"Proletarec" je delavski list za mislece éitatelje
Official Organ Jugo.lav Federation, S. P. — Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
GLASILO PROSVETNE MATICE J.S.Z.
IT. — NO. 1406.
mmU">	S. IW7. «I (Ne pumi »ffle«
jsl « Mr«««». III.. mmérw «be Art mt ( »mrr.. oí Marek Sr4, IMT».
CHICAGO, ILL., 22. AVGUSTA (Auguat 22), 1934.
•i*
Fubllabrd werhlf mi *«UM> W. 2«||| It.
LETO
VOL. XXIX.
PROPAGANDA ZA FAŠIZEM PRESENETLJIVO NARAŠČA
"PATRIOTIČNE" ORGANIZACIJE ZA DEPORTIRAN JE VSEH RADIKALNIH IN "NEPOSLUŠNIH" TUJERODCEV
"Tisoče rdeč kar j ev ne postavno v deželi— Obnavljanje K. K. K. v interesu "patriotizma". — Sovjeti obdilzeni krivde za razredni boj v Z. D.
i
POVODNJI V POLJSKI
TAVKE v Z cd. državah te množe in kapi-UlUti re čudijo. Od kod ta nenaden, nepričakovan upor? Ugotovili »o, da je temu kriva — Moskva. In tako te je
pričela hitterična, toda zelo tittematična gonja proti "rdečkarttvu", Ici ima v tmitlu tedanjega kapitalističnega tolmačenja va* korenine edino v Ruti ji. Delodajalci, ki imajo danat opravka t ttavkarji, zatrjujejo, da ne bi bilo v njihovih podvzetjih nikakih nepri-lik, če jih ne bi gojili — komunitti! V te ttav-ke pripisujejo njim, Utotako vte izgrede in natilja, ne zato, ker jih v resnici vrte, ampak da t tem in t oomočjo provokatorjev ditkre-ditirajo delavsko gibanje, hoditi na unijtkem ali na političnem polju.
Propaganda denarnih torijev pottaja tako strupena in agretivna, da utegne imeti za delavttvo najtežje posledice. Tendenca ameriškega kapitalizma je: upotliti vet Roote-veltcv "New Deal" v orodje izkoriščevalcev za potlačenje delavskega odpora, za uniče-aje unij, za utrditev monopolov in za utta-aovitev vlade, ki bo faiittična v jedru t.er ttr-la delavtko gibanje in ob enem kakršnokoli drugo opozicijo, ki te pojavljajo proti kapitalizmu.
Maiina, ki vlada Ameriško legijo v Cali-ferniji« je soglasno tprejela resolucijo proti ¿elavtki tajnici Francet Perkintovi, ker postopa tako "milottno" proti tujerodnim rde-¿karjem, namesto da jih bi deportirala! To ai edini prititk te vrtte nanjo. V prošlih par tednih jih je bilo toliko, da je pottala nervozna. Profetionalnim patriotom te je opravičevala, da te ravna po zakonih, ki to zdaj z ozirom na deportacije jako olajšani in ne nore pomagati, ako te tujerodci poelužujejo v tvojih hujtkanjih proti ameriškim int'itu-cijam gostoljubnosti te def.ele in te odevajo z njo. Obljubila je, da bo oomagala izgnati vte, o katerih bodo dokazi jatni, da ne zaslužijo ameriškega zavetja.
John K. Williams, ki je bil vpotljen v de-lavtkem departm.entu pod Hoovrom in pomagal deportirati "nezaželjene" tujerodce aa debelo, pravi, da je v Zed. državah dane» titoče tujcev nelegalno, ki rujejo za itrmo-glavljenje vlade in uttave. On zahteva, da poatane Rooteveltova adminittracija proti tej "zunanji" nevarnotti enako budna in odločna, kakor je bila Hoovrova.
Ralph M. Eatley, predrednik National Civic federacije, dolži komuniste o<\Tovornim za tedanji val ttavk. Njegove izjave pu-blicira z največjim poudarkom vte kapitali-ttično čatepitje. Namen ;e ugonobiti unije, ki to nattale v tem in v prošlem letu, ne pa takozvano komunistično ttranko in njene letake, ki — kot te je v tej krizi jatno izpričalo, tlužijo kapitalizmu veliko bolj kakor pa komunizmu.
Največja netmitel je trditi, da to ttavko delavcev v San Franctcu in drugje ob Pacifiku, ali ttavko v Minneapolitu, pri Kohlerju v Sheboyganu itd. zakrivili komunitti. Velika večina ttavk je bilo proglašenih brez kakršnegakoli sodelovanja komunistov. Prišli
to zraven t svojimi izzivalnimi letaki šele ko to bile ttavke fe v teku, in v največ tlučajih to komunitti t tvojimi izzivanji in provoka-cijami stavkarjev več škodovali kakor kori-stili. Kapitalistična propaganda to ve, ampak če bi reanico priznala, bi udarila po zobeh ta me ga tebe. Zato vpije naprej o "ko-munittični" poplavi.
Mar ameriški delavci ttavkajo proti kapitalizmu, proti vladi, proti milici itd.? Ne, ampak za prav skromne zahteve v prid izboljšanja življenakih in delovnih razmer. Ca top it je, ki je tvojina truttov, te ved a ne piše po pravici, ampak zavaja in tlepi, vtled četar ;e tudi milijone ameriških delavcev do kraja zbeganih, ker jim "duševno hrano" tervirajo v tisku, radiu in filmu kapitalittični interesi.
V Rochetterju, N. Y., te je nedavno vršila tlavnott organizacij veteranov, ki je bila skrajno šovinistična in hujtkanja na nji proti radikalizmu je bilo nič koliko. "Glavni problem te dežele danet je boj proti pre-vretnim elementom," je bilo getlo zborovanja. V Georgiji in drugih južnih državah obnavljajo K. K. K. v obrambo "čittega ame-rkanizma", ki ga ogrožajo "tuji" rdečkarji.
Ameriško delavstva bo ooiitnjeno vtled te prepagadne v jako neprijeten noložaj faši-stičnih restrikcij ako te ne zdrami in te organizira tako močno, da bodo kapitalittični hitteriki t tvojimi papirnatimi oatriotičnimi organizacijami proti združenim tilam delavstva brez moči.
ferSlM*.'
Poljsko so to poletja zadele katastro.a ne povodnji. Nešteto kmoti-škili domov j« bilo uničenih in mnogo ljudi jo utonilo. Medtem ko jo večino drugih dežel prizadela suša, jo v velikem dolu Poljsko ugonobila pridelke moča in povodnji. Na sliki jo košček poljsko vasi, ki jo bila poplav I jena.
Z DELAVSKEGA SVETA
RAZNOTEROSTI IZ INOZEMSTVA
Hitlerjev "plebiteit".
Nad 38 milijonov volilcev v Nemčiji je dne 19. avgusta glasovalo z "ja" za Hitlerjevo izjemno odredbo, s katero se je po Hindenburgovi smrti proglasil za absolutnega vladarja Nemčije. Vladna propaganda, katoliški škofi in židovske organizacije so pod mogočnim nacijskim pritiskom apelirale na volilce, da naj glasujejo z "ja". Kljub temu jih je okrog 4,300,000 zapisalo na glasovnico "ne", 871,000 glasovnic je bilo oddanih praznih, blizu dva milijona pa se jih je vzdržalo glasovanja. Število opozicijskih glasov proti Hitlerju _ se je v primeri z novemberskim "plebiscitom" lansko leto več kot
Cilj Japon-vso severno Azijo. Na poti ji je Rusija. Japonski džingoti zahtevajo, da naj se z ofenzivo proti nji čimprej prične. V svrho pomirje-nja je vlada v Moskvi Japonski ponudila prodati svoj delež v kitajski vzhodni železnici, toda v Tokiu pravijo, da zahteva Rusija za to "ničvre-
Proti Hitlerju so v tem "ple-jroki zanjo ostali, biscitu" agitirali socialisti in ske je nadvladati komunisti, ki so razširili stoti-soče letakov in pri tem riski-rali svoja življenja. Rezultat je ugoden, kajti nad šest milijonov volilcev je na en ali drug način izrazilo svoj protest proti nacijem, česar se Hitler ni nadejal.
Kapitalisti so Hitlerjev nedeljski plebiscit podprli, toda s pogojem, da se mora s treb-ljenjem "radikalcev" iz na-cijsice stranke nadaljevati. Hitler je v ta pogoj privolil in se s tem še bolj udinjal za hlapca kapitalizmu v nemški j fašistični "revoluciji'.
Rutija in Japontka.
Japonski militaristi in impe-| rialisti so svoje intrige proti
poostrili. V
dno" imovino preveč. Kitajska vzhodna železnica, ki gre preko vse Mandžurije, je bliž-
( Dalje na 5. strani.)
Stavka pri Kohlerju. — V
nedeljo 19. avgusta je wiscon-sinski governer odpoklical vso milico izpred Kohlerjeve tovarne, kjer so delavci na stavki že več tednov. Namesto vojaštva je poverjeno varuštvoj nad "redom in mirom" spet šerifu in njegovim deputijem. Kohlerjev» kompanija še vedno vztraja, da ne mara imeti opravka z unijo, razen s svojo, in da stavkarjev ne bo sprejela nazaj v službo kljub točki 7a v Niri, ki pravi, da ne smejo delodajalci odsloviti nikogar zaradi unije. Kapitaii-sti se omenjeni točki ^olj in bolj rogajo.	\
Tekstilna industrija. — Unija United Textile Workers of America je na svoji konvenciji 16. avgusta v New Yorku sklenila, da se bo pognala v boj za svoje pravice s splošno stavko. Eksekutfva ima moč, da jo proglasi. V tekstilni industriji je vposlenih vse?a skupaj o-krog 850,000 delavcev.—Eden glavnih govornikov na konvenciji je bil Norman Thomas. "Ne zanašajte se na NRA, ampak na svojo organizirano silo," je dejal Thomas delegatom, ki so reprezentirali okrog pol milijona delavcev. Konvencija se je izrekla tudi za ustanovitev delavske stranke, za brezposelnostno ter starostno zavarovalnino in razne druge socialne zahteve. United Textile' Workers unija je pridružena Ameriški delavski federaciji.
Minneapolis. — Vladni posredovalni odbor je odredil, da se morajo stavkujoči prevozniki s tajnimi volitvami izraziti, h kateri uniji hočejo pripadati (k svoji ali kompa-nijski). To odredbo je izdal odbor na urgiranje kompanij, ali unija je na ultimatum odgovorila, ~.,da je treba nekakega sporazuma v naprej, na pr. o vprašanju, ali so kompanije pripravljene vzeti vse stavkar-je nazaj ali ne. Nad mestom vlada še vedno milica in governer Olson je izjavil, da bo odpoklicana šele ko pride do poravnave, kar se baje zgodi ta teden.
Aluminijtka
V notranjosti
induttrija. —
tovarn Alumi-
X. REDNI ZBOR J. S. Z. BO IMEL NAJVEČJO UDELEŽBO
Sovjetski uniji
»ZjHo Tnîsr I. kÙûb te-lMa^uriJi so -«Js.l »no«, mu Hitlerjeva V-maira" o^ro- u» užbeneev k.ta.-kt .¿toin r - « železnice,
katere polovica jc
»s. kajti .kor6 J	^£vjXke unije. Japon-
i. .i l ! u!l olrrt nhhi^ti iih IjIžc zvez z
;maga ogro 90 odstotkov volilcev mu je "a^----- •
Rovo politiko. Rexu.tat bi b1l|,ke obagt, j.h((kacj. ^^ ^ »eveda drugačen, ako bi v, oanan »	mandiurski
Nemi,J, o,ta,o kaj v^jjsn^ -^^'j^Tn^o.
Razvoj na daljnem vzhodu da ie vojna med Ja
Na bodečem rednem zboru JSZ. ki te tnidc 1. teptembra v Clevclandu, bo zattopanih 31 klubov JSZ, 32 društev Prosvetne matice, ena federacija SNPJ (Pa.), štiri konferenc«. JSZ in *>et kulturnih društev.
Vrega tkupaj je dozdaj prijavljenih 83 članov zbera trt 37 delegatov klubov in konferenc JSZ, 26 delegatov
num kompanije so bossi pridržali vse tiste delavce, ki so pri volji skebati. Poročajo, da se jih je odzvalo* za skebanje največ v Alcoa, Tenn. V New Ken.singtonu, Pa., kjer so največje tovarne te Mellonove družbe, so ?e delavci skoro vsi odzvali pozivu v stavko.
Parcelna pošta za protekti-ran je tkebttva. — Ko so kompanije uvidele, da je v sedanjem ljudskem srdu silno težko protektirati skebe, jih drže v slučaju stavk vseh 24 ur na dan v delavnicah, kjer si kuhajo in spe. : Nastal pa je problem, kako jim dobiti živil preko vrst piketov. Spomnili so se na parcelno pošto, po kateri so jim nato začeli pošiljati potrebščine, ^če bi piketi napadli parcelne' pošiljatve, se bi izpostavili najtežjim kaznim, kajti to bj bil "upor proti zvezni vladi". Zato morajo mirno gledati, kako jim Uncle Sam s pomočjo svoje pošte o-težkoča boj proti krvosesom in judežem.
Stavka pleteninarjev. — V
New Yorku je bila prošli teden stavka pleteninarjev (pletenih oblačil) razširjena na vse delavnice v tem mestu in bližnjem New Jerseyu. Vodi jo ILGW, pridružena A. F. of L.
Pleskarji zahtevajo več plače. — Pred tremi tedni je v New Yorku zastavkalo 8,000 pleskarjev. Zahtevajo $9 plače za 7 ur dela na dan. Kompanije so jim ponudile $8.
Chicago. — Dne 16. avgusta se je pričela v Chicagu stavka pri Motor Coach kompaniji, ki prevaža okrog 200,000 potnikov dnevno, šoferje, ki so pristopili v unijo, je kompanija že pred več meseci odslovila. Pritožili so se na delavski odbor NRA, ki je generalu Hugh Johnsonu poročal, da je omenjena kompanija res kršila zakon (točko 7a v Niri); priporočil mu je, da naj ji vzame plaveča orla za kazen, toda Johnson jo priporočilo prezrl in tako delavcem ni preostalo drugega kakor stavka. Družba ima močno kompanijsko unijo in policijsko zaslombo. Večina njenih busov je ostalo v prometu, ki pa ga ji ovirajo piketi in stavkarjem naklonjeno občinstvo/
K. K. K. proti unijam. — V Atlanti, Ga., obnavljajo K. K. K., ki gre zdaj v boj za "ameriško ustavo" in proti "komunistom", ki so krivi vseh stavk v deželi.
HIBE, KI SE JIM BO TREBA
NA X. ZBORU JSZ OGNITI
«
Najvažnejša vprašanja, ki pridejo pred delegacijo. - Nevarnost stagnacije moramo odvrniti
Frank Zaitz
RVIC v zgodovini JSZ bo na njenem prihodnjem zboru obravnavano vprašanje, ali je našemu delavstvu še potrebna. Frank česen iz Detroita bo referent.
V svojih prejinjih člankih in dopisih, ki jih je objavljal o tem problemu, je razvijal nazor, da so narodnostne federacije socialistične stranke, vključivši JSZ, preživele svojo dobo in zdaj le še hirajo. Zato ni več vzroka, da jih bi vzdrževali pri življenju, ker sp svoje naloge v danih razmerah dovrŠi'e.
O tem je mogoče veliko debatirati. Samo to vprašanje lahko vzame zboru en dan, toda delegacija bo nedvomno porabila zanj le toliko časa, kolikor bo potrebno, da pride do ene^a ali drugega sklepa.
S. česen lahko svoj referat razvije z opisom postanka in dela vseh važnejših narodnostnih federacij socialistične stranke. Študija bi bila nedvomno zelo zanimiva. Ali pa se lahko omeji na temeljno vprašanje: "Ali je JSZ našemu delavstvu še potrebna?" Ako je potrebna, tedaj so tu vsi pogoji za njen obstoj in uspešno delo. Ako so okolščine njeni bodočnosti toliko neugodne, da je na mestu njen razpust, bo izginila. V svrho stvarne razprave je torej priporočljivo, da se omeji ves predmet na alternativo:
Ali smo za ohranitev JSZ in razširjenje njenega delovanja? Ali je trud, ki ga vlagamo v naše gibanje v področju JSZ tarnanj?
2e to, da pride to vprašanje na zbor, je znamenje novih razmer, v katerih se giblje naše priseljeništvo. Potrebno je, da se člani zbora v ta problem poglobe in pridejo v Cleveland pripravljeni preudarno presojati.
Prvič v zgodovini nase Zveze bomo Čuli tudi referate z . ozirom na delovanje naših članov in somišljenikov v podpornih društvih. Ali je bilo to delovanje dozdaj koristno? Ali le dozdevno koristno?
Navidezno to vprašanje morda ni važno. Toda kdor jo opazoval konfuznoat socialistov na prošli konvenciji SNPJ, njihovo neodrejenost na konvencijah drugih jugoslovanskih podpornih organizacij, in pomanjkanje disciplinirane akcije vsepovsod, z vso gotovostjo priznava, da je treba temu storiti konec. Socialistično gibanje je socialistično edino, ako ni kon-fuzno, ako ga ne nadvladujejo ambicije posameznikov, in če deluje ne za koristi nekaterih, ampak za celoto. Dalje je treba razumeti, da mora delovati socialist socialistično vsepovsod, ne samo v svojem klubu, ali le glasovati socialistično.
