• . . v	-	< ' '
s ?
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The only Slovenian Daily in the United States. :-
Issued every day except Sondiys —: and Legal Holidays. :— 50.000 Readers.
TELEFON PUUUUnB: 4687 OOBTLAKDT. Entered aa Seoond-Class Matter, September 21, 1903, at the
Office at Hew York, N. Y., under the Act of Congreai of March S, 1879.
RLEFON P1SABNX: 4687 OO&TLANDT.
NO. 263. — iTEV. 253.
NSW YORK, FRIDAY, OCTOBER 27, 1916. — PETEK, 27. OKTOBRA, 1916.
volume xxiv. ^ ?ranx xxiv.
Rumuni so razstrelili
most pri Černivodi.
NEMŠKE CETE POD POVELJSTVOM GENERALA MACKENSENA NEPRESTANO NAPREDUJEJO.— SEDEMNAJST KILOMETROV DOLG MOST PRI CER, NTVODI, KI VODI PREKO DONAVE, RAZDEJAN. — ARMADA GENERALA FALKENHAYNA JE ZAČELA PRODIRATI V VALAHUO. — BOLGARI POROČAJO, DA SO ZAPLENILI V KONŠTANCI VELIKO VOJNEGA MATERIJ ALA. — PROTI SINAJI.
Berlin, Nemčija, 26. oktobra. — * Poročilo vrhovnega poveljstva nemške armade se glasi:
—	Armadna sknpina generala Maekensena: V Do-brudži prav dobro napredujemo. Rumuni so razstrelili most pri Černivodi, ki vodi preko Donave. Iz tega je razvidno, kako silno važnost pripisujejo Rumuni nemškim zmagam.
Naši zrakoplovei so prejšnjo noč obstreljevali železniška skladišča pri Fetetesi. Mesto leži par milj zapadno od <"1ernevode. Povzročena škoda je velika.
Čete generala Maekensena neprestano zasledujejo u-mikajočega se sovražnika. Da bi Rumuni preprečili Nem eem prehod preko reke Donave, so razstrelili sedemnajst kilometrov dolg most pri Černivodi.
Južno od sedmograške meje prodirajo nemške čete pod poveljstvom generala Falkenhavna proti Sinaji in Kimpolungu.
Armadna skupina generala Falkenhayna: Nemške Čete neprestano napredujejo na cesti, ki vodi proti Sinaji in Kimpolungu.
Armadna skupina avstrijskega prestolonaslednika Karla Franca Jožefa: Med Zlato Bistrico in Lepes gorovjem smo uspešno odbili vse sovražniške napade.
Carigrad, Turčija, 26. oktobra. — Poročilo, ki ga je izdalo vrhovno poveljstvo turške armade, se glasi:
—	Naše čete so s svojimi zavezniki vred napadale sovražnika, ki se umika proti Černivodi.
Bukare&t, Rumunsko, 26. oktobra. — Danes je bilo tukaj sledeče uradno razglašeno:
Dobruška fronta: Položaj je skoraj čisto neizpre-njen.
Južna fronta: Ob Donavi se je razvila vroča artilerijska bitka.
Severna in severnozapadna fronta: Ob Oršavi se vr-še artilerijski spopadi. V dolini reke Jiul se je posrečilo sovražniku nekoliko napredovati. Pri tej priliki je bil ranjen general Dragalina.
V dolini reke Alute je položaj neizpremenjen.
Pri Dragoslavlju smo odbili vse sovražniške napade.
Goro Kerakhavas, južno od Bekasa, smo z naskokom zavzeli.
Petrograd, Rusija, 26. oktobra. — Ruski generalni štab poroča:
—	V Dobrudži je začel sovražniški pritisk nekoliko pojenjevati.
Ob rumunski severnozapadni meji se je Rumunom posrečilo za vstaviti sovražniško prodiranje.
Pri gori Kapul v Gozdnatih Karpatih smo odbili vroč sovražniški napad.
London, Anglija, 26. oktobra. — Operacije avstrijskih, nemških in bolgarskih čet so na vseh rumunskih frontah precej uspešne. Kraljevini Rumunski preti veliko večja nevarnost kot se je dozdaj mislilo.
Delu rumunsko-ru8ke armade se je posrečilo priti preko Donave. Ti vojaki so razdejali most pri Černivodi. Zdaj jih čakale veliko težja naloga, namreč ujiti Falken-havnovim četam, ki prodirajo z zapadne strani.
Ruski list "Novoje Vremja" poroča:
—	Kralj Ferdinand je s svojimi ministri pobegnil iz rumunskega glavnega mesta proti Odesi. Odzdaj zana-prej provizoriČni s*dež rumunske vlade bo v Odesi. Člani diplomatičnega zbora bodo kralju v kratkem sledili.
Vesti, ki prihajajo iz glavnega mesta Rumunske, so zelo vznemirljive. Neka časnikarska agentura poroča, da so Rumuni zavstavili nemško prodiranje, toda temu poročilu nikdo ne vrjame.
Berlin, Nemčija, 26. oktobra. — Vojaški strokovnjaki so prepričani, da je zmaga Mackensenovih Čet v Dobrudži popolna. S tem, da je zavzel general Černovodo, lahko kontrolira celo situacijo. Desno rumunsko krilo se je moralo umakniti na vzhodni breg reke Donave. S tem je preprečilo, da niso Nemci obkolili levega krila, ki se nahaja 25 milj severno od Konštance.
Ostanki rumunske armade se v divjem begu umikajo. Na razpolago nimajo nobene železniške proge. Nekaj malo vojnega materijala in živil dobivajo iz dveh donav-sih pristanišč, Braile in Galace.
Iz Sofije poročajo, da so Bolgari zaplenili pri zavzetju Konštance ogromno množino vojnega materijala.
Most, ki je vodil pri Černivodi preko Donave, je bil dolg sedemnasjt kilometrov in j« veljal osem miljonov
Macedotiska fronti, i Izpred Verduna.
