osnovauemu druStvu 2e-fimo najbolj§i uspeh, da pripomore tudi to dru§tvo v napredek naroda. G. Kraraarju pa izrekarao tu javno zahvalo za njegov izborni trud in marljivo delovanje. no-kulturnih del, posebno za osuienje mo6virjev ia regalovanje voda, novela o rudarstvu in za-kon, ki omejuje delo pri raladih delavcih. Po-slanec Posch je dalje predlagal, naj se zbornici predlozi nacrt zastran predrugacenja zakona o visokosti obresti na izposojeni denar; slovenski poslanec Raic v soglasji z drngimi slovenskimi poslanci uprasal je vlado, ji je li znano, da je zupan v Slovenski Bistrlei dal odstraniti cesar-sko Crnorcuaeno zastavo s poslopja, kjer je zbo-rovalo slovensko politidno druStvo inariborsko, in kaj hotfe vlada udiniti, da se jedaake grozo-vitosti zanaprej zabranijo. Poslanec Wagner, ro-dom zid, upraSai je Sch5nerer-ja, je li s svojim izrekom wungebildeter Bengel" (stirovez) menil le na njega ali tudi na druge poslanee, ki so se mu rugali in smijali, Sclulnerer ga je zavrnil, naj najprej prekii^e laz v wCzcrnowitzcr Ztg.% da je dal SchOuererju na ulici zaufinico, potem mu bo odgovarjal. Pri tretjera branji zakona o zgorej nave-deni vsoW za podpco deMno-kulturnih del ni bila dcsnica mofiuo zastopana, levifiarji pa so proti glasovali in menili, da imajo vcfiiuo. Predsednik naznani, da je zakon v tretjem branji z veCino sprcjet. Vsled tega so se delali levifiarji raaburjene in so pod.ru Sturm-u zahtevali, naj se Se jedenkrat glasuje. Po opravilnem redu dr-iavnega zbora to pa ni dopu§6eno in predsednik Smolka ni hotel privoliti novega glasovanja. Dr. Sturm je trdil, da je bila vecma na levici, ^e-mur predsudnik oporcka. Na to zapustd levi^arji dvorano, toda seja se je brez njih nadaljevala. V sejo dne 14. t. ni,, v kateri je Smolka ob-2aloval9 postopanje leviee ter rekel, da bo zanaprej vedno nprafial pred glasovanjem, ali Mi kdo v tern oziru kakscn prodlog staviti, levi-carji §e nis» pri^li, vondar se vrncjo najbr2o|v naslcdnjo sejo. Ko bi bill liotcli slovanski poslanci v prcjsuji dobi jednako postopati, ne bi bil nikdar noben Siovan v dunajskem dr^avnem zboru. Hrvatska neodvisna strauka objavila je svoj program, v katerem zahteva polno jednakoprav-uost z Ogersko. Bulgarski knez mudii se je te dni v Be-rolinu in je bil od Bismarka sprejet. VrnivSi se v Bulgarijo mudil se bo nekaj dni tudi na Dunaji. V nemskem drzavnem zboru razpravljalo se je zadnji Cas vpra§anje o podalj§anji postave proti socijalistom. Med debato je sam Bismark dvakrat govoril ter pobijal takozvane liberate*, izjavil je tudi, da brezpogojno priznava, pravo do dela, t. j. da delavec ima pravico od vlade zahtevati, da mu da dela. Poleg tega je pa Bismark povedal, da so se prccej po smrti carja Aleksandra II. delali poskusi, ali bi se ne dale poostriti naredbe zoper anarhiste, toda ta po-gajanja so se razbila na trdovratnosti Anglije. Konedno je sprejel drzavni zbor s 189 proti 257 giasom podaljsanje tega zakona. Med Francijo in Kitajsko pri§lo je do mi-ru; Kitajci so se udali ter pripoznali Franco-zom protektorat (pokroviteljstvo) Lez Tonkin in Anam, do6im se odpro dezele Jinan, Kuang Si in Kanton francoskej trgovini. Kitajci ne pla-cajo odskodnine za