Na tem polju potrebuje naše gibanje temeljite reforme. Ako ima pokret za to ali ono ustanovo moralno odgovornost, jo mora tudi v bistvu imeti, ali pa priznati, da je taka odgovornost le na papirju. V tem slučaju je njegova dolžnost priznati to dejstvo, da ne bo nosil posledic za hibe, katerih s svojimi silami ne more odpraviti.
Eden najvažnejših problemov, ki bodo v razpravi na tem zboru, je prosvetno delo. Le nekaj kulturnih društev bo zastopanih s svojimi delegati. Večina je takih, ki se sicer proglašajo za delavska, toda njih kulturno delovanje nima nikakega sorodstva s proletarsko kulturo. Njihove priredbe — bile koncertne ali dramske — se od rpalomeščanskih v ničemur ne razlikujejo, razen morda, v govorih: na enih izpregovori nekaj stavkov socialistični agitator, zelo pprezno seveda, da se ne bi komu zameril, in na drugih pa nastopajo politiki kapitalističnih strank.
Dalje je pred nami velevažno vprašanje agitacije med mladino.
Mladina je v povojni dobi predmet vsesplošne invazije. Cerkev si jo osvaja, fašizem si lasti monopol nad njo, in tudi v tej deželi stori kapitalizem vse, da si jo ohrani pod svojim vplivom. Delavsko gibanje, ki se ne zaveda važnosti pridobivanja in organiziranja mladine za svoj program, nima bodočnosti.
V krogih svobodomiselnih slovenskih delavcev se je veliko grešilo tudi v agitaciji med ženstvom. Nikoli niso ženstvu priznali tiste važnosti, ki jo ima, zato ženstvo v naših svobodomiselnih podpornih organizacijah nima tiste vloge, ki mu pripada. Tudi v JSZ se je storilo veliko premalo v tem oziru.
Poleg vprašanja našega tiska so to najvažnejši problemi, ki bodo obravnavani na prihodnjem zboru JSZ. Bodočnost našega gibanja je odvisna od njih. ' j
NARAŠČANJE PREBIVALSTVA V KORIST - MILITARIZMA!
crr
"buržvazne" demokraciie. dar so celo .židje prisiljeni iti v propagando za režim, ki jim je «mrtno sovražen, je jasno, da o avobodnih volUvah ne toort biti govora.
ne-obe
je tak. da JI ponsko in Sovjetsko Rusijo izogibna. Tudi ak; boda deželi odlašali z n,o, bodo vz-
• K*
oedpotnih in kulturnih društev Protvetne mntir.% oitali član' "bera pa to referenti iz raznih krajev in odborniki JSZ. Pc i!ev'lu rattopnikov bo to največji zbor v zgodovini JSZ.
Navodila članom in gottom zbora to v tej številki na 3. ttrani.
Penzijake postave
Šestindvajset držav ameriške Unije ima postava, ki določajo starostno pokojnin). Večinoma so te pokojnine skrajno nizke in zakoni nepopolni, toda začetek je tu.
Vse evropske države se trudijo Čimhitreje večati svoje prebivalstvo, zato da bo čimveč človeškega materijala za armade. Prebivalstvo Poljske je lani narahlo za 402,466 o-seb, dasi je dežela za svoje gospodarske vire že zdaj pre-obljudena. V Hitlerjevi Nemčiji strahoma kažejo na ta prirastek barbarskih Poljakov in kličejo Nemkam, naj se po-žurijo z rojstvi, da ne bo nekega dne zajela Nemčije "slovanska poplava".
V primeri z drugimi deželami je lanski prirastek prebivalcev na Poljskem največji.
Nemčija je narasla za 226,-113, Nizozemska 99,194, Anglija 83,948, češka 82.377, in Francija 21,598 oseb. Francija ima izmed vseh dežel najmanjši odstotek prirastka.
V	sedanji krizi rojstva v skoro vseh deželah (razen v Poljski) nazadujejo, celo v Italiji, kljub protivni propagandi. *■»
Nove vojne ladje
V	tem letu se je, ali paSc bo pričelo graditi 24 vojnih ladij za ojačanje ameriške mornarice. Izdatek za vse ladje bo okrog $130,000,000.
PROLETAREC
Ishaja vaako »redo. Maja J«|oJo««».b« DeUvakn Ti»k*»M Dmiba. Chicago. Ili
Clatilo Jugoaloranske SmUUiIUm Zveae.
NAR0CN1NA v Zedinjenih drtavah aa, m4o leto $3.00; aa pol leta $1.76; za ietrt leta $1.00. Inosemstvo: xa celo leto $3.50; aa pol le£a $2.00.
ZNAČILNI MANEVRI PROSTOVOLJCEV PRI NEW YORKU
Yd rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu naj-posneje do pondeljka popoldne aa prioMitev ▼ številki te kolega tedna.
PROLETAREC
Pvbttshed every Wednesday by the Jugoslav Workmen'! Publishing Co., Inc. Established 1*06.
Editor..................................-Frank Zaifca
Business Manager ...Charles Pogorele«
SUBSCRIPTION RATES: tfefted States, One Year $8.00; Six Months $1.76; Tkree Months $1.00.—Foreign Countries, One Year $«.60; Six Months $2.00.
PR O L E T A REČ
M3I W. 26th St., CHICAGO, ILL.
Telephone: Rockwell IM4.
Odvetniška zbornica za amerikanizem
Ameriška odvetniška zbornica se je za vzela braniti amerikanizem, kateremu pre i rdečkarska nevarnost. Razposlala je odvetnikom in mnogim drugim odličnim Ameri-kancem polo z vprašanji, kaj misli io o delovanju prevratnih skupin, in v koliko so že prodrle s svojim izpoclkopavanjem temalja ameriškim tradicijam. Odgovori so bili baje presenetljivi in zato je sklenila nemudoma začeti z veliko patriotično akcijo.
Ako bi si vodstvo patriotične odvetniške zbornice hotelo pogledati - pošteno v obraz, bi moralo priznati, da so največji rušilci vere v "stari amerikanizem" — odvetniki! Saj ne mine skoro dan, da se ne bi odkrile nove sleparije in goljufije, ki jih počenjajo ti poznavalci in borilci postave!
V lokalnih odvetniških zbornicah ne mine seja, da ne bi ta ali oni pravnik apeliral na svoje tovariše in jih klical v boj za očiščenje advokatskega poklica, v katerem se bohoti čezdalje več takih "lawyerjev", ki so sleparji. Pravniški poklic jim je samo sredstvo pri izvrševanju in varovanju njihovih sleparij.
.dobil račune o kraljavaških dnevih "ujedinjenja".
Nejasni poročav«Joc.
List sosedove zadruge po- J j roča pod podpiaom John» Po-tokarja, da je na jugoslovanskem danui svetovne, razstave igrala slovenska godba, čemu so zamolčali, da je to godba i aru sv. Štefana.,
John Potokar v isti številki piše, da mu je nekdo me 1 programom povedal, da je vid^l med udeleženci tudi urednika Proevete, toda kljub krmnemu | programu ni v Prosveto niče-isar poročal o tem velevažnem dnevu. John naj bi e povedal, kdo je bil tisti nekdo, in kako se piše tisti urednik Prosveto? Zavijati ni pošteno in ne dela časti piscu. — X.
KOMENTARJI
S i'«a; fjtia*I>ni ir N« w Yoika v<er«r..u i b -n'- n. isnariik »cv» a4rikov. ali na le ta iluiaj boji ikih krogov, pri »o1* Na .'h vo'aikih «a.iah ni Sfiten r T,i dla*»Mru v New Yorku, to lahko citaUlji »ami I tla n Ju pri Nrw Yrrku. Pn-Ii mi v^ihajo nroti	" v»*»* jo.___
KOGAR SE TICE
Praktična "politika"
L---------V počastitev in priznanje zaslug kongres-
niku A. J. Sabathu so čikaški demokrati priredili v češki naselbini na zapadni strani velik piknik. Izdali so 15,000 vstopnic in jih poslali mestnim in okrajnim delavcem, trgovcem v 5. kongresnem okraju in drugim, ki so v enem ali drugem oziru odvisni od naklonjenosti vladajočih politikov demokratske, stranke. Vstopnice, ki so jih razposlali manjšim demokratskim političarjem za razpeča-vanje med delavci, so bile po 50c. One, ki naj jih bi pokupili mestni in okrajni delavci v 5. kongresnem okraju, so bile po $1, ostale, ki so jih naslovili trgovcem in boljše plačanim nameščencem v političnih uradih, pa po $5. če bi bili prodali vseh 15,000 vstopnic, bi znašali dohodki samo na vstopnini $32,500. Tako bi bil kongresnik Sabath deležen lepega "presenečenja" v obliki darila » v gotovini, ki bi znašalo več tisoč dolarjev.
Toda nekateri so se pritisku uprli, stvar je prišla v časopise, in tako vstopnic ni bilo prodanih 15,000, a kljub temu vendarle dovolj, da so dohodki znašali še vseeno precej tisočakov, kajti kongresnik Sabath je v Chi-cagu član vladajoče demokratske mašine, ki ljudi zna naviti, kadar ji je na tem, da jih nažene skupaj in iztisne iz njih dolarje.
Sličnih "poeastitvenih" prireditev je bilo pred leti v Chicagu toliko, da je iz njih nastal javen škandal. Politik, ko je bil enkrat v uradu, ni bil zadovoljen samo s plačo in graftom, ampak so mu morali mestni, državni in okrajni nameščenci prirejati še bankete, na katere je bila vstopnina od $3 do $5. Mnogim je bilo namenjeno, da naj plačajo le vstopnino, medtem ko jim na banket ni treba iti, ker je namenjen le "izbrani družbi". Imena vseh, ki vstopnice kupijo, pa bodo itak oddana slavljencu.
To niso edini načini, s kakršnimi politiki demokratske in republikanske stranke guli-xjo svoje pristaše. Mnogi delavci mislijo, da so socialisti edini, ki "kolektajo". Kadar pri-' de naokrog z nabiralno polo socialistični agitator, ne pobira prispevke v dar kakemu posamezniku, ampak za pokritje agitacijskih stroškov. Kapitalistični politiki pa poznajo le svoje koristi. Kadar kolektajo, vrše to ponavadi za svoj Žep.
"Father* Cox.
Ko je Proletarec med nekaj leti popraviei pisal, da je pittsburški "Father" Cox blu-far, oportunist in švigasvaga, so so nekateri čitatelji razhu-dili tako zelo, da so odpovedali naročnino. "On vendar govori krasno po radiu in na shodih, bori se za delavce, organiziral je armado brezposelnih v Washington — kaj ni to župnik, ki res deluje za delavce? Kajpada! Socialisti so mu nevoščljivi, ker 'uspeva'."
Nato se je vrgel v politiko— ustanovil je "stranko" in dobil na shod vsled svojih zavajal-nih sposobnosti toliko ljudi, kakor jih v Penni ne more spraviti skupaj noben socialist, zato, ker socialisti pošteno delujejo in oznanjajo resnico.
"Father" Cox se je v volilni kampanji 1032 razgalil za o-portunista in "izdajalca" svoje nove stranke. - Nedavno se je vrnil iz Evrope. Imel je dovolj dolarjev in mu tam ni bilo hudega. Tu pa zdaj hvali Hitlerja in Mussolinija. čudna klobasa, in čudna godlja, ki jo meša na svoj poseben god-Ijarski način naš prečastiti "Father" Cox!
Kaj je razdalja? —
Kadar se domeni skupina ljudi v Bottle Beer Townu, da gre na "svetovno" razstavo v Chicago, smatra, da je blizu in poceni, četudi je razdalja 800 milj. • Prišlo jih je okrog 40. Stalo je dolarje, ampak — zabava je zabava. V Bottle Beer Townu je tudi socialistični klub JSZ. Imeli so sejo in nekdo je omenil: "Volitve za delegate na zbor JSZ so razpisane."
Predsednik gleda naokrog po praznih klopeh. "Premalo je nas tukaj".
Sedeži niso bili vsi prazni. "Predlagam, da nikogar ne pošljemo. Je predaleč." "Podpiram!" se je začul glas iz kota.
Vse se je sicer izvršilo parlamentarno. Toda ista dva člana sta bila na isti seji kluba silno vzhičena, ker sta čula o načelni deklaraciji, ki je baje nemudoma za revolucijo. "Naveličal sem se čakati," je rekel eden. "Naj kaj pokažejo, če ne, bom odstopil."
Klub na zboru ne bo zastopan, ker je — predaleč. . .
K. T.
Protirdečkarska gonja
Kapitalistično časopisje in kapitalistične organizacije mislijo s svojo proti-rdečkarsko gonjo zelo resno. Vsakdo, ki je proti kapitalizmu, in vsakdo, ki sodeluje v stavkah, jim je komunistični prevratnež, nevaren družini, redu, miru in "svobodi". Njihova gonja ne bo brez težkih posledic za-zavedne delavce, kajti mnogi kapitalistični prenapeteži propagirajo nasilja, s katerimi so se delavci marsikje že seznanili.
Združeni sovražnik je delavcem svarilo, da bodo ¡t bolj potlačeni, ako se ne organizirajo v svojo obrambo.
"Resnica o Baragi in Cankarju".
Trije slovenski dnevniki — (dva v Clevelandu in Am. Slovenec) se zelo resno prepirajo o največji neumnosti, ki jo je kdaj kdo uganjal na našem "kulturnem" vrtu. Gre se zaradi trate, grede ali kar že, v elevelandskem "parku narodov", na katerem bo prostora za spomenik ali dva. Metropola, navdana s kulturo fare sv. Vida in Am. Domovine, je rekla: "Baraga prvi!" Dobro. Ampak za Cankarja so tudi vprašali tja doli v Ljubljano, prestolnica slovenskega naroda se je odzvala in soha Cankarja je bila v Cleveland že davno odposlana, kjer mirno I počiva.
Ljubljanski "Slovenec" tolmači v bistvu:
Katoliški Slovenci v Ameriki, ki so v ojromni večini, s o za Baragov spomenik v parku narodov. Socialistični Slovenci, ki so v manjšini, pa so prosili mestno občino ljubljansko, naj jim z ozirom na pomen nacionalnega parka v Clevelandu podliri Cankarjev kip.
Gospodje pri "Slovancu" so jako omoteni. Socialisti niso nikdar vprašali mestno oblino ljubljansko, ne koga drugeja, za Cankarjevo soho. Pač pa so bili slovenski socialisti v Ameriki edini, ki so z veliko mujo oglašali in potiskali Cankarjeve knjige med ljudstvo. Kar se tiče sohe, o kateri piše "Slovenec", da je kvečjemu za v dvorano, ne zadene slovenskih socialistov v Ameriki nikakršna krivda.
Kaj je najvažnejša?
Ali je v Clevelandu med Slovenci še kriza, ali je ni? Če je še. ali ne bi bilo botj pametno mobilizirati silo naših in drugih ljudi v boju proti nji. namesto da se slepomiši s soha-|mi in kulturnim parkom? j	J. Pengov.
"Jugoslovanski dan".
Jugoslovanski dan v Chicagu dne 20. julija je bil velika reč, ako hočemo verjeti tistim, ki igrajo vlogo konzulovih srak. Ko so predvajali program, j^ bilo na pozorižču nekaj sto Jugoslovanov in še več sto drugih ljudi, ki radi pose-dejo, kadar je prilika, da si odpočijejo.
Josip Grdina, ki je pisal o tem dnevu v Am. Domovini, je zelo pretiraval, istotako Anton Grdina. Tudi John Potokar je bil na "jugoslovanskem dnevu" in videl stvari, ki jih ni bilo tam.
Oba Grdinata pravita: "Ge-orge Kolombatovič, jugoslovanski generalni konzul, ki je bil glavni govornik, je imel krasen govor!"
John Potokar pa meni, da je bil program O. K., le konzul ga je baje malo pobakal, pa kapetan Cukela, kajti oba sta za krono (Aleksandrovo seveda).
"Kennick je kasljal".
Gornje je naslov notice, ki je bila v Am. Domovini na 1. strani dne 13. avgusta. Kennick je slovenski koncilman v Clevelandu. Demokrat. Tudi Pire in Debevc sta demokrata. Nikjer pa ni rečeno, da morajo biti eno, pa se grizejo. In tako je Kennick "kailjal" pro-
v slavo zastopnika njegovega veličanstva kralja ni vredno priznanja?
Kdo ga ja polomil?
Kdo je bil v pripravljalnem odboru "jugoslovanskega dne-!va" toliko neroden, da je v angleške liste oznanil, da bo škof Friderik Baraga glavni govornik? — Radoved.
Zadružni list?
V začetku septembra baje izide v VVaukeganu slovenski list, ki bo izhajal (dokler bo izhajal) tedensko. Zadružništvo zasluži med delavci vso oporo in podporo. Ampak zadružništva v tej deželi med ljudstvom ne bo. dokler b-: do zadružniki gojili meščansko, chain stores ideologijo, namesto zadružniško, ki more biti trdna edino le, če je na socialističnem temelju, čemu se slovenski zadružniki v Ameriki ne oprimejo te resnice ter si določijo Proletarca za svoje glasilo? — Radoved.
Vaealovanski koncert v Ch'cagu.
Kraljevaški Jugoslovanski Glasnik poroča, da se bo prihodnjo zimo vršil v Chicagu vstslovanski koncert. i Izmed slovenskih zborov v Chicagu so se odzvali vabilu "Lira", ¡"Adrija" in "Slovan".
Prvi delavski pevski zbor.