_ i _
Obstreljevanje železniške prog*- —' Francozi ae bližajo VauxtL — Stir-Uspeh Donavske in Di-insk* divi-ije nemški napadi odhiti — Joffre rije. — Turki in Angleži.	je bil priča boijem.
5,000 V JETNIKOV.
Nemci imajo zdaj na zahodni fronti zopet več divizij. — Be lin poroča o francoskih uspehih.
London, Anglija, 26. oktobra. Nasi zrakoplovei so obstreljevali železniško progo med Bugom in Dramo ter povzročili precejšnjo škodo. — Vsi zrakoplovei so se nepoškodovani vrnili.	j	-
Pariz, Francija, 26. oktobra. — London, Anplija, 26. oktobra. O bojih na macedonski fronti se)Nemei So zopet vprizarjali hude poroča:	, napa(je na nove francoske posto-
Jugozapadno od jezera Presba| janke pred Verdunom. in sicer naj je zasedla naša kavalerija vas Go- j hlljAp na one ki ^ pot proti trd_ lobrdo. Sovražnik se je skoraj brez | njavi Vanx, ki je za enkrat naj-boja umaknil in pustil v vasi vp- j ve£je važnosti za francoske čete.
liko vojnega materijala.
Operacije na ostali fronti zelo ovira slabo vreme.
Solun, Grško, 26. oktobra. — Iz srbskega glavnega stana poročajo :
Pred par dnevi sta najadli naša Drinska in Vardarska divizija sovražne pozicije ob levem bregu reke Oerne. Srbi so vjeli skoraj 500 vojakov, zaplenili n^kaj topov in par strojnih pušk.
V	splošnem je položaj neizpremenjen.
8of|jav Bolgarsko, 26. oktobra. O dogodkih na macedonski fronti se poroča:
Položaj je v splošnem neizpremenjen.
Južno od jezera Presba se je spopadla naša kavalerija s sovražno predstražo in jo pognala v beg.
Med jezerom Presbo in morsko obaljo se vrše slabi artilerijski spopadi.
Nek sovražni torpedni čoln je obstreljeval obal pri Meroniji.
Carigrad, Turčija, 25. oktobra. Poročilo, ki ga je izdal turški go-neralni štab, se glasi :
Pred par dnevi smo napadli ruski tabor pri Sejk Saidu ob reki Tigris. Našim četam se je posrečilo zavzeti par sovražnih strelnih jarkov.
Petrograd, Rusija, 26. oktobra. Rusko vojno ministrstvo poroča:
V	Perziji so zasedle naše čete mesto Bijar. Vjele par sto sovražnikov in zaplenile dva topova.
Esplozija v Londonu.
London, Anglija, 26. oktobra. Municijsko ministrstvo naznanja, v nocojšnjem uradnem poročilu, da je nastala eksplozija v muni-eijski tovarni v Kentu.
Vsled te eksplozije je precej škode in dva moža sta ubita ter deset je ožganih, toda ne nevarno.
Pozor, pošiljatelji denarja!
Vsled negotovega dostavljanja poste, ki je namenjena iz Amerike v Avstrijo in Nemčijo ter narobe, sprejemamo denarne pošlijatve do preklica le pod pogojem, DA SE VSLED VOJNE IZPLAČAJO MOGOČE Z ZAMUDO. DENAR NE BO V NOBENEM SLUČAJU IZGUBLJEN, ampak nastati za morejo le zamude. Mi jamčimo za vsako denarno pošiljate v toliko časa, da ne izplača na določeni naslov. I stota ko nam jamčijo zanesljive ameriške banke, s katerimi smo sedaj v zvezi radi vojne in radi sigurnosti pri ]>o-siljsnjn denarja.
Cene:
K * $
"Proti Trstu?"
Italijanski kanoni pojejo. — Dunaj pravi, da ni večjih infanterij-skih bojev. — Bombe na Gorico.
Berlin, Nemčija. 26. oktobra. — (Brezžične* preko Sayville). — U-radno poročilo avstrijskega vojnega urada se glasi, da ni bilo na kraški in na tirolski fronti drugega kot hudo artilerijsko ob-strlejevanje na obeh straneh.
Avstrijske pozieije ob Vipavši-ci so precej trpele od laških granat in metaleev bomb.
Na nekaterih točkah so Ttaljani poskušali napadati, toda smo jih zavrnili z ročnimi granatami.
Rim, Italija, 26. oktobra. — Italijanski vojni urad poroča, da so se vršili artilerijski boji na vseh delih italijansko-avstrijske fronte.
Popoldne je sovražnik obstreljeval Gorieo. več izstrelkov je padlo v Gorico.
Ubitih je bilo več civilnih oseb.
Kronprinc je vprizoril s svojimi četami štiri nadvse ljute napade, toda francoski vojni urad pravi, da so se mu vsi ti napadi temeljito ponesrečili.
Iz fronte se neuradno poroča, da Francozi napredujejo, kljub temu, da se jim Nemci z vso silo zoperstavljajo; — in kot se neke informacije glase, so zdaj samo še približno .r»00 jardov od trdnjave Vaux.
Pariz pričakuje, da bo vsak čas prišlo poročilo, da je Vaux, za katerega je padlo že toliko tisoč ljudi, zopet francoski, nakar bo vojna črta pred Verdunom ista kot je bila 25. februarja, ko so Nemci pričeli z napadi na Verdun.
A ko bodo napravile francoske čete to, potem bo njihov uspeh v enem tednu isti kot je bil nemški v sedmih mesecih.
Nemci pred Verdunom so zelo slabi — kot se poroča — in vojaški strokovnjaki pravijo, "da bodo najbrže prepustili Verdun, ako jim ne bo drugače kazalo, kajti na sommeski in na ruški, kakor tudi Nemške morake žrtve v septembra.
O Rusih.