vojsko. Naravno je, da so Francozi zeio zadovoljui s to pogodbo. PoMtidni pregled. NoYejse zadeve, katere so se obravnavaie zadfiji cas v drzavnem zboru, so; zakon, s ka-terim se vladi dovoljuje, da sme potrositi vsako leto pol milijona goldiuarjev za podporo de^el- Domade ia razne vesti, PrevzviSeni knezo-nadSkof Alojzij se vrae iz Rima jutre, ob 7. uri zvefier. Preteklo aoboto imel je v Himu slovesno ma§o po ranjki t.esarici Marijani; v ponedeljek ob 12. uii je bil sprejet v posebni av-dijeuci od papeia, ki je umogo popraSeval o goriSki nad§kofiji. — Te dni so imeli kapucini v Rirau zbor, v katerem so volili prednika vsemu kapuciuskemu redu (generala) in Sest njegovih svetovalcev v(gene-rainih definitorjev). Geneial je izvoljen neki Svicar, prvi svetovalec pa neki Bavarec. Prevz. skol Strosmajer zapusti, kakor pravijo, pive dui prihodnjega tedna Rim. GoriSka ljudska hranilnica (via Ascoli, h. §t. 1, pri Sv. Ivauu) sprejema, kakor je bilo ze na-zuanjeno, vloge v vsaki visokosti in pla&uje obresti po 4*4 od sto na leto. Uradne uro so vsak fietrtek od 10. do 12. ure predpoludne, sicer pa se sprejema d,e«ar y nisaruigi dr. Jfikolaja yonlj^a ysajs ^aapp4' poludne, ko je g. doktor doma. Prebivalci tolminske-ga okraja se lahko dogovorijo s predseduikom dr. N. Tonklijem o vlogah in o posojilih ob sobotah, ko je g. doktor zarad sodnijskih narokov v Tolminu. Poso-jilmca ima zdaj ves svojkapital na ljudeh; kdor mens, da bo potreboval posojilo, naj se o pravem casu oglasi. Prvemn slovenskemu otrogkemu vrtu v Gorici podarilo je visoko c. k. ministerstvo za uk in bogofiastje v popolnenje notranje njegove opra-ve na prognjo politicuega druStva „Sloga8 p6dobi_njili_ VeliCanstev presvitlega cesarja in cesarice, podobi Njih c^sarskih Visokostij cesarjevi«a Rudolfa in cesa-ri&ne Stefanije, 32 svetopisemskih podob na debelem papiiji, 12 podob apoatolov ter de2elne grbe goriSki, istrski in triaSki. Visoko c. k. ministerstvo je pos-lalo ta velikoduSni dar iz r„ k, zalogo iSolski'h fcmig vodstvu takajsnjega c. k. uditeljskega izobra2evali§aa, katero je vse naStete podobo izroftilo prodsednistvu druStva »Sloga". Denarna podpora v znesku 200 gl. je u2e nakazaua z odlokom 5, maja 11. — Monsiguor Jo2ef Marugifi, vodja na e. k. uSitcljskem izo-bra2evsiliS5i, podiril je otroskemu vrtu dva pristenika stola, C. g. Karol Gig on, kaplan v Gorniteb, dvo podobi, katerih predmet je vzet iz naravo. Mnogi gospodi so obedali denarno podporo, da se bo mogel vrt vzdr^evati. Hvala vsem blagosrenitn gospodora, — Otrok je vpisanih u2e nad 00 in „Slogintt odbor ntislt resno na razSirjenje prostorov in novo uSne modi. S pomoCjo dobrih ljudij bo tudi to poCetje dobro na predovalo. Za prihod in odhod ^ieleznidnih vlakov v Gorico zacne z 20. majem naslcdnji red. Iz Ita< lije pride: 1. mesani vlak zajutraob 4 urah in 20 rainut ter odide v Nahre2ino in Trst o 5, uri — 2. poStni vlak pride ob 9 u, 6 m, predpoludne in odide ob !). u. 24 in.; — 3. m o S a n i vlak (iz Kormiira) pride ob 4 u. 5 m. popoludno in odide ob 4 u. 45 in.; — 4. b r z o v 1 a Ic pride zveficr ob 7. uri 62 m. ter odide ob 8 u. 9 m.; — 5. postni vlak pride ob 10. u. 10 m. zveder in odide ob 10. u. 30 