Trinajstičeva mimeografi-rana Iskra v Clevelandu jam-ra, ker ni med Slovenci niti enega delavskega pevskega zbora. Zborov je sicer mnogo in delavci ter delavke pojejo v njih, toda vsi ti zbori služijo današnjemu sistemu, pravi Iskra. Zato apelira, da se temu škandalu napravi konec in predlaga ustanovitev pravega delavskega pevskega zbora, ki bo prvi slovenski delavski pevski zbor na svetu.
Trinajstič najbrž ne ve, da je v Chicagu nekaj slovenskih rojakov, ki smatrajo, da je njihov zbor prav tako edini, ki je delavski in poje edino za boljšo bodočnost trpinčenega slovenskega proletarijata. To je sicer šala, ki pa jo včasi zapišejo za čisto resnico.
ti demokratski "A. D." in njenima izdajateljema v radiu, ona dva pa še bolj glasno ka-šljata proti Kennicku. Nahod-nosti torej nič koliko.
Kaj je a "kneditom" ?
Gjuro Kolombatovič, Jugoslovanski Glasnik, Am. Domovina itd., so dali z ozirom na uspešno aranžmo jugoslovanskega dneva zelo laskava priznanja Edwardu Skubicu, Janezu Jeriču, Rev. Urankarju, Heleni Ku^arjevi itd., na tajnika pripravljalnega odbora Riharda Zavertnika pa so čisto pozabili. Mar njegovo delo v prid naše mile otačbine in
Kaj bi z uganko!
John Potokar se v svojem zadružnem listu huduje, ker Slovencev nt bilo na svetovni razstavi, kamor sta jih vabila E. Skubic in R. J. Zavertnik v imenu njegove ekselence konzula Kolombatoviča. Mar John Potokar ne ve, da so bili na tisti slavnosti samo slovenski klerikalci zato, ker se je isti dan vršila prireditev društva Pioneer SNPJ? Mar sta s prijateljem sosedom pozabila, da je zanju SNPJ važnejša, kakor pa delati štafažo kralje-vaikemu "jugoslovanskemu dnevu"? John z navdušenjem omenja jugoslovansko narodno himno. Kaj pa je ta himna? Mar ni kraljeva? In glejte, John se je ves raztopil ob tej monarhistični skladbi ter pravi: "Poleg ameriške mi jugoslovanska himna ugaja veliko bolje kakor bivša suhoparna avstrijska cesarska pesem..."
Takozvani "jugoslovanski dan" na svetovni razstavi je bil stoodstotno režimska-kleri-kalna prireditev, pa če jo John skuša Še tako oprati. Tudi računov o nji želi. Dobil jih bo o sv. Nikoli, kakor je
Iz države New York
V Proletarcu se že precej Časa nisem oglasil. Dobrega ni kaj poročati, o slabem pa pišejo dovolj drugi.
Dne 12. t. m. gva se s soprogo udeležila socialističnega piknika v Buffalu, N. Y. Program je bil obširen: tekme, ples, tombola, govori itd. Poleg drugih so bile na pikniku stojnice za literaturo, obložene z našimi brošurami, knjigami, pamfleti in listi. Prvi govornik je bil mladinski agitator Fleishman. Apeliral je na mladino za pridruženje v YPSL. Zdi se mi, da je govornik uspel, kajti okrog 50 fantov in deklet je nosilo rdeče trakove z napisi YPSL. Za hjim ie nastopil s. Weiss, ki je v Buffalu socialistični kandidat za sodnika. Med drugim je bičal policijsko oblast, katera dolži rdečkarje krivde požara v avtnem skladišču, v katerem je bilo 500 novih avtomobilov.
Za temi je nastopil August Claessens iz New Yorka, ki je eden najboljših socialističnih oratorjev v tej deželi, ako ne najboljši. O njemu sem veliko čital, prebral nekaj njegovih brošur, in zdaj sem imel priliko, da ga slišim. Z umetniško spretnostjo ti nariše grozote in krivice^ ki jih uganja kapitalizem, da se ti dvigajo pesti v napetosti, toda v pomirjenje preide na žgoč humor in vsa avdijenca se koplje v smehu.
Za njim je nastopil lokalni govornik in apeliral na delavce, da se naj pridružijo soc. stranki.
Naj še omenim, da je s. Claessens poudarjal, kako nezanesljivi so tudi tisti meščanski časopisi, ki se prištevajo k liberalnim. Udrihal je1 po Hearstovem tisku in razgaljal polovičarstvo dnevnikov, ki jih izdaja Scripps-Howardova firma.
Konstatiral je, da v stavkah protektirajo skebe in pomagajo kompanijam, ob enem pa vrše splošno protidelavsko propagando.
Mislim, da je bilo 9. avgusta, ko sta bila v Buffalu aretirana dva komunista, ker sta govorila, oziroma hotela govoriti na prostem. Tedaj pa se je razjezil urednik dnevnika Buffalo Times in kritiziral policijo radi tega postopanja, češ, ustava garantira svobodo govora in tiska in policija vsled tega nima pravice, da jo odreka bodisi katerikoli struji. Vpadi na civilne svobodščine, kakor so se dogodili v San Franciscu, so po mnenju omenjenega lista v Buffalu ne smejo ponoviti. Socialistična kritika Augusta Claessensa je torej le zalegla.
Kar se tiče Gowande, bom poročal prihodnjič.
John Matekovich.
Piknik kluba JSZ v Springfieldu
Springfield, III. — Klub št. 47 JSZ priredi piknik v nedeljo 26. avgusta na I^ogarjevi farmi.
Naše občinstvo tu in okolici vabimo, da se udeleži tega izleta. Kdor izmed tukajšnjih rojakov nima svoje kare, naj se javi enemu ali drugemu klubovemu članu, pa mu bo vožnja brezplačno preskrbljena.
Zabave bo obilo in postrežba dobra, kar vam zagotavlja klubov odbor.
"Fnctra fronta" v Franciji.
Francija je edina dežela, kjer sta se £ ::'a-listlcnn in komunistična stranka sporazumn i za enotno delo na podlagi geslu "Boj fa.tizmu in vojni! Za obrambo demokratskih svo-
b odUinV' *
Pot sporazumu so ugiadiii komunisti, ki so obljubili, da se bodo v bc Joče vzdr/. iji napadanja na socialista, in da ne bodo več sejali razdorov v delavskem gibanju.
Do prihoda Hitlerja v vlado Nemčije jo bila komunistična stranka v Nemčiji pole* vladne stranke v Rusiji največja komunistična stranka na svetu. Imela je okrog lest milijonov pristašev. Danes je komunistična stranka v Franciji poleg ruske edina, ki res reprezentira masno gibanje, posebno v Parizu. V poslednjem desetletju j e z*do napredovala,-kar pričajo sledeče številko:
Danes ima socialistična stranka v Franciji okrog 130,000 članov in komunistična približno 40,000.
L. 1021 je imela socialistična stranka Francije 25,000 članov in komunistična 125,-000. Komunistična stranka Francije je zdaj močnejša kot socialistična edino v Parizu.
Internacionala v Moskvi je z ozirom na svojo-stranko v Franciji spremenila taktiko predvsem v korist sovjetske vnanje politike. Sovjetska vlada si vsled opasnosti, ki ji preti od Hitlerjeve Nemčije in japonskega imperializma i&če zaslombe v zapadni Evropi. Zaradi tega se pogaja s Francijo — in ne brez uspeha. Toda Če bi prišla Francija striktno pod vlado reakcije desničarskih strank, ali če se vlade polaste fašisti, ne bo imela Sovjetska Unija v Evropi nobene velike dežele več, kjer bi mogla upati na kako zaslombo. Boj med komunisti in socialisti je voda na mlin fašizma. Vrhutega bratomorni boj de-moralizira delavske vrste.
Vsi iskreni pristaši proletarske solidarnosti se nadejajo, da bo sporazum komunistov in socialistov v Franciji ugladil pota splošnemu sporazumu. Žal, da ga danes £e ni na vidiku. Komunisti v Angliji, na Nizozemskem, čehoslovaškem, v Zed. državah itd., sicer izdajajo svoje običajne pozive «v "enotno fronto", a ob enem je v njih polno psovk, obdolžitev in strupenega sovraštva, s katerim nehote sami izražajo neiskrenost svojih apelov. Edini namen, ki ga imajo s takimi apeli, je, razbiti, ali onemogočiti socialistične stranke. Zato je delavsko gibanje v Angliji, na Nizozemskem, na češkem itd., take "apele" odbilo in jih proglasilo za provoka-cijo. Komunistične stranke v evropskih deželah, izven Rusije in Francije, se neznatne. Tvorijo jih večinoma zdražbarji in zato so nesposobne za konstruktivno delo. Svoj boj usmerjajo ne toliko proti kapitalizmu kakor proti socialistom in unijam, ker niso pod njihovo kontrolo.
Za zbližanje z Bolgarijo.
Listi so nedavno poročali, da bo kralj Aleksander obiskal bolgarskega kralja Borisa v Sofiji in mu s tem vrnil obisk. Boris je bil namreč pred pol letom na uradnem obisku v Belgradu, kjer so mu priredili sprejem z vsem mogočim pompom. V tekmovanju z Italijo za vpliv na Balkanu se jugoslovanska vlada trudi pridobiti Bolgarijo za sporazum, kar ni lahka naloga, ker ni ne ena ne druga vlada iskrena v svojih namenih. Pameten, časten sporazum med Bolgarijo in Jugoslavijo bi bil velik pripomoček k mirnim odno-šajem v tem delu Evrope in bi vplival ugodno na potlačevanje imperialističnih ambicij Italije.
Sporazum in prijateljstvo med jugoslovanskim ih bolgarskim ljudstvom bi bil v korist obojim. Dogovor, ki bi končal dosedanjo napetost med obema deželama, pa bo efektiven le, ako bo imel zaslombo v ljudstvu. Dokler bosta o njemu razpravljala in mešetarila le kralja ter njuni ministri, ne bo dosti zalegel.
Linčanja se nadaljujejo.
Reakcionarni jug, nad katerim vlada že leta in leta demokratska stranka, se letos ponaša z naraščajočim številom linčanj. Žrtve so črnci, kot običajno. Dne 13. avgusta sta bila blizu Ashlanda, Miss., ugrabljena oblastim dva črnca, vsaki na drugem kraju, katera so linčarji privedli skupaj in ju obesili na isto drevo za zločin, katerega sta baje izvršila pred — enim letom! .Osumljena sta bila umora, ki pa jima še ni bil dokazan.
Oblasti v Mississippi ju, in šerif okraja, v katerem sta bila črnca linčana, obljubujejo "strogo preiskavo". In pri tej obljubi ostane, kot običajno.
Draga slika.
Andrew Mellon, eden najbogatejših Američanov, izkoriščevalec tisoče delavcev, je kupil od uprave sovjetskega muzeja v Leningradu Raphaelovo sliko "Alba Madonna", ki ima svetovni sloves. Plačal je zanjo poldrug milijon dolarjev.
Delavcem v svojih tovarnah pa odreka par centov poviška mezde na dan, dasi jim ne plača niti toliko, da bi si mogli kupiti slik, kakršne so p0 $5, Kajti kar prejemajo zdaj, niti za preživljanje ne zadostuje. V svojem odporu r/oti tolikšnemu izkoriščanju si za-stavkali, toda Mellon pravi, da se ne bo oziral na njihove zahteve.. •
Proletary, Au,u»t 22, 1934.
E. ZOLA:
RIM
Poslovenil ETBIN KRISTAN
(Nadaljevanje.)
Počasi, resnega obraza, lice v globoki senci, je kardinal odnese* smokvo papigi, in jo dal ptiču brez obotavljanja ali obžalovanja. Bila je jako lična živalica, edina, ki jo je imel strastno rad. Iztegnila je gibčno telesce, da se je svilnato, zeleno perje na solncu rožnato zalesketalo in lepo prijela smokvo z nogo ter jo razparala z udarcem kljuna. Ali ko jo je prebrskala, je le malo pojedla in spustila še polno lupino na tla. Kardinal je gledal in čakal, še vedno resen in negibčen. Čakal je cele tri minute. Trenotek se je umiril in božal po glavi papigo, ki se je dala s slastjo gladiti in je obračala malo, rdeče, kakor rubin žareče oko k svojemu gospodu. Naenkrat je omahnila kakor kos svinca in padla, ne da bi le peruti zgenila^Tata je bila mrtva, uničena.
V grozi ob tem, kar je zdaj naposled vedel, je našel Boccanera le eno kretnjo; dvignil je obe roki s silnim zamahom proti nebu. Veliki Bog, kakšen zločin, kakšna strašna zmešnjava, kakšna grozna igra usode! V svoji bolesti ni zakričal; senca na njegovem obrazu se je zgostila in črte so postale Še ostrejše.
Ali vendar se je zaslišal krič — glasen krič Benedete, ki je kakor Pierre in don Vi-gilio opazovala kardinalovo početje z začudenjem, ki se je pozneje izpremenilo v grozo.
"Strup! Strup! Oh, Pario, srce moje, duša moja!"
Ali kardinal je krepko prijel svojo nečakinjo za roko in postrani pogledal na duhovnika, ki sta bila navzoča pri tem prizoru, na tajnika in na onega tujca.
"Molči, molči !"
Ogorčena, razjarjena od besnega srda in sovraštva, se mu je iztrgala.
"Zakaj bi molčala? To hudobijo je izvršil Prada; naznanila ga bom, še on naj umre! ... Pravim Vam, Prada je. . . saj vem, zakaj gospod Fremont se je včeraj v njegovem vozu peljal z župnikom Santobonom in s to košaro smokev iz Frascatija. . . Da, da, priče imam. Prada je, Prada je!"
"Ne, ne, blazna si, molči!"
Zopet je prijel mlado ženo za roke in jo je skušal prepričati z vso svojo vzvišeno avtoriteto. On, ki je poznal upliv kardinala Sanguinettija na prenapetega Santobona, si je že razložil vso stvar; neposredne sokrivde ni bilo, pač pa tajen pritisk; žival se je raz-dražila in tisto uro, ko je bilo pričakovati, da se izprazni papeževa stolica, so jo spustili proti nadležnemu tekmecu. Nenadoma, kljub temu, da so ostale vrzeli in nejasne točke, se mu je zasvetilo, da je tako, ne da bi bil moral razumeti vse. Bilo je tako, ker je čutil, da mora biti tako.
"Ne, Prada ni, ali slišiš? Ta mož nima vzroka, da bi mi želel kaj slabega, in le meni je bilo namenjeno, zame je bilo prinešeno to sadje. Poslušaj, pomisli vendar! Le nepričakovana slabost je mogla preprečiti, da se jih nisem dobro najedel, ker vedo, da imam smokve jako rad; in medtem, ko jih je moj ubogi Dario sam pokušal, sem se šalil in mu dejal, naj mi prihrani najlepše za jutri... Meni je bilo namenjeno, njega je pa zadelo! O Bog! Vsled najokrutnejšega slučaja, vsled nezaslišane gluposti usode!... O Bog, o Bog, torej si nas zapustil!"
Solze so mu zalile oči. Ona, trepetajoča, pa še ni bila videti prepričana.
"Ali stric, Vi vendar nimate sovražnika; zakaj naj bi Vam Santobono tako stregel po življenju?"
,Trenotek je ostal nem, ker ni našel zadostnega odgovora. Namen, da molči, se je ie dvigal v njem v vzvišeni veličini. Potem mu je prišlo nekaj na misel in vdal se je laži.
"Santobono je bil vedno nekoliko zmedene glave, in vem, da me sovraži, odkar sem mu odklonil prošnjo, da bi mu bil brata, našega bivšega vrtnarja rešil iz ječe z dobrim izpričevalom, katerega gotovo ni zaslužil... Tako smrtno sovraštvo je pogostoma brez resnejšega vzroka. Mislil je pač, da se mi mora maščevati."
Zdaj je Benedeta, strta, nesposobna, da bi se še prepirala, z izrazom obupne vdanosti omahnila na stol.
"O Bog, o Bog! Ničesar več ne vem. . . In potem —, saj je vseeno, zdaj, ko je z mojim
Darijem tako. Zdaj*gre le za io; Njega je treba rešiti, hočem, da ga rešijo. O, kak ) dolgo to traja, kar delajo tam v sobi! Zakaj ne pride Viktorina po nas?"
Zopet je nastal mučen molk. Kardinal je brez besed vzel košaro s smok.ami, jo odnesel v omaro, katero je dvakrat zaklenil, in vtaknil ključ v žep. Namenil se je bil pač, da jih spravi s sveta, čim se znoČ», na ta način, da odide sam do Tibere in jih vrže noter. Ali ko se je vračal od omare, je opazil oba mala duhovnika, ki sta mu bila nehote sledila a pogledi.
"Gospoda", je dejal z enostavnim velikim izrazom, "ni mi treba, da bi Vaju prosil za molčečnost. Pohujšanje moramo odvračati od cerkve, ki ni kriva, ker ne more biti kriva. Izročiti našega človeka, tudi če je hudodelec, meščanskim sodiščem, bi bilo lahko io-liko, kolikor zadeti vso cerkev, ker bi se hudobne strasti polastile zadeve in obremenile cerkev z odgovornostjo za zločin. Dovolj je, da izročimo morilca božjim rokam, ki ga bodo znale bolj gotovo kaznovati. Oh, kar se mene tiče* bodisi da je zadeta moja oseba, moja obitelj, moja najnežnejša čuvstva — v imenu Kristusovem, ki je umrl .na križu, izjavljam, da ne čutim ne srda ne potrebe maščevanja, da brišem morilčevo.ime iz svojega spomina in pogrezam njegovo gnusno dejanje v večni molk groba!"