Newyorski "Sun" je prinesel članek, v katerem piše o Rumun-cih in Rusih ter o položaju na ru-munskem bojišču. Končuje ga: — 11 Slovanska (pri tem misli ruska) noga je sicer težka, toda počasna".
Rusi si zmagali v Perziji.
Petrograd, Rusija, 26. oktobra. (Preko Londona). — Ruski vojni urad danes poroča, da so Rusi zavzeli Bijar, severozahodno od Ha-madana. Perzija. Vjetih je bilo voč sovražnikov in zaplenjena sta bila dva topova.
S*« •• 10...« V.... 90....
25.4«. 10.,.,
90..«*
iN
K
120.... 180. ..i 140.... 110.... 10O.... 170.... 100.... 100.... 900..••
$
1630 174»
na balkanski fronti potrebujejo vse ljudi, ki jih imajo že zdaj tam nastavljene.
Operacij na sommeskem bojišču ni bilo posebno veliko, položaj je skoro čisto neizpremenjen, kajti vršili so se le spopadi med patruljami in pa Nemci so vprizorili en napad na zakone pri Stuffu, katerega so pa zavezniške čete uspešno odbile.
Berlin, Nemčija, 25. oktobra .— Nemško uradno porocild danes naznanja, da so nemške čete prepustile francoskim trdnjavo Douau-mont.
Čete so jo zapustile že prej pred no so Francozi napadli.
Na sommmeskcm bojišču — pravi uradon poročilo — se je vršilo cel dan huklo bombardiranje.
Pariz, Francija, 26. oktobra. — Danes izdano uradno poročilo fran coskega vojnega urada se glasi, da se je dozdaj naštelo 5000 nemških vojakov, ki so bili vjeti v zad njih bojih pred Verdunom.
London, ✓Anglija, 26. oktobra. "Ne sme se misliti', — pravi general F. B. Mauriee, glavni direktor vojnih operacij pri vojnem u-radu, — da je res, kar se pravi, so Nemci premestili z zahodne fron te toliko divizij, da nam bo ^daj čisto lahko prodirati. —r Jaz lahko rečem, da je danes več nemških divizij na zahodni fronti kot jih je bilo kdaj poprej."
Pariz, Francija, 26. oktobra. — Francoske izgube so .bile
90l25 9L00
97.00 0Z.7B
■».... T40 I 00.... *9i f
«TJ
•. •
70..«.
90.a•• 09.••• 00.... 100..*« no.,..

900.
900. 1000.
00179 07JO
12L80
Ker ae »daj cene denarju skoraj vsak dan OMnjajo, smo primorani računati po naJnoTejiib cenah in bomo tudi na-kasovall po njih. — Včasih se bo sfo-dilo, da dobi naslovnik kaj reč. vCasih pa tudi kaj nuj. Ust dospe na sapad ponavadi par dal J- in sed tam, ko dm naslovnik list ▼ rake, ae pri
Berlin, Nemčija, 26. oktobra. — Admiraliteta danes naznanja, da so centralni pamiki v mesecu septembru potopili 141 sovražnih«par nikov, 182,000 ton.
Toliko so jih potopili samo nemški in avstrijski submarini.
Potem je biol vjetih 13 sovražnih kapitanov.
Poleg teh je bilo pa potoljenih tudi 39 nevtralnih parnikov, 72 tisoč ton; vsi ti pamiki so vozili kontrabant.
Angleška vlada dela na&te za minimalno plačo. London, Anglija, 26. oktobra Iz zanesljive strani se je doznalo da je pričela vlada razmifiljevati. kako bi bilo mogoče odrediti maksimalne plače delavcem v vseh o-brtih.
Nekaj bo vlada morala storiti, kajti med delavstvom je zelo velika nezadovoljnost, ker plače so razmeroma majhne, draginja je pa velika._
teh bojev polovico manjše kot francoske čete vjele nemških vojakov. Nemcev je bilo vjetih 5000, toraj so imeli Francozi izgub o-koli 2500.
PriVerdunu se bore večjidel ko-lonijske čete.
General Joffre je bil priča francoskemu zmagoslavju pred Verdunom. Boje je iz bližnje vifiine opazoval in je potem izrazil svojo za-dovoljnost ter je pohvalil hrabre tekom i čete
Pošiljateljem denarja!
Vried sds slabe
psfliljatt sini
Villovi napadi so bili
naročeni iz Zdr. drž.
VOJNI TAJNIK JE NAZNANIL, DA NI PRAVZA-PRAV BANDIT VILLA ZAKRIVIL NAPADE NA A-MEHIŠKA MESTA, TEMVEČ, DA JIH JE VPRIZORIL PO NAROČILU SOVRAŽNIKOV SEDAJNJE AD MINISTRACUE. — VELIKO RAZBURJENJE V WASHINGTON!!. — REPUBLIKANCI SO MTaT.TT.T, DA BAKER NJE MISLI, TODA LANSING JE TO ZANIKAL. — VILLA JE BIL PLAČAN.
zvese svetojems brzojavu.
Natančno smo poizvedel!, da pridejo take pošiljatve za danafinje namere hitro. Za naslov ss računa 65 centov za vsako besedo. NajboljSe Je, da qe nam pošlje $4.00 za vsak naslov; ako bo kaj preveč ali premalo, bomo poslali Mfcaj oziroma pisali za primanjkljaj.
Brezžične poSUjatve gredo vse v Nemčijo, od tam na IHinaj, odkoder jih odpošljejo na določeni naslov.
Potrdil o izplačilu se zdaj fx stare domovine ne more dobiti, toda banka K. K. Priv. Oesterr. Credit Anstalt na Dunajn poroča, da zahteva in dobi od poŠte za vsako izplačilo takoevan Payee's receipt, t. j. potrdilo s pečatom zadnje pošte in lastnoročnim podpisom prejemnika ali poštarja. Vsa ta potrdila omenjena banka zbira in hrani ter jih bo poslala sem, ko bo poštna svesa zopet vre jena.