m. (le do Trsta Scz NabreSino). Iz Nab refine (oziroma Trsta) pride: 1. m e s a n i v 1 a k ob 0. u. .40 nt. zajutra in odide ob 7. u. 32 m, (do Kormina); — 2. brzovlak pride ob 9. u. 4. m. zajutra in odide ob 9. u. 8) m.; — 3. poytni vlak pride ob 11. u. 23 m. predpoludne in odide ob 11. u. 31 m. v Italijo; — 4. postni vlak pride zveccr ob 7. uri ter odide ob 7. u. C in.; — 5. meSani vlak pride ob 11. u. 37 m. ter odide ob 11. u. 51 m. Dr. Jozef Tonkli, namestnik dc^elnega gla-varja iu driavni poslanec, povzdignen jc od presvitlega cesarja s pismom 8. matca t. 1. vsled odlikova-nja, katero je bil dobil za bozlcne praznike, v vite2-ki stan, ki bo deden v njegovi rodovini. V Korminu je razpisana slu^ba obcinskega zdravnika z letuo plaSo 1000 gl. ProSuje naj se vlo-^ijo pri oadasnjem obcinskem uradu do konec maja t. 1. Preuravnava dr^avne ceste ob Sodi se utegue vendar polagoma dognati. Kakor smo pozve-dcli, je zapovedaia visoka vlada, da se ima nemudoma pregledati uze 1. 1875. uapravljeni nadrt zadevajod preuravnavo strmega, nevarnegi. klanca „na Oviuku" in dotidni operat se o pravem Casii predlo^iti minl-sterstvu, da bo moglo za isto delo potrebno vsoto sprejeti v kovalcem poduka o pripravljaoji svilodnega scmeiia po celifinem sistemu in o rabi mikroskopa za ta namen. Iz poilpore, ktero je dovolilo visoko c. kr. krae-tijsko ministerstvo v prospeh svitoreje na GoriSkew, podeli tukajSnje c. kr. kmetijsko druStvo deset 3tipendijev po petnajst guldiuarjev obtskotalcem dveh tedajev, pri katerih se bode podufevato, kako se pripravlja sviloduo seme po ceHfinem sistemu in kako se za ta namen rabi mikroskop. Poduk bode na e. kr. svilorejskem in vinsstvenem poskuScvaliSli v Gorici. Namen tecajema je, da se obiskovalei praktitao podusservatore Triestino". C. KR. OKEAJNI SOLSKI SVET v Sezani, 12. maja 1884. St. 243 V najem se daje obtinska iiH'snica, preskrbljena z vsem nu'saiskim orodjem, na najpriraernejsem kraji v Xabre^ini. Gospodje mesarji, ki 2ele h'm za mesarski posel v najem vzeti, naj se oglasi pri podpisanem 2upanstvu do 30. maja 1884., kjer izvedd najeinuc pogoje. Znpansho v iVabrezini. n V GORICI via dei bagni St. 4 | so se odprle. jlj Daje se poduk v plavanji. || St. 117iE Oznanilo. Ravnateljstvo zastavljavnice (Monte dipieta), vstanovljene po grofu Thurnu v Gorici naznanja, da bode tine 9. junija 1884. zacela javna draiba (kant) oeresetiiti zastav I. fietrtletja 1883, t. j. tistih, ki so bile zastavljene meseca januarja, februarja in marca 1883. Ravnatelj: Jbovisoni. ¦ I 1 Drogerija (|| IVIim HAZZ0LI-4A V v Gorici JiT v gosposM ulici 9PBI6RNEM OHLU* """ L"j potldruznica v Via 6iardino it. 24. ii Velika zaloga drog (diSav) in barv, su-[||i hih in mletih na olji, — Laki (firoeli) in hd copki vsake vrste. — Barvarske potreb- MPrva in tnoloa zaloga portlandskega f|3 cemeuta. kakor tudi rimskega cementa ifi M iz Trebovelj, najboljih vrst, pohvaljenih in M [|. obdarovanib Da raznih razstavah. JHI ;| Kajbolja vrsta mletega zvepla za trte, tB Wl z Rimskega in z Siciiije. lM |J Vse po tako nizkih cenab, da se ni bati t S J koukurence (pretekanja). w] IzdajatQij ia odgovonu UfeOiuii; #: KOli^lC — Tiska; ,Hilarijaiisk« mm®* f ftffpT