Njegova visoka postava je bila videti, kakor da je še zrasla, ko je z iztegnjeno roko izrekal to prisego, prepuščajoč svoje sovražnike edino božji pravičnosti; zakaj govoril ni le o Santobonu, temveč tudi o kardinalu Sanguinettiju, čigar zlosrečni vpliv je uganil. Ob misli na temni boj za tiaro, na vse zlo in na vso pohlepnost, ki se je gibala na dnu temin, ga je v junaštvu negovega ponosa pretresla neskončna žalost, tragična bolest.
Ko sta se Pierre in don Vigilio priklonila, obljubujoča. da bosta molčala, ga je pa vendar pograbilo nekaj nepremagljivega in kljub vsej sili, da bi zadušil ginjenost v svojih prsih, je nehote zaihtel.
"O, ubogo moje dete, ubogo moje dete!" je jecljal. "Oh, edini sin našega plemena, edina ljubezen in edino upanje mojega srca! Oh umreti, tako umreti!"
Ali Benedeta je zopet planila po konci. "Umreti? Kdo pa0 Dario?... Tega ne pripustim. Negovali ga bomo, vrnili se bomo k njemu, vzeli ga v naročje in ga rešili. Pridite, stric, pridite hitro... Jaz ne pustim, da bi umrl, jaz ne pustim, jaz ne pustim!"
šla je do vrat in nič ji ne bi moglo zabra-niti povratka v sobo; tedaj pa se je prikazala Viktorina zmedenega obraza. Kljub svoji vedri pokojnosti je izgubila ves pogum.
"Doktor prosi milostivo in Vašo eminenco, da prideta takoj ali takoj!"
Pierre ki je bil od vseh teh reči popolnoma potrt jima ni sledil, temveč je ostal z don Vigilijem v osojni sobi. Kaj, strup, strup, lično skrit, kakor v dobi Borgije, od potuhnjenega izdajalca, katerega se ne upajo niti ovaditi sodišču, ponuden v tem sadju! Spomnil se je na svoj razgovor na povratku iz Frascatija, in kako skeptičen je bil on, Pari-žan, napram onim legendarnim kemikalijam, ki jih je pripuščal samo v petem dejanju kakšne romantične drame. In vendar so bile resnične, te gnusne povesti o zastrupljenih cvetlicah in nožih, o nadležnih prela-tih in celo o papežih, ki so se spravljali s sveta, ko se jim je prinašala šokolada za zajtrk; zdaj ni več mogel dvomiti: Ta strastni, tragičn; Santobono je zastrupljevalec. V tej grozni razsvetljavi je videl ves včerajšnji dan pred seboj; spomnil se je na besede ča-stihlepnosti in grožnje, ki jih je bil slišal v stanovanju kardinala Sanguinettija, na to, kako je hitel, hoteč ravnati še pred verjetno smrtjo vladajočega papeža, na sugestijo zločina v imenu rešitve cerkve, na župnika, ki ga je srečal na cesti, pa na to košaro, ki jo je duhovnik tako pobožno držal na kolenih in ki se je tako dolgo vozila po mraku žalob-ne Kampanje — na to košaro, ki ga je zdaj zasledovala kakor mora in je zdaj moral venomer misliti na njeno obliko, barvo in na njen duh. Strup, strup! Torej je vendar resnično! Kaj takega se še vedno pretaka v temi črne družbe, sredi vsega besnega pože-ljenja po osvojevanju in po vladi!
(Dalje prihodnjič.) i __________--
Kaj se je zgodilo s tistimi filozofi, ki so pravili, da v tej deželi ne bo prevrata <v socializem, ker se ljudem predobro ¡godi?
Revolucija, ki bi mogla strmoglaviti igno-ranco v delavskih vrstah, bi bila najvažnejša in najpotrebnejša.
TRI ŽENSKE UMORJENE NA ELEKTRIČNEM STOLU
New York j« bil« prva drsava, ki je I. 1890 uvedi« električni stol sa ubijanja obsojencev. — Poleg moških so bila v newycrskem Sing Singu, kjer so državni sa* peri. usmrčene tudi tri žarske. Dne S, avgusta je bilo pokončano življenja na električnem stolu Anni Antonio (desna na tej sliki). O nji je bilo poročano ie v prejšnjem Proletarcu. Smrti ja bila oteta dvakrat, ravno predno bi jo imeli odvesti na smrtonosni stol, in obakrat so ji obriti glavo. Ali sagovorniku se ja posre-
čilo isposlovati sadnjo minuto odgoditev smrtne kasni Ko so ji obriti glavo tretjič in ja smrt soet trkala na vrata, sagovorniku ni več uspelo, da jo bi odgnal, kajt' govarner ja odklonil storiti ie kak korak v ptid obso janke. Na sliki na lavi je Ruth Snyder, in v sredi med duhovnikom in matrono Martha Place. To so edine ženske, katerim ja bilo vsato življenje na električnem stolu. Vsa tri so bila obsojene v smrt, ker so umoril*, ali pa pomagala umoriti svoje može. Vse tri so sapu* ■tile otroke.
Navodila članom X. rednega zbora J. S. Z.
približno vse tako kakor pred ustanovitvijo P. M.
Če bi kdo mislil, da tu pretiravam, navajam za pričo resolucijo, ki jo je sprejel lokal P. M. dne 11. avgusta v Kin-caidu, Hl. V nji premogarji P. M. konstatira jo, da so leta 1932 glasovali za demokratski tiket skoro SOGLASNO (almost unanimously), in zdaj pa, ko so vse politične obljube demokratov prelomljene, groze, da bo Progressive Miners svojo oporo demokratom odvzela .. .
ir Resolucijo omenjenega lokala so podpisali Joe Urban, John Baratta, Buri 'Pruett,
Clarence Kelly in Joseph Con-rath.
Resolucija nič ne pove, koga bo P. M. podpirala v svoji bodoči politiki, ampak le, da je razočarana nad demokrati in zato zdaj ne bo agitirala zanje, — Opazovalec.
OGLAŠAJTE
/
v
PROLETARCU
X. redni zbor JSZ se prične v soboto 1. septembra ob 9. zjutraj v Slovenskem delavskem domu, 15835 Waterloo Rd., med E. 152. in 156. ulico, Cleveland, O.
Zborovanje bo v gornji dvorani omenjenega doma. ki je ena najmodernejših slovenskih dvoran v tej deželi.
Stanovanja za delegate ima v oskrbi Joseph Jauch, 7308 Hecker Ave., Cleveland, O. Kdor stanovanja še nima, naj se obrne s pismom na omenjeni naslov. Glede vožnje pa navaja s. Frank Barbich sledeča priporočila :
Vlaki železnic New York Central, Nickel Plate in Baltimore & Ohio gredo skozi Union Terminai, ki je v osrčju mesta.
Blizu te postaje je postajališče vozov poulične železnice, ki vozijo po St. Clair Ave. in v Coliinwood pred Slovenski delavski dom. Ako vam ni znano, vprašajte pri postaji, kje ustavlja St. Clair Ave. kara. Treba je le preko Public Square, in na čakališču vzamete karo št. 3 z napisom St. Clair-Collinwood-Euclid Beach katera vozi mimo Slovenskega delavskega doma. Iz mesta do dvorane traja vožnja 40 minut.
Udeležencem zbora s ¡Pennsylvanie, ki pridejo z vlakom, priporočamo, da se po-služijo Lake Erie proge iz Pittsburgha v Cleveland. Izstopijo naj na postaji E. 93rd St.. in potem vzamejo poulično karo E. 105th-Dupont Ave. severno do St. Clair Ave., kjer se naj presedejo na St. Clair-Collinwood-Euclid Beach karo.
Tisti iz Pa., ki pridejo s Pennsylvania železnico, naj izstopijo v Euclidu in 55. cesti. Od tu naj se peljejo severno z E. 55th St. karo, ki ima napis "Marquette Loop". Ta kara vozi do St. Clairja, kjer naj izstopijo in vzamejo St. Clair-Collinwodd-Euclid Beach karo do Slov. del. doma.
Tistim, ki se pripeljejo z busi :
Potniki iz Pa. naj izstopijo na E. 105th and Euclid Ave. Tu naj vzamejo 105-Dupont Ave. karo severno do St. Clair Ave. in tu naj presedejo na že omenjeno St. Clair karo.
Člani in gosti zbora, ki se pripeljejo z vzhoda, na pr. iz Buffala in New Yorka po cesti 20, lahko izstopijo na Ivan hoe Rd. ter Euclid. Nato naj poizvedo, kako priti na E. 185th St., kjer je postaja avtobusa, kateri vozi direktno do Slov. delavskega doma. Vsakdo, ki se bo vozil s tem bu-som, naj naroči šoferju, da ustavi bodisi na E. 152. ali pa na 156. cesti, od kjer je le malo hoda do dvorane.
Tisti, ki se pripeljejo z busi zapadno od Clevelanda, naj izstopijo na /Public Square ter vzamejo poulično karo na istem kraju kot že navedeno za potnike, ki pridejo iz za-padnih krajev z železnicami. I Onim, ki se pripeljejo iz
Penne z avti, priporočamo: najboljša pot je U. S. No. 30, katere se poslužite do Lisbon, O., potem št. 45 do Salem» O., in št. 14 do Clevelanda.
Iz Chicaga ali iz Buffala je najboljša avtna cesta v Cleveland št. 20.
Slovenski delavski dom je tri četrtine milje južno od jezera Erie. Je v bližini Euclid Beach amusment parka, kateri je splošno znan med potujočo publiko vse dežele.
Tudi ako si ne boste zapomnili teh navodil, ni treba drugega, kakor da vprašate na Public Square ali kjerkoli v Clevelandu, kako dospeti v dvorano Slovene Worker's Home, 15335 Waterloo Rd., in povedali vam bodo.
Kar se tiče vožnjih cen in vožnje daje pojasnila Donald J. Lotrich, 1937 So. Trumbull Ave., Chicago, 111.
Iz Chicaga v Cleveland in obratno stane vožnja po progi New York Central $12.30. To je znižana cena, ki je veljavna na vseh njenih vlakih, razen enega, kateri odhajajo iz Chicaga s postaje La Salle v petek 31. avgusta in za povra-tek so ti tiketi veljavni do polnoči v torek 4. septembra.
Vlaki New York Central vozijo iz Chicaga v Cleveland (centralni standard čas) ob 10.45 dop., ob 9.00 in ob 11.40 zvečer.
Glavna naša skupina odpotuje iz Chicaga z vlakom ob 11.40 zvečer, kar je 12.40 A M., čikaški day light saving time.
Vlaki iste železnice odhajajo iz Clevelanda ob sledečih urah (navajamo le večerne vlake): 10:00 zvečer (v Chicago dospe ob 5:45 zjutraj); 12:20 po polnoči (v Chicago dospe ob 7:15 zjutraj); 1:15 zjutraj (v Chicago dospe ob 7:55 zjutraj).
Vsakdo, ki pride po železnici, lahko ostane v Clevelandu s temi tiketi do 4. sept, in odpotuje z zadnjim vlakom pred polnočjo, tako da bo imel po zboru še cel dan časa za obiske. Kdor pa se pripelje z busom, plača nekaj več vožnje, toda tiket je za povratek veljaven šest mesecev.
Člani in gosti zbora, ki pridejo iz krajev zapadno od Chicaga, naj kupijo povratne (round trip) tikete le do Chicaga, ker se dobe na račun svetovne razstave v tem mestu zelo poceni. Iz Chicaga v Cleveland pa naj se ravnajo po teh navodilih.
Pravila JSZ določajo, da plača ;JSZ vožnjo delegatom klubov, konferenc JSZ, članom in članicam odborov ter referantom. Vsaka konferenca je v tem smislu upravičena poslati enega delegata, in v*ak klub do prvih 50 članov enega delegata in nato na vsalffh nadaljnjih 50 članov enega delegata več.
Delegatom podpornih in kulturnih društev Prosvetne matice plačajo potne stroške organizacije, ki jih pošljejo,
ali pa se udeleže zbora na svoje stroške.
Poročevalci, katere delegira za referente eksekutiva JSZ predno so izvoljeni za zastopnike bodisi v klubih ali v društvih, dobe vožnje stroške in dnevnice iz konvenčnega sklada JSZ.
Na X. redni zbor JSZ imajo dostop vsi člani in somišljeniki, kot je naš stalen običaj.
Diskuzije o sporedu X. zbora JSZ
Chicago, III. — Raymond
Traunik je v prošli številki na angleški strani oznanil disku-' zijo o sporedu X. zbora JSZ, ki se je vršila v Detroitu zadnjo soboto. "Pri nas smo vsi mnenja, da bo ta zbor za JSZ važnejši kot katerikoli v njeni zgodovini", pravi Traunik.
Z njegovim mnenjem soglašamo, kajti tudi sedanji časi so za delavsko gibanje iri njegovo bodočnost važnejši kot kdaj prej.
Klub ¡št. 1 JSZ v Chicagu bo imel svojo redno sejo v petek 24. avyusta. Takoj ko bo dnevni redi zčrpan, sledi razprava o sporedu bodočega zbora in
V petek večer, dne 1. avgu-■	. . ... . ..zx
sta, torej dan pred pričetkom 0 vP™»nJu.. kakSno sta'l4ce
zbora, se bo vršil v prostorih kluba št. 27 v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. "simpozium" ali razprava o mladini z ozi-rom na socialistično gibanje. V tej diskuziji bodo sodelovali delegati naših mladinskih odsekov, ki pridejo na zbor iz Michigana, Pennsylvanije, 111 I— noisa, New Yorka in Ohio. Vstop na to razpravo''je prost vsakemu članu in somišljeniku.
Apeliramo na vse člane zbora, da se potrudijo priti v Slovenski delavski dom v soboto 1. sept. točno ob 9. zjutraj.
Iz južnega Illinoisa
Boj med unijama Progressive Miners ter U. M. W. of A. traje dalje. Kar se tiče naših rojakov, je ta bratomorni boj povzročil ne samo veliko polemike v slovenskih časopisih, nego tudi jeze in sovraštva v naselbinah.
naj zastopajo v posameznih točkah sporeda naši delegati« Pridite na to velevažno sejo vsi člani in članice.—P. O.
it
Piknik "Vijolice
Milwaukee. Wi». — Kot je
bilo že poročano, priredi Slovensko samostojno podporno društvo "Vijolica" velik piknik, ki se bo vršil v nedeljo 26. avgusta ob 2. pop. v De Werth parku na Fond du Lac Rd.
Članstvo podpornih društev in klubov JSZ, ki ljubi vzajemnost v naselbini, je vabljeno na to prireditev. Društvo "Vijolica" bo skrbelo, da bodo gosti dobro postrežem in se ob enem pobrigalo f.a obilo zabave v prid vseh.
Truck odpelje na piknik s 30 in Central St. prvič ob 1:30 in drugič ob 2:30 pop.
Društvo "Vijolica" je ves čas obstoja v naprednih vrstah .in z zavednim delavstvom. Izkažite mu svojo na-
prireditve.
I?rala bo izvrstna godba.-Na svidenje 26. avgusta.
Joe. Vidmar, tajnik.
Temu vzrok je, ker niso ho
teli vsi naši ljudje vrjeti, da je ¿V0nfeno^Tp^setom^'njegov Progressive Miners unija res tako delavsko zavedna, kakor smo se nadejali. Marsikak pre-mogar, ki je šel že skozi veliko bojev, je bil skeptičen, češ, morda to novo gibanje ni nič bolj radikalno v jedru, kakor so bila druga slična razkolni-ška gibanja v UMW. Navdušeni pristaši nove unije so jim to mnenje silovito zamerili in tako so se začele razprtije tudi med nami.
Razvoj dogodkov pa je pokazal, da se gre v tem boju ne toliko za radikalizem, socializem, komunizem ali za drugačno pogodbo s premogovniškimi .družbami, ,kakor jo ima UMW, ampak katera unija naj dominira premogarje v II1inoi.su. Ker v PM sami ni bilo prave enotnosti, je v njej nastal boj zaradi urednika, pričeli so se spori vsled vprašanja vodstva v ženski podružnici P. M., prišlo je do nesoglasij zaradi taktike glasila itd.
Mnogi napredni rudarji,
Poročilo o elevelandski konferenci JSZ
Cleveland, O. — Na konfe-
denci klubov JSZ in društev Prosvetne matice, ki se je vršila v tem mestu v nedeljo 12. avgusta, je bil izvoljen za njenega delegata na prihodnji zbor JSZ s. Louis Zorko.
Pridružena društva in klubi so bila na tem zborovanju zastopana zelo dobro, okrog 90 odstotkov. Predsedoval je Leo Poljšak in zapisnik je vodil Ivan Babnik.
Za tajnika konference je bil ponovno izvoljen Louis Zorko, za organizatorje pa Anton Jankovich, elevelandsko okrožje; John Tancek, Girard; Leo Bregar, Kenmore-Barber-ton; John Vehar za agitatorja med mladino.