Opozarjamo, da je mogoče po brezžičnem brzojavu poslati le okrogle svote kot so spodaj navedene in Se naprej do 10.000 kron.
Za take poSiljatve se naj nam poSilja le poštne Money Orders i& denar ▼ gotovini, kajti privatnih čekov za brzojavne pošiljatve ni mogoče sprejemati.
SPODAJ OZNAČENIM CENAM JE TREBA PBI&KTI ŠE |iM ZA BRZOJAVNE STROŠKE.
Naslov se mora Jasno napisati in dodati: peilje nj «e
K: 100.00.......... $13.50
K: 200.00.......... 27.00
K: 300.00.......... 40.50
K: 400.00......... 54.00
K: 800.00.......... 6750
I
000.00..........« 8L00
700.00....................M5B
800.00....................108.00
000.00;...............1ZLB
100040....................132.00
Washington, D. C., 26. oktobra. — Največja politična senzacija v zadnjih letih se je pojavila nocoj, ko je vojni department izdal uradno naznanilo, v katerem je jasno povedal, da so ameriški častniki, ki se zdaj nahajajo na mehiški meji, razkrili neko zaroto, pri kateri so gotovo tudi kakšni republikanski learderji.
Zarota obstoja v tem, da so se gotovi ameriški poli-tikaši in kapitalisti pogodili z banditom Villo, da bi on še enkrat napadel kako ameriško mesto ob meji, da bi tako nastalo ameriško javno mnenje proti Wilsonu, da ne bi bil tako še enkrat izvoljen predsednikom Združenih držav.
Uradno naznanilo vojnega departmenta se glasi, da je urad dobil "uradna poročila, da so gotovi sovražniki administracije in njene politike napram Mehiki dogovorjeni, da se bo vprizoril Še en napad na kako točko onkraj meje, in sicer te dni, mogoče en teden ali kaj pred volitvami."
Naznanilo dalje jasno pove, da so hoteli ta napad ime ti ameriški državljani, ki se nahajajo v Združenili državah, da bi tako škodovali predsedniku Wilsonu.
•Še veliko večja senzacija je nastala, ko ni hotel noben uradnik vojnega ali pa državnega departmenta dati nobenih podrobnosti.
Newton D. Baker, vojni tajnik, ki se je danes zjutraj vrnil v Washington, je imel daljše konference z uradniki državnega in justičnega departmenta, nakar je zapustil Washington takoj nato, ko je izdal uradno naznanilo glede napadov na Združene države, vsled česar ni bilo mogoče od njega dobiti nobenih informacij, kakor tudi noben drug uradnik ni hotel niti besedice izreči glede stvari, ker. j\m je bilo gotovo naročeno.
Vndar pozno ponoči je bilo mogoče iz gotovih virov dobiti podatke, da so nekateri Amerikanci v Združenih državah in Mehikanci v Mehiki v zaroti proti Wilsonu in Carranzi; Amerikanci hočejo, da bi spravili Wilsona s krmila; Mehikanci pa se hočejo znebiti Carranze. To so nameravali narediti na ta način, da bi Villa ali pa kak drug Carranzin "prijatelj" vprizoril nenaden napad na ameriško mesto, naj bi bilo že to ali ono, nakar bo prišlo do spopada med Carranzisti in Amerikanci, česar posledice bi bile, da bi sledili zopet zapletljaji med Washingtonom in Carranzo, in vse to bi Wilsonu zelo škodovalo pri volitvah.
Vojni department je izdal sledeče uradno naznanilo glede te stvari:
VOJNI DEPARTMENT,
Washington, D. C., 26. oktobra, 1916. Naznanilo časopisju:
Vojni department je dobil neovrgljive informacije, ki So iz vseh drugih virov potrjene, da so sovražniki admini-stracijske politike napram Mehiki s sodelovanjem Ville ali pa kakega drugega bandita hoteli vprizoriti napad na kaki točki, kjer se nahajajo ameriške čete, ali pa na kako ameriško naselbino ob mehiški meji, in sicer najkasneje par dni pred volitvami, pri čemer so imeli namen, da bi s tem napravili drugo mnenje o politiki, katero zasleduje sedajnja administracija napram Mehiki Značilno je tudi, da sta državni in vojni department dobila informacije, da so bili banditi, ki zdaj operirajo v Mehiki, plačani s srebrnim denarjem.
Vse podrobnosti so se izročile gen. Funstonu in gen. Pershingu. Vse ameriške čete so zategadelj pripravljene na vsak tak slučaj.
Nek uradnik je pripomnil, da je justični department že pričel s preiskovanji in da je mogoče, da se bo v par dneh gotove osebe, ki so bile pri tem v zvezi, prijelo in aretiralo.
Mehiški poslanec Eliseo Arredondo je izjavil, da mu je znano, da se je nekaj takega kovalo in da je tudi predsednik Carranza o tem vedel. On je rekel, da se njemu zdi, da so nameravaH gotovi faktorji ta napad vprizoriti z namenom, da bi vstavili nadaljne pogajanje ameriško-me-hiske komisije v New Londonu, Conn..
Arredondo je dalje izjavil, da o poročilih, da je Carranza ze na begu, sploh ne govori.
Mr. Lansing, državni tajnik, je izdal ob 11. uri zvečer izjavo, s katero je potolažil vrhovne republikanske leaderje, da se ne misli njih.
11 Jih je umrlo v bolnici, ko je na-
...


Izrabam, Quebec, 26. oktobra. Nijninj- ioefc-etrok ia pet odra*. Je isffobOo življenje, ko j«
nastal požar v bolnici sv. Elizabete, takai.
Petindvajset bolnikov se pa beje pojrreia, mogoče so tudi mrtvi.
»O- '
GLAS NARODA 27. OKT. 1916.
