n8
Književna poročila.
Književna poročila. II.
Osebine današnjega stativskoga narječja. Napisao R. Strohal, 8°, 42,188J.
Pisatelj, kateri je nam dobro znan po svojem dijalektičnem spisu (»Osebine današnjega riečkoga narječja*) in razpravi »Najstarija hrvatska goticom štamp. knjiga<<:, opisal nam je natančno v zadnjem programu Kar-lovške gimnazije glasoslovje narečja stativskega, katero se govori blizu mesta Karlovca. Pisatelj pravi, da je to narečje kajkavsko, meni se pa dozdeva, da je mešanica kajkavščine in čakavščine, v kateri prva prevladuje, kolikor morem to iz glasoslovja sklepati, kajti oblikoslovje spisal nam bode gospod pisatelj v letošnjem programu. Nadomeščenje stsl. poluglasnikov v> in h z a gotovo ni posebnost kajkavskega narečja, kakor je tudi i na mestu stsl. 'E znak čakavščine, na katero tudi acc. pl. vdeb. na z n. pr. vlasi (str. 13) oblike manom, manum, kadi, va za stsl. vl, malin etc, kažejo.
V narečji je marsikaj zanimivega, kar nas nehote' spominja na jednake posebnosti v slovenščini n. pr. v 3. pl. praes. daljša oblika: odneseju, grebeju, budeju, mučijo (str. il in 15) etc., gen. in dat. sgl. sestavljene deklinacije na ega, emu, oblika pričnel (str. 35), kjer je n vzet iz sedanjika itd. Prav natančno sestavljeni spis (posebno se more še to omeniti, da pisatelj povsod mnogo primerov navaja) kvari jedino to, da zapazujemo v njegovi razpravi »vojaški red<lC, zaradi katerega bi se dalo marsikaj krivo razumeti. Če n. pr. med primeri, v katerih stoji za stsl. e samoglasnik a, nahajamo tudi pl. ka-manje (str. 6) in če se pravi, da v zajac stoji a mjesto starobugar. glasa JK (str. 7), tako je to precej nejasno, kajti tudi gospod pisatelj tukaj najbrž ne misli na glasoslovni pojav; vplivala je analogija. — Priporočam ta spis vsem 6nim, kateri se bavijo s slovensko dialektologijo, ker v njem bodo našli marsikatero paralelo.
Isti pisatelj izdal je tudi sledečo knjigo: Hrvatskih narodnih pripo-viedaka knjiga L: narodne pripoviedke iz sela Stativa. Sabrao prof. R. Strohal. Na Rieci 1886. 8°, str. 275. — Na to knjigo opozarjam vse one kateri se bavijo s slovansko tradicionalno literaturo, v nji bodo našli mnogo zanimivega. Knjiga dobiva se  pri g. pisatelji (v Karlovci)   za jeden goldinar.
III.
CpaBHHTe.ur>Haa MOP^oJioria cjiaBJMCKHX'jb H3biKOM). Co^dHeme $paHij,a Mhkjio-
mipia,   ncpeBejiT) HnKOJiaii IIIjihkob-i, iiojvb   peji,aKiJ;ieii PoiuaHa Epan/ura.   Bbi-
nrcin, II. Hshkh cnoBOHCKm, Gojirapcimi n cepScnift; 8°, str. 165—340.
S prevodom tretje knjige (oblikoslovja ali morfologije) Miklosicheve primerjajoče slovnice, katerega prvi zvezek (stslovenščina) je izšel že pred štirimi  leti, zadnji pa   pred   kratkim,   uresničil   se je pium   desiderium mar-