Ta konferenca je bila orne-posebno socialisti, so verjeli, njena tudi v angleških listih, da bo P. M. napredna unija ne | samo na industrialnem, nego j i r
Poročevalec.
tudi na političnem polju. Sku-jy0mve Q načelni izjavi šeni slovanski premogarji, ki
slede ali pa sodelujejo v bojih na industrialnem in političnem polju že par desetletij, so vedeli, da ima nova unija slične slabosti za zagaženje v politiko oportunizma, kakor Lewisova UMW. Dogndki so potrdili, da je bilo njihovo mnenje pravilno. Glasovi, oddani v rudarskih naselbinah, so dokaz, da je v "politiki"
soc. stranke
Chicago, III. — V klubu št. 1 bomo imeli referendum o strankini načelni ¡¿javi na seji v petek 24. avgusta. Pridite vsi in glasujte po svojem prepričanju.
Po glasovanju in druirih točkah dnevnega reda sledi razprava o sporedu bodočega zbora JSZ. — P. O.
"KOHLER OF KOHLER
To je prokleto delo in stru-. putijev — da varujejo red in toliko kakor v trenčih," je 1 mir ter privatno svojino...
dejal Anton 2agar, ki ima že nekaj let pekarijo v V> auke-
ganu, oziroma v North Chica-gu. Ampak ui mislil na svojo pekarno, pač pa na Kohlerje-vo tovarno pri Sheboyganu, Wis., kjer je bil tedaj zaposlen. Med vojno je bil v tren-čih na goriški fronti.
Pri Kohlerju izdelujejo kopalne banje, pomijnjake ("sinke"), lijake, odvode, umival-no in drugo glazurano (enameled) opremo, ki se jo rabi v kuhinjah, toaletnih, sobah, straniščih, hotelih, brivnicah itd.
Kohlerjeva tovarna v Kohlerju je veliko podvzetje, ki se razteza preko več kvadratnih blokov. V bližini je vas Kohr ler, industrialno seliščje Koh-lerjevih delavcev, ki žive v vilah, obdane s tratami, drevjem, vrtovi in pArki. Ta vas, v kateri prebiva le del Kohler-jevih delavcev, jd/že precej
let
eno najbolj opjvanih delavskih selišč v tej deželi. Kapitalistično časopisje ga označuje "Ideal Village of Kohler ali pa "Model Town of Kohr ler".
Ako gleda človek na tovar no od zunaj, se mu tudi ta zdi idealna — od zunaj. Vse nekaj drugega je od znotraj, posebno pri vlivanju posod. Za najbolj nezdravo pa slovi delo pri glazuranju (enamelirar nju) banj itd.
Veliko Slovencev je že pustilo svoje moči in zdravje v tej tovarni, ki zaposluje od par tisoč pa do 6,000 ljudi. Odvisno je od naročil, katerih zdaj ni veliko, ker je gradbena industrija v zastoju. Tudi sedaj je v nji zaposlenih — oziroma je bilo zaposlenih do te stavke, ki se je pričela meseca junija, precej naših rojakov, večinoma iz Sheboy-gana.
Pri Kohlerju in v tovarnah v Sheboyganu sploh niso bile plače se nikoli visoke. Navadni delavci o uniji do te krize niso govorili. Le delavci stavbnih strok so bili več ali manj organizirani in nekaj drugih poklicnih delavcev.
Ko pa je bil razglašen evangelij Nire, je zašla misel za organiziranje v unije tudi med delavce v Sheboyganu. In tako so se letos v tem wisconsin-skem mestu dogodile stavke, kakršnih ne pomni njegova zgodovina. V Proletarcu je o njih poročal Leo Milostnik, Anton Zorman in drtrgi. In končno je duh organizacije šinil tudi med tlačane v Kohler-jevi tovarni.
Walter J. Kohler, v politiki torijski republikanec, bivši go-verner države Wisconsin in eden njenih "najodličnejših" sinov, se je začudil. Mar ne stori vse v svoji moči, da bi zadovoljil svoje podložnike? Res, da jim ne dopušča samostojnosti v mišljenju, toda čemu naj tlačani sploh mislijo? To je vendar stvar bossov! Ali ko si je Walter pomencal oči :e enkrat in znova zrl skozi okno svoje pisarne, je videl, da se ne moti. To je stavka— zares! Kolesje stoji. Velike delikatne peči so v nevarnosti, da se uhlade in Skoda bo velika. Dobil je tlačanov, ki so bili pripravljeni ostati v tovarni, po 24 ur na dan toliko dni kolikor bo potrebno. To je sicer proti določbam NRA, ampak NRA v takih slučajih miži. In tudi ako gleda, nič ne vidi. V tovarno je Kohler dobil komaj toliko delavcev, da so mu kurili senzativne peči za razne kemikalije in kovine. Drugi pa so bili zunaj na cesti In piketirali.
Dne 27. julija — mislim da se ne motim v datumu — so ti deputiji dva stavkarja ubili in okrog 50 ranili. Skoro vsi — kakor je dokazala preiskava so bili ustreljeni ko so bežali, to je — svinčenke so jim bile pognane v hrbet.
Serif okraja Sheboygan se je vsled tega silno prestrašil in apeliral na guvernerja, da naj pošlje milico v Sheboygan. Vse se je razvijalo kakor v igri — kot da so bile vloge v drami stavke pri Kohlerju v
ščili tu gor v breg, ifjer je ta avto. Mislil sem, da se ne bom pobral več, ali ker sem še .jnlad in močan, mi ni škodilo."
Stavkar, ki je to govoril, spominja človeka na Ličana. Visok, zdrav, močan in drzen. "Proklfcto, Če bi mi bila dana prilika zgrabiti se z vsakim izmed njih posamično, sem gotov, kakor sem zdajle gotovo tu, da se ne bi nobenemu dobro godilo." Toda bolelo ga je, in ko je to govoril, je bil ginjen. Tovariša sta ga po-trepljala in mu opomnila, da je treba spet pričeti s piketi-ranjem ter dati priliko drugim za odpočitek.
"Kaj mislite o poravnavi?" In ta močni fizični bojevnik
Priprave za cleveland- Snoy o Proletarcu
•ki zbor JSZ	Bridgeprrt, O. — Z iz vaja-
C U ve lan d, O. — Počasi de- »Ü. urednika Proletarca v iz-run -/m X »»HnJ -Al,«r dnin- (1»J* z dne 15. avgusta na i.
lamo za X. redni »bor, dela> A	, . _ , .. v
mo pa le. Vršil se bo v ameri- «trfni »ogibam. Delegacija X. ški slovenski metropoli. 3>re- rednega zbora lahko porabi tekli teden sem šel na poizve- *rl dm » razpravljanjem o do vanje, kje bi dobil "kvar-	amP*k Proletarcu to ne
Ur" za našo slavno delegacijo. bo. koristilo, ako sodrugi m ho-
naprej odrejene in razdane. ije z vg0 gotovostjo odgovoril: V nedeljo 12. avgusta sem .<Ta teden bo odločeno. Morda bil po mnogih letih zopet v | y par dneh pa ?remo zopet Kohlerju. Sla sva tja z ženo v na dcj0 »»
družbi s s. Fr. Stihom in Mar: ' 0dšli'so preko proge nazaj tinom Jelencom. Martin nam>pred t0Varn0( (la „bnove kora-
:'! d*L?a ^P0Uf°, Sv0j,.a,vt?i kanje gor in dol in z njimi se
je polagoma premikal nosilec
in vozil. "Ni več lep, kakor nekoč," je dejal, "ampak pripeljali se bomo." Štiri milje vožnje — in bili smo v Kohlerju. Ulice vse zagrajene. Na vsakem križišču vojaki. Vojaki na strehah, vojaki v šotorih, vojaki na tratah, ki počivajo in flirtajo z dekleti.
Ni dovoljeno stati, sem bil opozorjen. Torej se premikaj-mo! Gremo počasi dol in gor, na eni strani ceste mi, na drugi piketi v štirih skupinah, vsaka z ameriško zastavo, kakor da je zastava balzam, ki lajša gnjev ali bolečine! Na cej strani ceste smemo hoditi, na drugi strani ob tovarni pa smejo hoditi samo piketi, toda nihče brez posebnega dovoljenja, ki jih izdaja poveljstvo milice.
En blok, potem drugi, tretji. Skoro vsa okna tovarne sp razbita. Nikjer na asfaltni cesti in na tratah nobenega kamenja — toda ko je med stav-karji vzkipelo, je kamenje
ameriške zastave.
Čas je, da gremo, je rekel s. Stih, čakajo nas. Usedli smo se v Jelenčev avto in se odpeljali na slavnost sheboygan-skih dveh društev SNPJ, ki sta praznovala 30-letni jubilej svoje jednote.
Prošlo nedeljo so vojaki izpred Kohlerjeve tovarne odšli in straženje je spet prevzel šerif s svojimi deputiji. Optimistični stavkar pač ni vedel, da bitka s Kohlerjem ni tako enostavna stvar. Ampak če bodo delavci, kakor je on, vztrajali, bo Kohler podlegel.
Frank Zaitz.
Iz Moon Runa, Pa.
Delavske razmere sv> tod zelo slabe. Majne Pittsburgh Coal kompanije obratujejo dva dni v tednu. Naših ljudi je precej nezaposlenih. Kljub
vsemu pa -naša društva in klubi prirejajo zabave in pikni-prišlo od nekod, in bilo ga je' ke, zavedajoč se, da se s sa-toliko ob stenah pred okni in mim tarnanjem ne doseže dru-
Križ seve je, da so hiše precej natlačene, in to radi krize. Več mladih se je pofcenilo, sedaj so pa doma pri atu in mami. . Precej se jih je odzvalo in bodo drage volje "einkvar-tirali" delegacijo. Nekaj rojakov bo sprejelo po štiri fante ali pa dekleta. Torej tisti, ki nimate stanovanj pri svojih poznancih, pišite takoj, da bomo približno vedeli koliko stanovanj pripraviti. Ker moramo zanje poizvedeti, Je pač najboljše, da storimo to zdaj, ko imamo Čas. Mi ne bi bili radi kritizirani preveč pozneje, ker malo bomo gotovo — to vemo vnaprej. Torej pišite podpisanemu ali pa Joseph Jauchu, 6409 St. Clair Ave.
Prireditve med zborom bodo ugajale — tako upamo -domačim in gostom. Pravijo, da bo nastopilo kar pet pevskih zborov: Zarja, Delavec, Jadran, Soča in Zvon. 2iva slika bo vprizorjena. Igral bo Marinčkov kvartet: trije go-slarji in kitara (Sylvia, Antonia, Frances in Frank). Tudi govorniki nastopijo. Po zabavi bo ples v spodnji dvorani. To se bo vršilo v nedeljo 2. septembra ob 7:30 zvečer v dvorani konvencije, 15335 Waterloo Road. V soboto zvečer 1. septembra bo banket ravno tam z govorniki, pevskimi točkami solistov in kvarteta, godba in morebiti še ples.
Navodila delegatom za potovanje so na drugem mestu v tej številki v angleškem in slovenskem jeziku.
Frank Barbič, 16010 Park-grove Ave.. Cleveland, O.
mišljeniki ne gredo na agita cija zanj ter '¿a razširijo.
V agitaciji imam skušnje. Z besednimi polemikami med nami po bomo pridobili naročnikov Proletarcu. Zato je boljše, da tisti čas porabimo za a-gitacijo, kakršna kaj zaleže.
Bil sem nedavno na poti devet dni in pridobil s sodelovanjem prijateljev • Proletarca temu listu skoro 90 naročnin, in to večinoma nove naročnike. Nihče ni govoril o obliki lista in sličnih tehničnih vprašanjih. Pač pa bo koristilo, ako moremo pridobiti Proletarcu z naročninami in oglasi toliko dohodkov, da ga povečamo na 8. strani. Ta cilj bomo dor.egli, ako priznamo, da le agitacija šteje. Na zboru naj vsakdo, ki misli, da more kaj pripomoči k izboljšanju agitacije in lista, pove svoje mnenje, toda ob enem naj se vsi zavedajo resnice, da so agitatorji edina armada, ki v delavskem gibanju kaj pomeni.
Joseph Snoy.
za stenami onostran oken, da so ga morali voziti stran, ali pa leži še kakoj je bilo name-tano.~"Ni prav, da so jih zdro-
gega kakor kvari zdravje.
V nedeljo 26. avgusta priredi piknik klub št. 175 JSZ. Vršil se bo na Portmanovem
bili, kajti kompanija je men- prostoru. Tukajšnji rojaki in
da to hotela," je menil s. Stih.
"Tukaj — na tem kraju — so streljali v nas," je pojasnjeval stavkar in korakal po par izmenjanih besedah dalje.
enako vsi -v sosednih naselbinah so vabljeni, da se ga udeleže.
Govornik na tem pikniku bo znani socialistični orator
Zraven je stal vojak s puško dr. Van Essen ali pa David na rami.	Rinne. Piknik se prične zgo-
Na eni strani ceste, v zele- daj popoldne, govori pa ob 5. nju in v tratah je Kohlerjeva V tej krizi se moramo de-tovarna, na drugi kompanij- lavci posebno pobrigati, da re
ske trgovine, uradi, dvorane v vilah in izložbena okna. Toda le malokatera šipa je cela. "G. . . vse smo razbili! Razto-gotili so nas. Dobil sem jo po glavi, da mi še zdaj zvoni v nji..." Bil je prijazen, star mož, ki se je pohvalil na ta način. Nesel je piketom pitno vodo. "Prinesel bi jim piva, pa ne dovolijo — ne unija in ne milica — pa tudi denarja ni.
šimo deželo in njeno ljudstvo iz mizerije. če se ne bomo brigali mi, be ostalo vse kakor je, kar pomeni, da bo čezdalje slabše.
• Za delegata na X. redni zbor sta klub št. 175 JSZ in društvo št. 88 SNPJ izvolila Mike Jeralo.
V petek 31. avgusta bo v Bridgevillu socialistični shod, na katerem bo govoril profe-
Pomanjkanje dobrih cenenih stanovanj
Milijone stanovanja tej deželi je takih, ki so nedostojna za človeška bivališča, pravi V Eldonu, Mo., sem se u»ta-1tajnik Roper na podlagi »tati-vil par dni pri dvema sodrugo- stike, ki jo je izdala federal
izvedel, da socialistične šole v tem kraju to poletje ne bo. Mladi učitelj s. Ted. Graham mi je zagotovil, da je praktična šola še najboljša. Odpotoval sem z njim .na shode. Dne 11. avgusta sem bil na shodu v St. Louisu, ki je bil zadnji na tej turi.
S potovanja po Missouri
La Salle, 111. — Uspešen a-gitator za soc. gibanje se mora dobro pripraviti za svoj posel in se neprestano izpopolnjevati v znanju, drugače ga protisile uženejo. Zelo uspešen način za pridobivanje takega znanja so agitacijske ture.
Dne 14. avgusta sem se ustavil V Springfieldu in obiskal strankin urad, nato pa sem odrinil naprej v Missouri. V srednjem in južnem delu Mis-
---isourija so pridelki večinoma
Ali »te naročnino na Prole- uničeni — posledica suše. tarča ie poravnali?	1 Dospevsi v Columbijo, sem
ma, ki sta aktivna v soc. stranki že 30. let. Eden je W. Mil-ler, uradnik pri uniji železniških inženirjev. Kandidira v kongres in kampanja zanj je dobro zasnovana. Sodrugi se nadejajo, da bo izvoljen. S farmarji smo prišli precej dotiko. Blizu Jefferson City-ia SMO se seznanili z enim, ki je dobil za kravo, katero je prodal v St. Louisu, ček za 8 centov. Pravi, da si ga bo hranil v spomin na "dobre čase".
V	St. Louisu deluje več socialističnih klubov. Shode ob-državajo vsak večer.
Vozeč se z avtom sem na potu pobral več pešcev in jih v pomenku podučil o principih
naše sranke.
V	nedeljo 12. avgusta sem se ponovno ustavil v Springfieldu, kjer sem bil gost dru žine s. Krmelja, kakor vsaki-krat, kadar sem v tem mestu.
Zdaj smo v kampanji za nabiranje podpisov, ki so potrebni za nominiranje socialistične liste. — Anton Udovich.
housing komisija. Ugotavlja, da je treba zgraditi najmanj 5,800,000 delavskih stanovanj. Vlada je pripravljena sodelovati, izjavlja Roper, in je v ta namen določila visoko vsoto, oda za uspešno izvedbo gradbenih načrtov je treba pomoči privatnega kapitala. Tega pt še prav nič ne mika, da In se brigal za take investicije, ker se boji, da ne bi donasale zadostnega dobička.
če se bi začelo program za gradnjo" novih stanovanj izvajati, bi dobilo po Roperjevem mnenju zaslužek 4,500,000 stavbinskih in drugih delavcev.
Železnice proti penzij-ski postavi
Zastopniki 134. ameriških železnic so se zedinili za boj na sodiščih proti legalnosti postave, ki določa penzije za železničarje. Prvo sodno bitko so železnice izgubile, toda zakon hočejo tirati na vrhovno sodišče. Pravijo, da je neustaven, ker jim "konfiscira" imovino.
O zabavi na Syganu
Sygan, Pa. — Veselica kluba št. 1 JSZ dne 11. avgusta je prav povoljno uspela. Gosti soprišli iz Canonsburga, Moon Runa, Bridgeporta itd., pa tudi tukajšnji rojaki so se odzvali v obilnem številu. Klub je hvaležen vsem, ki so pripomogli k tem uspejiu.
Frank Ursitz.
Prosvetna matica je ustanova za vsa napredna društva. Ali je vase včlanjeno v nji?