"G L ATS NARODA"
(BoTMisn Dally.) Owned and poblUbed by tbe PUBLISHING
'(t MpontUA.)
fHAVK BAJESFR, President.	LOUIS BENEDIK, Treasurer.
I L O T I K I O
O O M P A H T
Place of Business of the corporation and addressee of above officers:' 82 Cortiandt Street. Bor«** of lfaafeattan, New York Ctty. W. Y.
U celo leto velja list ca Ameriko la
Canade .................... $30«*
Ca pol t* t a..................m 1-50
Cs tetn ta meoto New York.. 4.00
Ea pol leta ea mesto New York..
Za Evropo za vse leto ..........
Za Evropo sa pol leta..........
Rs Evropo ca Sctrt leta«*•«»•»•••
2.00 C60 2.5G 1.70
-GLAS NAKOPA" l^iaja vsak dan IgvcemSl nedelj ln praznikov.
1QLA8 NARODA*
("Vale© of tbe People") I MU iff every daj except Sundays and Holidays. Subscription yearly 93.00.
Advertisement en agreement.
Dopisi bres podpisa In osebnosti se ne prlobčajejo. Denar raj ss blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnike* prosimo, da se nam tudi prejinje MvaHKe __nesrsff*, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom ta podUJatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA"
92 <w*i«ru1t Rt.
New York City.
MEW* MOTO SERVICE. MflW YORK.
Telefon «687 Cortland t
AM6ULANČNI VOZOVI NEMŠKE ARMADE
SLABO UPANJE.
jo tega kočljivega vprašanja, kajti dobro vedo, da ga ne morejo rešiti tako kot bi želeli sami ter bi obenem godilo volilcem.	.
Da nekoliko pokrijejo celo zadevo, se je vnel stari boj za varstveno carino ali za prosto trgovino.
Republikanci izvajajo, da je sedaj veljavna carinska postava naravnost usodepolna za bodočo prosperite-
___j to Združenih držav. Pravijo, da se bo po vojni izvažalo iz
Angleška vlada je sklenila z newvorsko bančno tvr-! te dežele surovine v Evropo in da bodo odtam izgotovlje-dko Morgan & Co pogodbo za novo posojilo v znesku 300, j ni izdelki preplavili Združene drŽave ter zamorili tukaj-000 000 dolarjev.	šnjo mdustrijo.
S tem denarjem liai bi se pokrilo tekoče izdatke za Ameriški produkti baje ne bodo mogli konkurirati s naročila vojnega materijala in di-ugili potrebščin, katere cenenimi evropskimi m posledica bo baje usodepolna za
iz Amerike v velikanskih masah izvažajo v dežele zavez- Združene države. _
Uemokratje nasprotno vstrajajo na svojem stališču,
ostem
Pravijo, da imajo sicer bančne hiše precejšnje	.delavet: nima .od take zavarovane
dočim je obrestna mera čaju. da bi denar posodili drugam.
provizi je, dočim je obrestna mera manjša kot bi bila v slu- ^ustrije ničesar kajti čimvečje so delavske mezde, tem-F	YRm	: višje so cene, katere zahtevajo ameriški i
V resnici pa ic stvar nekoliko drugačna, kajti tu ne	..	.
r	. .	—: ker se jim ni treba bati konkurence iz inozemstva.
industrijalci za
svoje produkte. Cene pa lahko določajo po svoji volji.
gre za kredit, katerega imajo zavezniške države pri veli- ^ v v kili ameriških bankah, temveč za naravnost nepregledne! Kot ze f ^no, bo s tem nastal stan boj za tarifno v-
poslrdiee teh vratolomnih finančnih transakcij.	. državah	* ^^^ straukami v Združenih
Bankirji imajo kosmato vest ter se ne brigajo, kaj T * .	'
se bo godilo v doglednem času. Mislijo si, naj pride za na- . tega ^Previdimo, da gre tudi pri teh velikili vpra-mi nevihta, samo da spravimo mi o pravem času svojo	Iie za k.onsti priprostega naroda in prav posebno
tev i-« <1 streho	delavskega sloja, temveč za koristi velekapitala in vele
zadevi zunanih posojil se navede lahko mnogo momentov za taka posojila, a še več proti njim.
trgovine.
Z rastočo močjo kapitalizma raste tudi prepad, ki zi-
IH-mUN /.«.1 lill\<.l I IUEHI lilrt, cl	\	U1UU XI I lili.	• &	1	- •___ -	.v . . .	.	1	i----1---
Za enkrat ni »afi namen o tem podrobno razprav-	1,1 resnu num mteresi priprostega naroda,
iati. pač pa se hoP. nio pePati z razmerami, ki bodo nasta-L , ,Vr vel.lkallskfisl,e Pa se je dvignil mednarod-t, lenkorhitro se povrne v Evropi mir.	i m kapitalnem, j,c razvidno ,z dogodkov, ki so se razvili
1	^	kot posledica sedanje vojne.
Dopisi.
Normalne razmere sicer ne bodo zavladale in to niti tu niti v Evropi, dejstvo pa je, da bo prišlo v Ameriki, — predvsem pa v Združenih državah do krize, kakršne menda še ni bilo.
Kot je bil razvoj ameriške industrije naravnost feno-menalen ter skorai brez vsakega organičnega razvoja, tako se je tudi obrnila vsa industrija ameriška ob izbruhu evropske vojne v eno smer in sicer v smer, ki je obetala kar največ dobička, dasiravno le začasno.
Z eno besedo, vse se je vrglo na proizvajanje vojne-1 se .ie poročil naš rojak Tomaž ga materijala in potrebščin, kojih produkcija je onemo-,	doma iz Logatca, z gdč.
gočena V Evropi vsled vojne. '	* '	Ano Poseta z Vrhnike. Ženitova-
nje je trajalo <Io zore nasdednje-
-k.
Little Falls, N. Y. — Zapazil sem pri naših fantih in dekletah, kako urno zapuščajo svoj samski oziroma deviški stan in stopajo v zakom. Zadnjo soboto, 21. t. m., naš
mumcijo, ga (]aie Svatov je b0o lepo
lo in novi parček je dobil krasen
vojne.
V dozdaj nepoznanem obsegu izedljujejo topove, strojne puške, vojne avtomobile.
Izvažajo konje, mezge, klavno živino in živila v naj- dar, jyrihranjen od vinske trgait-ogromnejših lmiožiliah.	ve; bil je lep venec grozdja, ki je
Poljedeljski department v Washingtonu ceni letos- bil 0;bl(>^ še z dragimi zaxlovi. njo letino pšenice na šeststo miljonov bušljev in od teh novi par' žeUm oboje ^
-	saiau in nam samcem pa vsakemu
■pa eno dekle, da boano tudi mi
in 1 dobiti.
Carnegie, Pa. — Tuakj se je zgodila velika nesreča. Iz Ceeil Station sta se peljala dva fanta z
šesto miljnov so že prodale velike tvrdke celili štiristo _________ ______
miljonov v Evropo aH vsaj obvezale se, dostaviti v določe- i dane« leto laiiio"^t^ili\ zajemnem čau to količino.	ski jarem. Pozdrav! — Fr. Kar-
To je le ena primera, kako malo se briga ameriški ka-il()1^ pital za Ameriko in njene državljane, ako se mu obeta primeren dobiček.
Nihče ne vpraša, kje bomo dobili žito in druga živilajdv7mTdekletoma' V Čm^&Tza-koliko bomo morali plačati, če bomo hoteli sploh kaj viJe pot navzdol, kjer je telehnil iti.	avtomobil v globočino. Ena de-
Navidezna prosperiteta, ki je nastala s procvitom klet jevbi!a na mestl1 mrtva, dru-vojne industrije, bo izginila v trenutku, ko se bo končala £ vojna m bo zavladal mir.	H.	1
Tovarne, ki so služile prej najbolj različnim industri- Milwaukee, Wis. — Delal sem jam in katere so v teku zadnjih dveh let izpremenili v mu- P1*^ kratkim pri a. C. Co. in ta-nicijske tovarne, bodo stale osamljene. Dragocene stroje iko misliJ' da bom delal čez kojih en sam stane v gotovem slučaju do pol miljona do- ^ ^^^ larjev, bodo vrgli med staro šaro. Delavci, zaposljeni v ^i
teh tovarnah, si bodo morali poiskati drugega zaslužka in liko pa plača, če delaš pred.sed-drugega dela, pa ga ne bo najti, kajti tovarn ne bodo mo- ; nto uro?r> — "O, samo zato, da gli preko noči izpremeniti ter jih napraviti primernim za ^ v redu do se(hnxIl.,, — Ko dru-di*uge industrijske stroke	& dasn prideni	^t, ki
Denar, katerega bodo dobili iz Evrope za vojne po-& L^^u^tJu'-T
trebcine, bo stekel v žepe par velikih družb, dočim bo o---
Btal delavec na cesti brez dela in kruha.
Tq je žalostna perspektiva, ki se nam odpira. Vsega tega pa ne vidijo in nočejo videti odgovorni in tnerodajni krogi.
V večnem beganju za dobičkom je otopel v njih vsak čui: za splošnost, za dobrobit celokupnega naroda.
Da je res tako, nam služita programa obeli velikili političnih strank, ki bosta zdaj stopili na površje o priliki predsedniških volitev. V volilnih agitacijskih eovoiih te
■J-	.	,	____o	B	O	v T JUCtt BCIU IIIU1, mmur je cn FUjaK "i—j'-n lauau MtUl-IH, UD vuiaaa
mi OBe-Str*n»e se govorniki-mtrz eno4)e8<?dofl£fe dotakne- ; vkefl botma v aaioon m šel ojeeof jutri! Poadrav! — Naročnik.
menim naj tudi, da sera bil pred kratkem v Subletu, \Vyo., kjer sem doživel več slienih in zanimivih priborov. Nekoč sta prišla dva za dedom iz Mkmesate ki sta jo vmarširala naravnost proti boesovi 'koči. On je bil tudi moj sosed in peelar. Ko sta prišla do .glavnih vrat, *ta vzela čepiee raz glave kot bi prosila milodare. Mislil sem m: Minnesota je zares sirota! Videl sem tudi, kafeo je en rojak
teacko prisluženi d<*iiiai bossu po .srlu. Žalostno! si misli]. — Bi še več pisal, pa je slabo vrem<-. (Vi ste pa tak kot Italijani. Ako gre dež, pa pravijo, da se niso hoteli bojevati. Op. ured.) Pozdrav , . ^ ., TT , vsem čitateljem sirom Amerike,^J™3011*1 Fnderik Heclier Gla^u Naroda pa obilo ----v " ke4:
Ti nemški možje, 'ki so prišli v Ameriko (kot begunci, eo študirali zgodovino Združenih držav in ameriško vlado, kot so Puritanci študirali Sveto Pismo. Njihovi junaki so bili Washington. Franklin, Jefferson in pozaioje Lincoln.
"Na zahodni invji so našli zem-jljo, kjer so uživali vso svobodo, o kateri so sanja3i. j V teh dneh nemšiko-nimeriKke •reakcije, in degeneracije — uam-j reč pofii't ieaie — se morn m spominjati na gručo mož, ki so se sha* Ijali v hiši nvorjoiga Oieeta, kot na i duh neimške revolucije. | Ti, ki so se imenovali "osemwi-stirxlV'se-tmkt", i|>o lotu '48, ko so prišli v Zilm/enc države, so se znašli v dragem boju. Prav v ti-|stem letu, ko «%o'pnhnj;ili Nemci v Ztlmižene države v največjem številu, namreč leta 1S50, so se j visile v Združenih državah veliko debate «*ede suženjstva. Glede ;tega vprašamja m bilo treba dati j Nemcem nobenih hi formacij. Ti j Nemci so smatrali suženjst vo za ■ največji gi-eh, ki ^a moro storiti j človeštvo. Takrat so šli Nemci vsi j v republikansko stranko, kajti ta
__stranka je bila proti suženjstvu
. „ j Nima,m števil k, s katerimi bi svo Rojak A. P. iz Ilommga, Pa., je navajanje dobro p&lprl, toda •nam. je dal naslednje pismo na me!ni se zd[y da ^ <|al>Jl ijin<!ohl
razpolago, da ".ga priobčimo v gotovo sto nemških glasov med-hst, d'a botlo naši rojalki vedeli, tftm ko njegov nasprotnik do-kako se ^odi našim ljudem v A v- najbrže le eneya.