Insullu se ni bati
Marshall E. Sampsell, ki je bil eden glavnih uradnikov v Insullovem "utiličnem car-stvu", je bil obtožen tatvin in poneverb v izvrševanju svoje
Imenikzastopnikov Proletarca
Kdor želi prevzeti zastopstvo za nabiranje narolnikov Prole- Nuibe. Bil je končno predan tarcu prodajati An,. družinski koledar broiure in knjige, naj pile' Poroti. *« dne 15. avgu-upravništvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije. Na tu priobčene zastopnike apeliramo, naj skušajo ob vsaki ugodni priliki pridobivati naročnike temu listu. Pravzaprav je dolžnost vsakega slovenskega zavednega delavca agitirati za svoje glasilo Proletarec.
Ako je ime kakega zastopnika v sledečem seznamu izpuščeno, naj nam sporoči pa bomo imenik radevolje popravili
CALIFORNIA. Los Angelet: Frank Novak. San Francisco: A. Lek?an.
COLORADO. Clifton: Peter Zmerzlikar. Creeled Bülte: Ant. Slobodnik. Pueblo: Fr. Boltezar. Somerset: Anton Msjnik. Wallenburg in okolica: Frank L. TomSi*.
ILLINOIS. Chicago: Frank Zaitz, Charles Poj?o-relee, Anton Andre*, Johnny ltak. Farmington: John Majdic. La Salle: Frank Martinjak, Leo Zev-
S hudomušnim smehljajem je »or Jesse Holmes, kandidat za
šel dalje preko ceste s svojim ¡senatorja na listi soc. stranke., nik Peter Bamch.
'Podrobnosti O tem shodu bodo Oglesby: Anton Udovich.
•i 'ir oc	Panama: Andrew Ileraich.
vodnim tovorom.
Korakali smo mimo velikih izložbenih oken, za katerimi so se lesketali v solnčnem svitu enamelni izdelki Kohlerjeve tovarne. Toda čipe so bile večinoma zdrobljene; le tu in tam je na njih še ostal napis "Kohler of Kohler".
Walter J. Kohler je "nemškega pokoljenja, po mišljenju aristokrat, zato si je našel /titel", ki spominja na pleme-nitaške naslove, j Ko smo dospeli preko križne ceste dober lučaj od tovarne, kjer je Jelene pustil svoj avto, je pOČivalo ob njemu nekaj piketov. Večurna hoja gor in dol utrudi, pa se vrste.
"Kaj mislite o milici?"
"Veseli smo teh soldatov," je vprašani odgovoril. "Pred
sporočene na pikniku 26. av- ProrU: JoiHij>h Mrezar gusta. — Jacob Ambrozich. So Chicago: Max Marolt.
—--Springfield: Anton Per, Jo». Ovca,
Naprej . Proletarcem! ^^¡L^.
sta oprostila krivde, čeprav mu je bila dokazana. Ta izrek omogoča oprostitev Insulla in vseh drugih, ki so obtoženi enekega prestopka. .Velešpe-kulantom se pač ni bati zakonov, četudi jih kršijo na debelo.
Veleodlični tovarnar, filan-1 tistim streljanjem, ko sem trop. republikanec, patriot marSiral ob tovarni kakor ko-itd., Mr. Walter J. Kohler, so rakam danes, je bilo na ti-le
Bear River, Colo. — Ob tej
priliki, ko obnavljam naročnino, vam ob enem povem, da mi je Proletarec jako v5eč, posebno ker prinaša tudi eno stran štiva v angleškem jeziku. Kadar kdo hvali ali brani sedanje mizerne razmere in tiste, ki nas vladajo, pa mu pomolim pod nos ta ali oni angleški članek v Proletarcu.
Žal, da tu ni Slovencev; ako bi bili, bi se potrudil Proletarca razširiti med njimi. Kajti le s čitanjem časopisov, ki se ne strašijo pisati resnico, si bo delavstvo gradilo pot v socialno pravičnost.
Anton Dolinar.
je vsled tega razjezil in bruhnil v svet, da so njegovi delavci zadovoljni — zadovoljni že od nekdaj—toda prišli so "zunanji" zdražbarji in ščuvali ljudi proti njemu v korjst svo-
progi spodaj, ko so me ustavili
Seja kluba it. 49 JSZ
Collinwood, O. — Seja klu-
deputiji, 'Halo, you — maršjba St. 49 bo v nedeljo 26. av stran..!' Nisem pes," sem gusta ob 9:30 dop. v navad-
jim dejal.
"V uradu unije so mi dali navodilo, da se ne smem umak-
jih služb in jih nekaj nahuj-	niti, kajti piketiranje je naša
"skali za pristop v "zunanjo"	ustavna pravica. Hodil bom
unijo. Kaj storiti? Walter je	g0r in dol. — A še predno sem
najel v svoj "Model Village of	«končal, so me pograbili, me Kohler", kjer je tovarna, de- nekajkrat zavihteli in me tre-
nih prostorih. Glavna točka sporeda bo razprava in sklepanje o pripravah za X. redni zbor JSZ.
Socialist ima pravo vrednost za delavsko gibanje edino če je aktiven.
Waukegan in North Chicago: Frances Zakovsek.
INDIANA. Indianapolis: Frank Skufca.
KANSAS. Arm«: Anton ftular. Gross: John ftular. West Mineral: John Marolt.
MICHIGAN. Detroit: John Zornik, Albert Na-prnidnik, Peter Hrnedict, Joseph Kor.iieh. Trenary: Jos. Strlc.
MINNESOTA. Buhl: Max Mart*. Chisholm: Frank Klun. Duluth: John Kobi. Ely: John Tcran.
MONTANA. Red Lodge: K. Erz-no/.nik.
NEW JERSEY. Elisabeth: Andrew Sprofcar.
NEW YORK. Gowanda: James Deklrva. Little Falls: Fr. Petaus So ward: Frank 2a»?ar.
OHIO.
Akron in Barberton: Max Kotnik in
John Anderluh. Akron in Kenmore: Joseph Jereb,
Leo Breg-ar. Bridgeport: Joseph Snoy. Barbertoa: John Jankovich.	.
Cleveland: John Krebelj, Anion
Jankovich. Conneant: Joseph Sertmak. Girard: John Kosin, John Tancek, Anton Dobrovolec.
Glencoe: Albina Kravanjs. Lisbon: J. Benrant. Maynard: Andy Zlatoper. Pinsy Fork: Nace Zlembertfer. Powhatan Point: Anton Vchar. Newburgh: Jos. Lever. Nile»: John PI ah tar. Warren: Joe J«i.	-f
PENNSYLVANIA.
Allquippa: Geo. Smrokar. Bartol Ye-rant.
Bulger: Ann« Nagel. Crafton: Jacob Tomeo. CanonsburgStrabane: Marko Tc-
kavc, John Terc'clj. Cuddy: John Jenko. Export: Jos. Britx. Forest City: Frank Itataic, Tony Zaitz.
Green •boro: Tony Zupanftf. Hendernonville: Albin Kamicnik. Herminie: Anton Zornik. Imperial: Frank Auffustin. Johnstown in okolica: Andrew Vi* drich, John iAnRorholc, Ilija Bu-balo.
Krayn Dunlo: I/OuiA Sterle. Latrobe: John in Msry Frsdcl. Lawrence: Louis Britz. Library: Nick Triller. Lloydell: Frank Su»tarsich. Luserne: John Matiiii. Park Hill - Conemaugh: Frank Pod-boy.
Rrnton: Anton Bojrataj. St. Michael: Frank Bizjak. Sygan: Frank Ursitz. Throop: John Oreshek. Tire Hill: Jacob Stroll. Vintondale. James Vidmar. Verona: Tony Krescvich. West Newton: Jos. Zorko. Willock: John Koplenik. Yukon: Rudolf Fradcl.
UTAH.
Helper: Anton Kokal.
WEST VIRGINIA.
Pierce: Frank Polanc. Star City: I^awrencc Selak.
WISCONSIN. Kenosha: Frank fcerovec. Milwaukee: Jakob Rozic, Leonard Alpner.
Sheboygan: Fr. Stih, Fr. Naffode. Willard: Mike Krulc. West Allis" Christine Puffelj.
Listnica uredništva
C. M., West Allis.—Vasa izjava bo priobčena v prihodnji številki.
Drugim dopisnikom. — Tistim, ki imajo običaj pošiljati dopise tako, da jih prejmemo šele v pondeljek, naj služi ponovno v pojasnilo, da je list do pondeljka večinoma že napolnjen, zato ne moremo priot> čitt iz pondeljkove korespondence drugega kakor kratka naznanila.
MARKOV
KAPITAL
Poljudna izdaja.
Obsega 400 strani. Vezana v platno.
Cena $1.75
Veliko delo utemeljitelja znanstvenega socializma, v katerem opisuje ter odkriva vse zakone današnjega gospodarskega razvoja in njegovo pot v novo družabno tvorbo.
Vsakdo, ki se hoče dobro seznaniti s temeljnimi zakoni socializma, bi moral či-tati to veliko delo. Naročila pošljite na:
Proletarec
3639 West 26th Street, CHICAGO, ILL.
Dve ekonomski zmoti
Chas. Edward Russell, bivši socialistični pisatelj, pravi, da NRA ne bo uspela, ker temelji na dveh ekonomskih zmotah: Nemogoče je priklicati blagostanje s podražitvijo potrebščin. In nemogoče je uvesti pravično konkurenco, konsta-tira Russell, kajti vsak človek ve, da je temelj konkurence v sedanji uredbi vse kaj drugega kakor pravičnost.
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
•9
NAROČITE SI DNKVNIK
PROSVETA
Stane za celo leto $6.00, pol leta ¿3.00
Ustanavljajte nova drufctva. Deset članov(ic) je treba *a novo društvo. Naslov za list i" za tajništvo jc:
2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
John Metelko 0: D.
Preiščemo oči in določimo očala
6417 St. Clair Avenue CLEVELAND, O.
WYOMING. Diamondville in okolica: Anton
Tratnik. Kemmerer: John II. Krzisnik. Rock Springe: John Jereb.
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
1838 N. IIALSTE!) STREET, CHICAGO, ILL.
Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS.
M
'O BAUER:
(Prevaja Tulpa.)
DA, CASI SE MENJAJO, PA TUDI MISU LJUDI
VSTAJA A VSTRUSKIH DELA VCEV
NJENI VZROKI IN POSLEDICE *
(Nadaljevanje).
Gospodar/ka kriza j s malo-mečane in kmete sproleUrUi-rala; meščanska demokracija Bni znala množic obvarovati pred krizo. Pred krizo jih ni 7na'a obvarovati ne zato, kqr je bila demokracija, nego zalo, ker jc bila mehanska demokracija, t. j. demokracija, ki temelji na kapitalističnem la3lninskeni in produkcijskem nafinu. Toda tega malomeščanske in kmetiške množice aifo razumele. Ker so bi'o ob-ubežane in ogorčene, ;•> .»e od-vrn;le od demokracije sploh, začele so iskati nekaj novega, nekaj, kar še ni bilo kompromitirano, upajoč, da jih bo to rešilo. Tako so postale te množice zrele za fašizem. Heim-wthrovski agenti so tako lahko pridobili malomeščanske in kmeti ke sinove. Ti so prišli tako pol vodstvo aristokratskih veleposestnikov in C; kr. generalov, ki poveljujejo heim-1 wehrovskim bataljonom, —( prišli so pod vodstvo razredov, ki jih je vrgla revolucija L 1918 s prestola.
In v istem času, ko se je kapitalistična buržuazija obrnila proti demokraciji, da bi zlomila niofl strokovnih organizacij, da bi odpravila socialne pridobitve delavstva; v istem ča8u> ko so zbrali aristokrati in generali kro*g sebe armado iz obubožanih malomeščanov in kmetiških Kinov, da bi uničili njim toli obsovraženo demokracijo in da bi -obnovili svojo državo, avtoritativno državo, predvojno državo, ki , o v njej vlaiiaii — v istem času je bila odporna moč delavskega razredu strašno oslabljena. Več kakor tretjina delavstva je bila brezposelna, ostali so ¿e tresli za kruh.
Po letu 1R48 je vsakemu "godovinskrmu preobratu v Nemčiji sledil podoben preobrat v Avstriji. Ko ie dobil v Ncnrčiji moč velemeščanski liberalcem. je tudi Avstrija dobila "meščansko vlado". Ko se jc Bismarck 1. 1878 odvrnil odi liberalizma, je tudi v Avstriji, liberalno vlado zamenjala fev-dalno-klerikalna Taaffejeva vlada. Bismarckovim protiso-
ČLANI DESETEGA REDNEGA ZBORA J. S. Z.
Po prošlega pondeljka so St. im, snp* w. aiiquippa. Pa.,
bili pri^la^eni od klubov JSZ, društev Prosvetne matice in konferenc JSZ sledeči delegati:
Klubi JSZ.
St. 1, Chicago, lil. — Luka Gro-aer in Mary Udovick. — Namest-aaka Juatin Saita i» Karolina Ma-
il. 3, Ofkiby, IM., Mar* Kerna.
St 4, La Salt*. 111. — Pete» »n-•seh
it. 5, Johnstown, Pa. Tberoaa Glavač K.
St. 9, Power Point, O., Malt T»-iek.
St. 10, Fornet City, Pn., Frank Draaler. Namestnik Joaeph Cabalar.
Barlo! Ycaaat.
St. 124, SNPJ, Forest City, Fa., FruJk RaUk.
St. 126, SNPJ, Cleveland, Ohio, Joa. P. Terbiian.
St. IM. SNPJ, Strahn**, Pa., Joka Koklšč.
St. 142, SNPJ, Collinwood, O., Lovit Kafer le.
St. 147, SNPJ. C le 'and, Ohio, Andrew Bavčar —
St. 192, SNPJ, Milwaukee, Wis., Frank Novak.
St. 295, SNP%. Jridgeville, Pa., Anna Bordnik.
St. 312, SNPJ, Collinwood, Ohio, Anton Mravljo.
St. 35a. SNPJ, Power Point, O., Matt Tuiek.
St. 11, Bridgeport, Ohio, Joaeph Saoy.
. St. 12, Gowanda, N. y., John Ma-tekovick.
St. 13, McDonald, Pa., Lorenc Kavčič
St. 16, Chicago, III., Ludvik VI-potnik.
St. 18, Bridgeville, Pa., Ivana Glaaer.
St. 20, Chicago, IIL — Mike La-devich.
St. 21, Arma, Kana., John Kun-
.ali.
St. 24, Salom, O., John Kriiaj. Namestnica Frances Mihevc.
St. 27, Cleveland, Ohio, Joaeph Jaach in Batty Bogatay. Loo Poljšak, namestnik.
St.« 28, Newburgk, Ohio, Frank Hribar.
St. 31, Imperial, Pa., Frank Au-gustin.
St. 33, Nanticoke, Pa., Henrik Pe-iarie.
St. 37, Milwaukee, Wis. — Leonard Alpnar. Namestnik Joseph Ra del.
St. 47, Springfield, 111- John Gor lak.
St. 49, Collinwood, Ohio, Andy Boiič.
St. 69, Herminia, Pa., Anton Zor-aik
St. 114, Detroit, Mick., Anton Jarca in Stojan Menton.
St. 115, Detroit, Mich., .Math Urbas.
St. 118, Canonsburg, Pa., Anton Mavric.
St. 175, Moon Run, Pa., Michael Jerala.
St. 180, Wast Allis, Wis.. Frank Ckandek.
St. 222, Girard, O., Andrew Kr vina.
St. 224, Chicago, III. — Anton Mut«. John Jereb, namestnik.
St. 232, Barberton, O., Ma« Kot-aik.
Prosvetna matica.
Delegati društev, ki so včlanjena v Prosvetni matici, so:
St. 1, SNPJ, Chicago, I»., Frank Zaita. #
St. 5. SNPJ, Cleveland, O., Jo-
••Ph Skuk.	_
St. 6, SNPJ, McDonald, Pa., Lo
rena Kanti*.	-
St. 49, SNPJ, Girard, O., Frank Verbick.	,
St. 53, SNPJ, Collinwood. Ohio, Frank Hayny.
St. 87, SNPJ, Herminia, Pa., Anton Zornik.	...
St. 88, SNPJ, Moon Run, Pa., Mi-ekael Jerala.	. A
St. 102, SNPJ, Chicago, II» . An-
• 'la Zaita.	.
St. 106. SNrJ, Imperial, Pa-. An-
loa Polu k.
¡¡¿St. 121, SNPJ, Dot roll, Mick., Ma Jane.

St. 447, SNPJ,. Nanticoke, Pa., Henrik Pečaric.
St. 559, SNPJ, Chicago, HI., Jack Grooer.
St. 564, SNPJ, Detroit, Mich., Raymond Traunik.
St. 600, SNPJ, Joknatown, Pa., Tkaresa Glavach.
St. 712, SNPJ, Joknatown, Pa., France Laugerbole.
Federacija SNPJ aapadne Penne, Bavtol Yerant, Aiiquippa, Pa.
St 29, JSKJ, Imperial, Pa., Anton Polink.
St. 108, JSKJ. Girard, O., Frank Vorbiek.
St. 19, JPZS, Milwaukee, Wis.,
Fraak Novak.
St. 27, SDZ, Cleveland, O., John
Trlep.
Konference JSZ. Konferenca JSZ xa Wisconsin in Illinois, Frank Novak, Milwuakee, Wis.
Konferenca JSZ sa vahodni Ohio, Joseph Skoff, Barton, O.
Konferenca JSZ aa Cleveland in okolico, Louis Zorko.
Konferenca aapadne Pennsylvani-je, Jacob Ambroaich, Moon Run, Pa. in George Smrekar, W. Aiiquippa, Pa.