:	| 4' Osemiinšt iridesetavik i'' so pri-
Prem, Notranjsko. 4. avg. lOlfi. Severni v Zdniženih državah Dragi brat!	j tisto, kar je najbolj j potreboval —
\ >pryi vrsti Te pozdravljam«... mi;mreč rdealkstično navdušenj.-Zdaj Ti lifx-em nekoliko pisati o pnvtisužeaijis-ko stvar. Ni mi doar.JUČih raxmerah. Huš,i je jako treba menda pisati o zaslugah k: velika, vsa otava j, gorela, s0 jih Nemci imeli v eivilnF voja.i krompir je droban m gnil. Kar m Toda, ako pomislim na zasluge' ki pobrala susa, je pa črv uničil. — s0 imeli Xem,ei y tej TO-ni jn
En ,par ženskih čevljev stane 50 ako se spomnim na današnje uem-goldniarjev, nnaškili pa. 60 :goldi- ško-ameriške razmere, me
ako
toliko, da bi -si ga včasih v usta (nemški junak v civilni ^ vtaknili. En "fernik" <naprst- bi dobili sedajni voditelji nemške nLki kave stane en goldinar. — degenerirane politike tako poo Naznanjam Ti. da sta Mato4ič*va nos, ki bi se strinjala s prvim pose oba živa. Janez je* v Tirolah, glavjem zgodovine Nemcev v A-Franc je pa v ruskem ujetništvu merlki.
od jmiija meseca. Zdaj sta "za Vll lfnri , ,, •	.. ,
U-,, ^ \i	• 1» 1 t.— • Ne vem, s kakim, izrazom bi <la-
iti le se MatoJie iz Iludve. Ko-	,	_	.
r v	, . . . . , 'nes opisal ameriško nemstvo. Vsi
ste smo zc vse dali m se to je, da	i_____ • •	, . .
i. ~ i ,, -j	. ' danes brez izjeme podpirajo lde-
jm zdier damo zastonj. Doma •	•	vr^- Zr
J	je pmsianiizima. Niti en Nemec.
Pismo iz starega kraja.
Gias iz Italije.
Prejeli smo sledeče pismo: Cenjeno uredništvo G. N.!
Prosim, da mi naredite eno u-slugo. — Jaz se pišemi Gjuro Medžeid, sedaj v vjetništvu v O-stuni di Lecce, Italija.
lš<"'em svojega brata Pavla Medžeda. {>ot»-.m striea Novaka Medžeda. in mojega šurjgfea Dušana Kosa.
Za te. može že dolgo časa ne vem, kje se zdaj nahajajo. Jaz sem doma iz vasi Vojakova, pošta Dubiea, Rosna. Zahvaljujoč se naprej, ostajam Gjuro Medzed, prigioneri d i guerra, ft alia.	Ostimi di Leeee.
Še eno posojilo.
a--------« ■<	h*1	s?Ko-ainertsKe razmere, mf ?
narjev. Ce Ti je mogoče, pošlji jih je7a. ,Jaz SPni prepričan, da :nam kaj po posti. Sadja, nimamo ,}>i ]eta 1954 nve\ Karl s
+	~ J _ *	___ _
J. P. Morgan & Co. je nr.znaaii-la, da bo prihodnji teden razpisano še eno angleško vojno posojilo za $300.000,000 in da se bo s i cm posojibvni vstavilo nadaljnje uvažanje zlata v Združene države.
To angleško vojno posojilo bo petinpolodstotno in ho razdeljeno na dva dela; — $150,000,000 bo vrnjenih C-t'z tri Ha, drugih $150,000,000 pa <Vz ,pot let. Ako hmlo dobili Angle/i št*, to ]>osojilo, potem bodo tekom te vojne napravili v Zdniženih <lržavah $Sf»0.000.000 dolsra. ]»ri teun seve-4ia niso prišt.-ti' »vole. ki jih Združene držav«' i>oi-M>dilo angleškim kolonijam, kot naprhner Kanadi.
V nekait-riJi krogih j.* maieuje,
«.la se zdaj posojilo 10- b«> tako
'gladko skupaj : neslo kot hi se si-
cer, kajti zadnji dogodki na ru-
munskem bojišču so napravili pri
. . angleških finaneirjih veliko pre-vojni	•	*
smo '" žili smo še drugega
časi. ko je srečen tisti, ki je tam,
DAROVI
ZA REVEŽE V STARI DOMOVINI.
Jakob Knapp iz Widen, W. Va., je daroval $l.t-5.
POZOR, NEWYORSKI SLAMNI-KARJI!
V torek zvečer, dne 31. oktobra.
zastoni.
.j	, J** pnisianiizima. A it 1 en Memee
vsi, pa se gledamo eden -t:	X1A . ..
v. 0 „	niti en (nemški) Avstrijec se se
m študiramo. Prišli so - __________. . ». , ... . ...	,
ni danes spomni, oa ni Avstrija se bo vršila seja vseli članov slam-
■ +„i1. • ... ... že od marca 3914 sklicala Reichs- nikarske unije, krajevnih postaj m tukaj se blagruje tistega, ki je rat da a;v.trij,k, vlada d{ffles 24 in 4, v ianhattJan LveCum
ht E hi j^til**1 P ! kar si ni ^ zad- 66 E" 4- St-
1 ' 5	' nje čase upala. Avstrija že tretje! Seja se bo pričela točno ob 6.30.
leto vodi grozno vojno, ne da bi Vsak elan mora imeti s seboj svojo eno sami o uro porabila avstrijska unijsko karto, kajti brez nje ne bo vlada, da bi se posvetovala z za- nihče dopuščen v zhorovalnieo.