Kulturna društva.
Dramatično druitvo "Soča", Stra-bana, Pa., John Zigmaa.
Soc. pevski »bor "Sava", Chicago, III., Mary Jugg.
Soc. pevski abor •'Zarja", Cleve-land, O., Louis Jart«.
Dramsko društvo "Anton Verov-sek", Cleveland, O., John Zaic, na-meataik Louis Crnič.
Čitalnic« S. N. D., Waukegan, lil.
Frank B. Brence.
Poročevalci.
Poleg delegatov bodo člani zbora sledeč« referanti ali poročevalci, (mnogi izmed teh so ob enem delegati klubov ali društev):
Frank Ceaan, Detroit. Michj Anton Sular, Arma, Kan. » Joh« Trcelj, Strabane, Pa.j Joseph Jauch, Cleve-taad, O.j Naca /lemberger, P««* Fork O.» Fraak Alesh. Chicago, 111.; Frances L—f.rkole, Jokn.towa, P«.: Joaephine Turk, Cleveland, O. t Frank Podboy, ParkbiH. Pa-5 *<>hn Gorjanc, Cleveland, O.
člani odborov JSZ.
Filip Godina, Joiko Oven, Fred A Vider, D. J. LotrUh, Frank Zalta, Geo Ma.laeh P*ter Kokotovich. Peter Bcrnlk. John Kopa.h, Sava Bojanovich. Alee Artach, V.nkn
Loiaiakar, An.sl. Zalt^A.ton G.r-
d.n, lean Molek, Jok« R*k .. Ckas-PHinbi
cialističnim zakonom je sledilo Taaffejevo izjemno stanje. Ko so protisocialistični zakoni v Nemčiji propadli, je bilo tudi v Avstriji izjemno stanje odpravljeno. 9. novembra 1918 je propadlo nemško cesarstvo; tri dni pozneje ie tudi Avstrija postala republika. Tako jc razvoj v Nemčiji zmtraj vplival na razvoj v Avatriji. Tnko je bilo tudi sedaj: Ko ja Hitler uničil nemško demokracijo in nemiki socializem, so tudi aristokrati, generali in kapitalisti v Avstriji menili, da je prišel trenotek, da tudi tu u-stvarijo fašistovsko diktaturo, da tudi tu razbijejo socialno demokracijo in strokovne organizacije.
Aristokratje in generali, ki jim je ideal habsburška preteklost, in pa katoliški kleri-kalizem ni?« marali, da bi prišla Avstrija pod Hitlerjevo oblast. Pač pa so skušali izkoristiti "antimarksistično" konjunkturo, ki je nastala radi Hitlerjeve zmage nad demokracijo in delavskim razredom, da bi tudi pri nas uničili demokracijo in delavski razred ter ustvarili cTbjmač, iz krajevnih razmer izvirajoč alpski fašizem.
Ko je začelo po 5. marcu 1933 tudi v Avstriji naraščati nacionalnosocialistično gibanje in je začel Hitler boj z Avstrijo, bi bilo naravno, da bi sc proti rujavi nevarnosti zvezale vse sile, ki so bile zoper zvezo s tretjim carstvom. Tega pa niso marali ne aristokrati in generali, ki so skušali zopet obnoviti Habsburško Avstrijo, ne kapitalisti, ki jim je šlo za uničenje strokovnih organizacij in za "odpravo socialnih bremen", in tudi ne cerkveni knezi, ki jim je, kakor je priznal jezuitski pater Bichlma-yer, "fašistovska vzgoja" ljubša kakor demokracija, ki imajo v njej tudi svobodomisleci svobodo propagande. Kajti sicer bi zamudili "protimarksi-stično" konjunkturo. Tako so se začeli naenkrat boriti na dveh frontah: proti nacionalnemu socializmu in proti socialni demokraciji. V boju proti najmanj 70-tim odstotkom lastnega naroda so se morali posluževati zmeraj nasilnejših sredstev, morali so odpraviti vsa od ljudstva izvoljena zastopstva, za cilj so si morali postaviti popolno odpravo splošnih ljudskih volitev, če so se hoteli obdržati na oblasti. Tako so zostrili nasprotstva do trenotka, ko je preostala delavskemu razredu samo še izbera: ali sramotna kapitulacija ali obupen upor.
Sedaj so zmagali v razrednem boju proti delavskemu razredu. Sedaj proglašajo: "Odslej ne sme biti nobenega razrednega boja več." In res! če mora delavski razred brezpravno, brez možnosti obrambe prenašati razredno vlado kapitalistov in veleposestnikov, starih generalov in cerkvene hierarhije, ne da bi se jim mogel upirati, ali je potem razredni boj še mogoč? Pomirje-nje razredov, ki ga proglašajo, ko so pomorili toliko delavcev, delavskih žen in otrok, pobesili ranjene ujetnike, sestrelili delavska stanovanja — to "pomirjenje" je v resnici popolna uklonitev delavskega razreda pod diktaturo vladajočih razredov. Toda gospo dje se motijo! Prav kmalu bo^ do spoznali, da z njihovo zmago v eni izmed razrednih bitk še ni odločena razredna vojna.
Značilno nazadovanj/e
L. 1913 je šlo skozi francosko pristanišče Havro 135,000 amer 'kih turistov, lani pa samo	V primeri z lan-Iskim letom h A cvilo ameriških- turistov letos nizadova'o v vseh evropskih deželah. Kr -| ya je Vr'za in pa znižan > vrodnos'i iolarja v zlatu.
PRIREDBE KLUBOV
JL K« /j*
Ko je predaednik Rooaevclt potoval pred par tedni tkosi Nortb Dakoto, so ga farmarji pozdravili med drugim tudi a napisom, kakor je na apodnjen» dolu te tikat "Dal si sam pivo, daj ram sd*j ie vodo I"
Korfeh Dakota je zelo orizadeta vs'.«d snse. Vrbu-tega njeno največje jezero uaahaeva. V trku let se je «manjšalo ae aa dobro tretjino. Mnoga mala jezera ao popolnoma auba. Vodnjaki ao ae ranogokje izčrpali in farmarji ao v veliki atiski aa potrebno vodo, bodiai aasa kakor za iivino. Predsednik Roosevelt jih naj reši tega tU. Eni so mu priporočali, da naj vUda dovoli potre-
bno vsoto za «ajesitev rrke Mi icuri, vedo »s nje bi napeljali v auka jeaera in po farme h Nortk DjIudIv Ampak predaednik Rnoatvelt ai r česar oblini-.il. De i je, d a. je bila atvar a pvom ¿iato lahka, kajti nivo j v človeški moči. Dati nrka), kar je v cjoči n* ar» » «lementov, pa ni tako cnrativno.
Kartoniat Cargill je narisal to *Uko v dveh delih Na vrknji pravijo farmarji na rapv1»: *'Ni nam r.-vodo, mi hočemo pivo!" — To je bilo pred oar leti. Danea pa iati farmarji pod pritiakom auae apelirajo na predsednika: "Dal si nam pivo, daj nam tudi vodo!"
stranke, veliko boječih bo stopilo v ozadje, še vet revnih ljudi pa bo moralo z ogorčenostjo v srcu hliniti mišljenje, ki ni njihovo, samo da si rešijo kos kruha za ženo in otroke. Toda jedro stranke, ki je bilo preizkušeno v ognju, bo ostalo trdno. Silna šola avstrijskega socializma se bo izkazala.
Avstrijski delavci so vajeni organrzacije. So pravcati mojstri v umetnosti organiziranja. Prav kmalu bodo zopet imeli organizacijo. Prepoved nacionalno socialistične stranke ni mogla preprečiti, da niso na-ciji danes močnejši, kakor so bili v času, ko njihova stranka še ni bila prepovedana. Prepoved socialne demokracije pa bo delavce še manj ovirala, da bi v novi obliki zopet ne nastala.
(Dalje prihodnjič).
Kriza na Kubi.
Težka notranja kriza na Kubi se nadaljuje, ker ameri-
(Nadaljevanje s 1. strani.) ški kapitalisti ne puste, da jim
.... „ . . bi kaka "radikalna' vlada v niča ruske sibirske železnice Havftn. Rvarila busines8. Vla-
RAZNOTEROSTI IZ INOZEMSTVA
"Narodna slavnost"
v Vladivostok in na Pacifik sploh.
Amnestija v Nemčiji.
V Nemčiji je vlada pomilo-
da Kube je odvisna od dobro- chicagv, i hotno.-^ti administracije v Wa-shingtonu~toliko, da si ne upa ničesar ukreniti, kar ji ne bi
" - - ... — — - — - , — — — stila pred volitvami prošlo ne-1 odobril Wall Street. Ko so za-
In kaj sedaj?
Velika zgradba socialnode-mokratičnih organizacij v Avstriji je porušena. Ni pa moči porušiti mišljenja 600,000 organiziranih socialnih demokratov v Avstriji.
Res, našlo se bo nekaj pre-bežnikov — prav tako, kakor so 1. 1918 nastali novembraki socialisti, bo sedaj nastalo nekaj februarskih patriotov. Res, nekaj jih bo radi osebnih, materialnih koristi odpadlo od
Od nekod. — Nočem imenovati kraja, ne ljudi, ki se jih to tiče. Prišli smo na povabilo v naselbino, da bi agitirali za Proletarca in ustanovili klub JSZ. "Pri nas je veliko naprednih in bo stvar lahka", so nam zagotovili.
Odzvali smo sc, dasi je bilo treba iti precej daleč. Prišli smo v soboto večer, da se še nekoliko domenimo, drugi dan dopoldne bi imela biti seja SNPJ in potem bi začeli z agitacijo«. Ali v soboto so imeli veselico. Do okrog 10. je bilo vse pusto. Potem pa so se ljudje oživeli drug za drugim. Plesna zabava ob 5. zjutraj je bila veliko živahnejša kakor pa ob 10. zvečer. Sodčkov in steklenic je bilo mnogo izpraznjenih.
Na sejo društva sta prišla samo tajnik in blagajnik. Drugega ni bilo nikogar, razen nas par zunanjih članov.. "So vsi skrokani", sta rekla, "zato ta mesec ne bo seje."
Drugače je v tisti naselbini izredno slabo. Kadar pa je prilika, da se ljudje povesele tako zelo, da pozabijo nase, na svoje težave in na ves svet, sc zabavajo do jutra. Kadar si v peklu, je zapisal Upton Sinclair, je bolje, da si v njemu pijan, kakor trezen.
Jimmie HigguMu
deljo več tisoč političnih jetnikov, toda le take, ki so bili obtoženi, da so govorili zaniče-valno, sovražno ali1 "smešno" o Hitlerju in o drugih vodjih nacijskega režima. Ostali tisoči političnih jetnikov so obdr-žani v zaporih in koncentracijskih taborih.
Eksekucije v Avstriji.
Dne 20. avgusta so obsodila avstrijska sodišča 20 nacijev v smrt, ker so sodelovali v pu-ču, v katerem je bil umorjen kancler Dollfuss. Hili so obešeni. Mnogo drugih jc dobilo dolge zaporne kazni. Položaj v Avstriji s tem ni rešen, kajti gospodarska in politična situacija je kritična celo bolj kakor pred nekaj tedni.
Volitve v Avstraliji.
Dne 15. septembra se bodo vršile v Avstraliji splošne volitve, v katerih gre za odločitev med konservativci in delavsko stranko. Slednja je sedaj v manjšini. Reakcija v svoji propagandi trdi, da je delavsko gibanje krivo krize, katero so omilile šele konservativne skupine. Delavska stranka to propagando uspešno pobija, kajti ni ji težko dokazati, da je gospodarske polome vsepovsod povzročil kapitalizem.
Mobilizacija v Španiji.
Španska vlada je v začetku avgusta odredila splošno mobilizacijo. Na pritisk socialistov je dne 6. avgusta izjavi la, da ni naperjena proti delavstvu ali kaki tuji deželi, ampak bo služila edino vojaškemu vežbanju, v katerem je Španija po trditvi vlade ena nabolj zaostalih dežel na svetu.
Mucsolini odpoklical svoje čete.
Vlada v Rimu je odpozvala svoje čete izpred avstrijske meje, kamor je prošlc tedne poslala okrog 50,000 oboroženih mož.
stavkali vladni poštni in brzojavni nameščenci, jih je vlada v Havani 5,2<S0 odslovila vsled tega "prestopka".
Piknik kluba JSZ v So. Chicagu odložen
So. Chicago, III. — Oznanili
smo, da se bo piknik kluba H. 221 v Pullmanu-So. Chicagu vršil v nedeljo 26. avgusta, ako bomo mogli dobiti prostor. Oddan je drugi organizaciji. Vsled tega se bo naš piknik vršil v nedeljo 9. septembra na običajnem prostoru, 114 Ave. D. v So. Chicagu.
Ako vzamete poulično železnico, peljite se s karo št. 5, ki gre do 108. ceste in Ewing Ave. v So. Chicagu. Od tu naprej je še 6 blokov v forest preserve. — M. Marolt.
V sledečem secnamu so priredb« klubov JSZ, konfereucn'h organise« cij in aocialiatir nlh pevskih sbirov Ako priredba vašega Lluka ni vkSju cena, nam aporočite.
AUGUST.
MDCN RUN, PA. — Pik-ik klu-ba št. 175 JSZ v n^d »jo 26. a gaste r\ Portni.vnovcr» »rnstor«.
SPRINGFIELD,. ILL. — iianik kl» be št. 47 v nedeljo Z6. avguiU -a Kogarjevi farmi. ^
IMPERIAL. PA. — Skupni piknik kluba it. 31 JSZ in fJru.'tev št. 106 SNPJ in št. 29 JSKI v n"d' I jo 20. a*«, na Valertin Raap?tovi farmi.
STRINGFIELD, 11,1,. — Pikri'« kluba št. 47 JSZ v n de'> 26. areata na Logarj-vi farm».
CLEVELAND. — V prt*k 31. av-guafa x vi čer v prostonh kula »t. 27 acatar-k mladinskih drlc-atov abo-ra JSZ. Predmet: Mlidiaa in socialer nt.
SEPTEMBER.
DESETI redni *bor JSZ 1., 2. (O 1. «eptrmbra v Clevelandu, Ok>, * Slovenskem delavskem domu.
so. CHICAGO,. ill. — r kn.k
Mu' a št. 724 v nrd'ljo 9. septem-Va na 114 Avenije D.
JOHNSTCWN, PA. — Pi' a k VU-
S a iL G JSZ v n-id^ljjo X »rptemara , C'ly Parku, HlrUsnd,
chicago. — P:i n k č iatrlj v Prt l^fa^Ci v nedeljo 16. s'pteribra pri Stcilnsrju v Wil'ow Springs«.
OKTOBER.
WAUKEGAN, ILL. —- V nedelj« 14. oktobra konferenca društev Pro svetne matice in kl«fl|o<f JS£ v Wis conainu in llliaoisu.
WAUKEGAN, IJLL. — V nedelj* 14. oktobra velika prireditev poc! pokroviteljstvom konfercnce JSZ » Slov. nar. domu.
CHICAGO, ILL.—Dramaka pred, stava kluba it 1 v neieljo 21. ok tobra v dvorani CS PS.
NOVEMBER
CLEVELAND, O, — Zb«r "Delavec", odsek kluba št. 28, upriaori ^ nede l*o 4. bot, v £l»v. del. domu (Collinwood) opereto "Na kmetiji lp. v kajiici'
ILÜ. — koncert soc. pevskega »bora "Sava" v nedelje 25. novembra v dvorani ČSPS.
DECEMBER. CHICAGO. — Silvestrova zabava kluba št. 1 v pondeljek 31. decembra v dvorani SNPJ.
Druge prireditve kluba št. 1 v Chicagu: v nedeljo 3. feb. dramska predstava v dvorar»i ČSPS; v nedeljo 10. marca varijetni spored v dvorani SNPJ; v nedeljo 21. aprila koncert pevskega zbora "Sava" v dvorani SNPJ.
. n m m. ■ »«ii»^»	m
IBARET1NCIC & SON	"
-	Tel 1475
f POGREÇNI ZAVOp
" 424 Bro*4	•
■ JOHNSTOWN, PA.	■
a	t
ttl|»HtHIM*»WI»»mt¡l<M<»lm.H»U.|M« »
"Enakopravnost" v Jugoslaviji prepovedana
"Enakopravnost" z dne 18. avgusta poroča, da je v Jugoslaviji prepovedana^ Tozadevni odlok vlade je priobčilo ljubljansko "Jutro" 5. avgusta.
Nove dividende
General Motors korporaci-
ja bo v tej polovici leta razdelila $22,^00,000 dividend in American Telephone and Telegraph kemprnija $12,000,-000.
Milwaukee Leader
Največji ameriški »oci al i stični rlnevnik. — Naročnina: $6.00 na leto, $3.00 ra pol leta, $1.50 za tri mewce.
Naslov: 540 W. Juneau Ave.
MILWAUKEE, WIS.
s;
• ..............................
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND SURGEON
OFFICE HOURS: At 3724 W. 26th Street
1:30—3:30; 6:30—8:30 Daily Tel. Crawford 2212
At 1858 W. Cermak Rd.
4:30—6:00 p. m. Daily Tel. Canal 0*95 Wednesday and Sunday by appointments only Residence Tel.i Crawford 8440 If no anawer —- Call Auatin 5700
NAJVF.CJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI !
JE
\AIIO»\A
2142 2150 P.LUE IS1.AND AVENUE CHICAGO, ILL.
Mi tiakamn v ali«enal<em. hrvaikem. alovaikem, feikevn, poljskem, knknr tudi v anfl"škem in aemikem jeslku.
NASA POSEBNOST SO TISKOVINE ZA DRUŠTVA IN TRGOVCE i
Ü .	...............r........ • M.....................
iM «L-Ä*, «úu^utirtát L BikÉ
r 'w "

| A Ju«o#Ut Wttkly
to tlM Interest of Um Worker
OFFICIAL ORGAN OF Jugoslav Federation S. P.
i
& . *
'«....." \
W

PBHTFTÄBFP
Ir ñ VJ L Ci 1 n I\L w
EDUCATION,
ORGANIZATION CO-OPKRATIVE COMMONWEALTH
no. 1406.
Pabliftkod Wookly at 3«3» W. 26»h St.
CHICAGO, ILL., August 22, 1934.
Talopkoaot Rockwall 2M4
vol. xxix.
The Threat of Perpetual Poverty
There is something ominous in the fear expressed by the Durable Goods Industries Committee that "any further general increase in wages at this time would retard and not encourage recovery."
At first glance such an opinion would appear without any foundation whatever. "How," one asks, "can it be possible that greater purchasing power in the hands of the workers of heavy industries will retard industrial recovery?"
But in a society composed of economic groups with conflicting interests, viewpoint and personal advantages means so much that, from the point of view of the big industrialists themselves, it might be bad to give many people more money to spend.
How come? Well—
The heavy industries, manufacturers of such things as automobiles and similar "luxury" product«, are seeking to dispose of their products within a certain definite economic group. They know that the lowest paid worker today cannot buy their wares. They know that he could not buy them even though he were to get several 10-per-cent wage increases. So they lea»ve the low-paid workers out of consideration and center their sales efforts upon that class of workers and business men whose incomes are still above the bread and butter standard.
But—if the wages were increased very much, and if this increase in production costs were added to the cost of the product, a portion of the present market will be destroyed. The less-well paid of the potential customer group will be forced to restrict their purchases while those who are more fortunate may delay their buying in the face of a price rise.
In other words, the industrial worker may be definitely out of the picture as a customer—in the opinion of heavy in-
has a chance to become presi-1 enough. The workers in all indent of the United States or a'dustries should get higher re-millionaire, if he prefers, re-1 wards—much higher. So great, gardless of the economic sta-' in fact, should be the advance
tus into which ne happens to be borne. The viewpoint now becomes: "He who belongs in the under - privileged group must be kept there; make it possible for more of the upper strata to buy what industry has to sell."
That, at least, is the only line of reasoning which we can assume which will justify the declaration that higher wages will retard recovery. Moreover, it is significant that such reasoning is in line with the actual course of events right now. Sons and daughters of workers who are living on doles are likely to become dole takers, too—unless there is a radical change in economic purposes and practices.
However, we nave entertained the viewpoint of the labor-exploiting group long enough. We now submit our own, which is that increased purchasing power will hurt heavy industries only because the increase is not strong
in living standards that every worker would find it possible to have the automobile, electric washer and similar devices which organized industry can make.
We Socialists are out to get the fruits of industry for those who produce them. We know that in order to do so we will have to deprive non-producers of their right to reap profits from the labor of producers, but for that we have neither regret nor apology. In short, we are not interested in a prosperity which means saving industry. Our idea of prosperity is to use the industry to save the people from poverty and to give them a heaped-up measure of the good things of life. In order to do that we are urging the people of this rich nation to unite with us for the capture of the political power which will enable us to make the change from industry for profit to production for use.
R. L. A.
IMPORTANT DATES
Fridsy, Auguet 24. will be th" re-gulsr meeting of bran*h No. 1 JSF. Various important reports of the different corr»rrittee3 will he made. After the business mestirz 1 di^ua-rion on problems coming before .he JSF convention and instruction« to our deltgate* will take jrtace. A report of the cancan committee will also be given in regard* to the progress of eolHting signature* nod plan* for future lecture« and maae-meeting*. All member», including those of the English Section are urged to be present,
O O 0
On Sunday, August 26, all mem-Vrs of the English Section and their friend* planning to attend the plarncd outing should be at the S. N. P. J. Hall not later than 9. A. M. Truck transportation and plenty of good eats have been provided for. A good time is assured. Bring your toothing aujt* along. Th? next meeting of out English Section will be held' on Friday, September 14, at the office of Proletarec. Invite
your friend* to attend.
• o •
A large delegation will leave Friday. August 31, for the JSF convention in Cleveland. Anyone wi*h-ing to join u* on this trip can get the information in both the Slovene and English article* in this issue, or by calling Rockwell 2HA4. Plsn to spend your week-end of September 1st in Cleveland.—Pt»b. Coi
WHAT IS AMERICANISM; 1
WHAT IS PATRIOTISM?
TRAVELING INSTRUCTIONS TO DELEGATES
From Chicago
Faro—$12.30 round trip. _ Railroad—New York Central (La Salle street station).
Tin«—Good on any Train Friday, August 31, and returning up to midnight' September 4.
Traiaa:— Leaves Chicago Arrives in Cleveland 10:46 A. M. 7:30 P. M. 9:00 P. M. 5:40 A. M. 11:40 P. M. 7:60 A. M.
Main group leaves on the 11:40 train.
Rotaraiag:
Leaves Cleveland Arrives in Chicago 4:00 P. M. 9:65 P. M. 5:35 P. M. 1:00 A. M. 10:00 P. M. 5:45 A. M. 12:20 A. M. 7:15 A. M. 1:16 A. M. 7*6 A. M. All trains run on Staadard Timo. The Slovene Workmen's Home is located at 16335 Waterloo Rd.
From the Union Terminal take St. Clair-Collin wood-Euclid Beach
not take
any other car.) Those coming from ancient Pennsylvania thru Pittsburgh by American idea that every boy Erie R. R., should come to the 93rd
dustry's spokesmen.
Of course this viewpoint'car to ^J?*"(Do.
,	...	. A any other car.) Those comi
conflicts with the —
This And That From Cleveland
The Socialist Party Picnic of Cuyahoga County held Augiust 5, at Pinter's Farm, was a failure, as far as entertainment value was concerned. Financially, it was not so bad. The whole fault of its sorry denouement can be traced wholly to the lack of cooperation of the party members and the opera on which Zarja spent most of its time. This limited . our members for picnic work. Notably lacking in the preparation of the picnic was John Kre-bel, one who knows how to arrange a picnic very satisfactorily.
ooo
However, there were some good things at this picnic. Our candidate for governor spoke. He was followed by the National Chairman, Leo Kr-zycki. who delivered a talk on the situation of the onion weeders strike where comrades Pauli and Raymond with a group of strikers were jailed and held in priron. According to Krzycki, the living conditions of the onion weeders are worse than he ever saw. On significant thing in the strike region is that the sheriff is republican, the judge a democrat (or vise-versa; my memory serves me poorly here) yet they work hand In glove with tbe powers that be against the miserable serfs. The weeder, his wife and children receive a miserly pittance for back-breaking work in the »most productive and fertile soil of the state. Needless to say, the owners, a group of capitalists have be^n making big money. According to the information from the state office this fe^'le region has the highest tuberculosis death rate in the state. Favorable publicity was given us by the daily press on Krzycki's talk. • • a
This correspondent went on tho street corner to apeak for tho first time. I officisted as chairman which
ia rather an easy job, looking at it from the audience. But when I faced the public my command for fitting words disappeared and I had to wait till some would "dawn" on me. One of my comrades commented on my chairmanship, "You're a good chairman. You talk very slowly. People understand you easier." The meeting was held by the East Cleveland branch in protest to the incarceration of our comrades and strikers in the onion region. Karl Pauli was the principal speaker and
was well received by the listeners.
• * *
I just received comrade Lotrich's letter and it is gratifying to know that he has taken considerable interest in and added some valuable hints as to the arrangement of the symposium. He promises to be in Cleveland on Friday, August 31, at this symposium, though the date is somewhat inconvenient for him. Frank Drasler from Forest City, Pa., sent in a notification of his acceptance. So far the only one we haven't heard from yet to complete the list of speakers is Stoyan Menton. We want all participants to an.vwer before the 25th of this month. This is necessary to get some effective publicity.
• * o
I- The JSF Conference for the Cleveland district was held Sunday, August 12. John Vehar was elected organizor for the Youth Groups. All English speaking Youth organizations in this district interested in educational and cultural work ihoul I communicate with John Vehar, ftSSS Superior Ave., Cleveland, Ohio. Louis Zorko was elected delegate >o the JSF convention. Favorable publicity was received on the confer-.nee and more was promised for ihe convention.
Loaii Jarta, Cleveland, O.
st. depot Then take northbound E. 105th St.-Dupont car to St. Clair Ave., and transfer to SL Clair-Col-linwood-Euclid Beach car to the hall.
Ttoose coming from Pennsylvania
on Penna R. R., should get off at Euclid and 55th St. Then board nortibound E. 55th St. car with sign "Marquette Loop" to St. Clair Ave., then transfer on the St. Clair-Col-linwood-Euclid Beach car to the hall.
Those coming by bus from the West should get off at the Public Square and take the St. Clair-Col-linwood-Euclid Beach car to the hall.
From Pittsburgh by auto take U. S. 30 to Lisbon then 45 to Salem, then 14 to Cleveland.
From Chicago by auto take U. S. 20. On Ivanhoe road you turn north to 152nd St., and St. Clair. Then continue on 152nd St., to Waterloo Rd and the hall.
Delegates coming to Chicago buy special World's Fair round trip fares to Chicago only. Then buy this special fare to Cleveland.
When officials and organizations denounce "radicals" in the unions—when new organizations are being formed to preach "Americanism" and "patriotism"—we wonder if the men back of such movements know what these terms mean.
Does patriotism consist of ranting against radicals and pacifists?
Does Americanism consist of persecuting persons who happen to have been born in some other country?
otism consist of maintaining institutions which doom the masses of the people to poverty and millions to unemployment?
To us, such conceptions oi Americanism and patriotism seem not only ridiculous but positively wicked.
They are exactly the opposite of true Americanism and true patriotism.
Genuine Americanism f.nd genuine patriotism consist of doing those things which make for the permanent happiness
result in war?
Does Americanism consist of helping intrenched wealth to keep on taking the earnings of the masses?
Do Americanism and patri-
r
COMPANY UNIONS
Does patriotism consists of and prosperity of the people promoting theories and prin-jof one's own country and the ciples which would eventually people of the world.
From this point of view, the boosters for spurious Americanism and spurious patriotism are narrow-minded, jingoistic, and their words and actions are so foreign to the best interests of their countrymen as to border upon treason.
their
No workers ever of initiative have organized a company
union—it im a boss-inapired union. The power that create* company unions can destroy thorn._ Worker representative* not only must not antagonize the managment—for that means discharge—«but are ignorant of labor conditions in other plan*« and other section* even in the same industry, moreover are untrained in the tactics of bargaining; thus the representatives are usually timid, ignorant and unskilled negotiators. No truly equalized collective bargaining is po.ssible in company unions.
A company unit cannot strike because it has either no treasury or one limited to its own members; it cannot get the help of other workers in the same industry. Consequently a company union has no power of compulsion over an employer.
Under a benevolent administrator a company union may produce harmonious relations, but most of the
own a enterprises that have produced company unions belong to the autocratic class of employers. Under the latter's administration, company unions exist mainly as a barrier to real unions; if in those instances the company union should destroy .he real union, the day of the company union would soon set.
Christian Science Monitor.
Two Ways Oat
There are two things we can do to clean up the filthy mess the country is in—(1) Restore the nation to the people; or (2)all of us start swimming back toward where we or our grandfathers came from without life belts) ,leaving the country to the Indians. The former suggestion is more practical; the latter more sensible. — The American Guardian.
Who Will Tell Them?
It is reported in news despatches that after the funeral Frau Dollfues took herself to Italy to break the new* to her children, being cared for by Signora Rachele Mussolini, that ^heir father is dead. The news of his murder was too terrible to impart to them at once, and the broken widow had to be very gentle and tender in her sad duty.
It's an awful tbing to be comu-pelled to tell two little children that their father had been murdered. And so we wonder who had the duty of telling the children of Vienna workingmen last February that their fathers were slaughtered by big guns and by the hangmen's noose at the order of Dollfuss himself; and we wonder whether Frau Dollfusa thought about that at the time her hu.band was waging war upon women and children.
And we wonder who will have the sad duty of sometimes telling Rudi and Evi that their father had ordered the slaughter of men and women and children in their own homes.
The New Leader.
=—z
Genuine Americans and patriots do not forever brag about their Americanism and their patriotism.
When you hear men denouncing radicalism as un-American and unpatriotic, and accusing radicals of fomenting strikes, as if there were no other causes for strikes, you may know that these accusers have an axe to grind, and that they are neither good Americans nor good patriots.
Real patriotism and good Americanism consist in trying to make this country one in which social justice will prevail. Not all persons who call themselves radicals have that desire, but all persons who have that desire, and who endeavor to do something about it, are radicals.
The Milwaukee Leader.
archlight
V
'"ill
Domalo Lotrich
.lllllllh'^
PROFIT AND LOSS
The Nickel Plate Railroad with whom we have made arrangements to transport our people to Cleveland, Ohio, on Friday, August 31, has had to withdraw its offer to us through insistence of other competing lines. We have, therefore, been compelled to make other arrangements with the New York Central Lines, the details of which are published in this issue. Our people should know that the $12.30 fare is good on any train on August 31 and returning September 4. About six of us are leaving Friday morning on the 10:45 train to be in Cleveland on time for the symposium. Those wishing, can join
us on this train.
♦ o •
We hope our Cleveland comrades will use every available opportunity to publicize the youth symposium and attract a good gathering. It is also well to ask those who will take part in the symposium to be well prepared in order to make the best impression on the audience. It is well, especially for those who are not accostumed to doing much public speaking, to write out their address and glance it over frequently so that they may read it fluently and so that they will not have to pause to seek explanations. All too often an otherwise good argument is lost trying to find words to express it properly.
Pretty soon Hitler is going to quit asking the German people for a vote of confidence because it seems that each time more and more people have the courage to vote against his ruthless policies. He gained complete control of every governmental function. Last Sunday the people approved this overwhelmingly. However, the newspapers did not comment on his ability to retain such a large vote as much as they singled out his opposition. They point out that it doubled since November. They see Hitler's power waning and * fhis opposition growing. It is remarkable how Hitler ha* whipped the Germans ii\Jo line with force, violence and persecutions. It is all the more remarkable to see so many people unafraid and ready to get rid of him in the face of all that violence and terror. They were to have a secret ballot. But any secret ballot is just mockery in Fascistland under Hitler. And now that he is all power-full, that he alone can declare war, make laws, murder at will, act as chief judge and everything else all in one, Europe is going to fear him more than ever. And why shouldn't Th>y? Hasn't he demonstrated often enough that he is brutal and without respect for any one? Hasn't he ruthlessly destroyed all decency and everyone else who amounted to anything to gain his end? What is there to stop him from going further? We know him and his past too well to trust him with the future.
The Socialist Party of Illinois is desperately in need of money to continue its expansion campaign, writes Ed. Adams, acting state secretary. Paul Rasmussen has been out doing orgsnizational work during the past months without any pay and barely receiving his expenses. - We learn that the movement is developing rapidly in southern and midland Illinois, and that Comrade Anderson's campaign has been vary fruit-
ful. All who can spare some money
should send it to the Socialist Party
of Illinois, 526 E. Adams Street,
Springfield, III.
• o •
Nothing promising is on the horizon for the workingvmen and women. Strikes and class struggles are the only positive forces before them. Whole trades are preparing to walk out in September and with proper and militant leadership they may gain some advantages. It is fine to see so many of the National Executive Committee members of our Party take a leading part in strikes.
the
LISSEN, GOD!
By COVINGTON HALL
Lissen, God!
You're going too strong on supermen, miraclemen, morvelmen, dictators, heroes, he-men,* big men, statesmen, and great labor leaders!
Be reasonable!
You're overdoing it!
Besides, it ain't fair.
Alreadv as it is there's too much "Brains"
At the top and too much bone at the bottom!
For Christ's sake, quit it!
It won't work!
It ain't workin'!
It never has and never will!
You're ruining this Free Country!
Stop! I>ook! and Listen! Before it is everlastingly to late!
Spread the intelligence and spars the intelligenzia:
Give 'em a rest—they need it!
And--
Wake up the workers, O Lord!
Show the suckers what saps they've been worshipping as demi-gods!
And — and —
Get THIS into their heads:
Otto Uaion of all Labor is all that
Can "Save" the Proletariat!
Nothing else has, can, or will work!
O, Lord, come on! Come on!
Hurry up Get busy!
And — Come yourself!
Don't send your son,
'cause this ain't no place for children and I don't mean maybe.
It's Very Simple
The job of every good capitalist is to buy labor and raw material (which is but another term for labor) as cheap a-s possible, and •all the product for more than he paid for it. The reason why Cspitalisifc doesn't work, is because Labor can't spend more than it earns. — A. G.
Turn on the Hot Air
Diner (after glancing at check): "There is a beauty parlor next door, isn't there?"
Waiter: "A lady runs a place for reducing figures, sir."
Diner: "Then I'd be obliged to you if you'd have her work on thU dinner check before I pay it."
Names That Mean Something
Mavbe wVst th»* country needs is new names for old parties. We stff-eest in nlsce of—
RppuSlhan—Starvation psrty.' Democratir—Hunger party. Socialist—Dinner party.	M
—Tho American Ouardia*