Zda.j Te prosim, da se zborete Ln zložit t* kaj zjl naše slovenske fante, može in njihove otroke...
1 va;na.
Današnji Nemci v Združenih državah.
je rc
-■topniki ljudstev.
Vsak Nemec, ki danes odobrava take vrste vlado, potem mora istotako dati prav bourbonskim monarhistotm v Franciji, ki so hoteli na,praviti v Parizu tako vlado, kakršna je zdaj v Prnsrji.
Današnje Stališče "' kaiserliehe"
Reševala se ho sledeče točke:
1.	Sedanje razmere v obrti; — prihodnja slamnikarska sezona.
2.	Povišanje plač opdL-atorjem in blokarjem.
3.	Število tedenskih in vzorčnih (sample) delavcev, ki bi bilo dovoljeno v eni delavnici; — in pla-
Nemcev v Zdniženih državah j«' ča za te delavce.
n a ro um
kov. — F. Juv&n. — (Dopis se je p con ot 0111 a nekoliko zakasnil. O-prostite!)
Klein, Mont. — Iz tukajšnje naselbine se malokdo oglasi, zato hočem jaz nekoliko opisati tukajšnje razmere. Kar se dela tiče, je še precej ipovoljno; dela se redno in zaslužek ni preslab. Po novi pogodbi je poboljšana dnevna plača za pet adstofkov, t^ko, da je šiht $3.99 in ,>,1 tone 2U, tako., da je zdaj 7")^ od tone. A za delom sam hoditi ne svetujem, ker tukaj se delo prav težko dobi. Ko smo mi t<* težko zaslužene cente dobili, so pa tudi -hitro povišali cene živilom, kar za 15 odstotkov, talko, da mi nfomo nič na boljšem Kar ve<* zaslužimo, moramo pa tudi drago plačat vsako reč. — Tmalm tudi sporočiti neko žalostno novico. Tukaj jo umrla dne 10. t. m. Antonija Mikolič ter zapustila moža in troje nedorastlih otrok, dva brata in dve sestri; ena je v Carpenter Creek, Mont., druga pa nekje v Wiseonsinu. V starem kraju pa zapušča eno hčer in mater. Pokojna je bila doma iz Ijoškega potoka na Kranjskem ; prišla je za možem v Ameriko pred šestimi leti. Stara je bila 29 let. Ker je njen mož član tukajšnjega društva, jo je društvo spremilo k zadnjemu počitku z zastavo,na čelu ter poloižilo krasen venec na grob, katerega sta nosili dve članici. Pogreb je bil prav sijajen in žalosten, ker ao položili v grob in odtrgali možu ženo in otrokom mater prera.no, v najboljših letih. — Zopet en vzgled, rojaki, kateri še niste v društvu. Pristopite, dokler ste zdraivi, ker ne ve se, kdaj katerega zadene nesreča ali smrt. Kar d'anes lahko storiš, ne odlašaj na
"Mit Macht und Kraft fur Volksfreiheit im Neuen v/ie A l ten Vat erl and.''
4.	Iskanje služb.
5.	Kako je treba reševati vpra-
projiram za
to sezono.
Ne pozabiti doma vaše unijske karte.
Brat Ferenčak bo našim slovenskim članom eelo stvar pojasnil Hvaležni pa moramo, -seveda, pri seji v slovenskem jeziku, biti Nemcem prejšnjih časov in Skupni odbor Unije izdelovaloev
(Ad. 3x).
tako, da je dovolj, da bi vstali iz svojih grobov vsi "oseminštiride-tui* setnilki" ter izjdrli meč in pričeli sanja plač,
^ Z0;Pet z bojem za trezne principe; Olani krajevnih postaj 24 in 42! ..	(''Z močjo in človeške svobode..	Čas je zelo resen. Vsak od vas se
°	svobodo v novi 111 jaz sem za to? da bi se poe?lai<)l mora vdeležiti te seje. Nihče ne
stari domovini. )	'takoj vsakega Nemca v Zdrože-1 sme zanemarjati svoje dolžnosti
S citiranjem njegmih besed nih državah v Nemčijo, da bi se1 do organizacije, ki je nastala po pričenja b rank Dohn svoj elanek, borili za svojega gospodarja v za-'težkem organizacijskem delu. v katerem res na moj^rski nacm kopih. Ti -ljudje nimajo prostora Vsi pridite, da bo mogoče uspeš-
-nemštvoriZ,m	atmerisko «iti v Ameriki, -niti v dvajsetem neje reševati gori navedene obrt-
. .	. ,	.	stoletju.	Iniške probleme, da se nam bo ta-
On pravi, da medtem ko je Bis- Take Nemee je Prusija rabila' ko mo-oče pripraviti in sestaviti marek s svojimi prudoim pristasi Ieta 1792, ko je zatrla delo fian- naš -preparedness" zidal cesarsko Nemeijo m delal C(wke revolucije temelj militarizmu, vojni in šovi- Tafke Negnce ^ jt, rabilo ^^ nrzmu ter fanati^m so pneji, da je z	in meC.era za.
nemški izgnanci v Zdni^enih dr- trlo svobodno stlVar demokratične zavah uvidevaiti, da je bila takrat češke, doba svetovnega preporoda, pre-poroda za svobodo.
"am ™"ra bHi """'i 8lamnik0T- krtieV' ^ 24' ta
cev. Nc more se reči, da so prišli, --vsi od teh iz političnih vzrokov, gotovo je, da jih je veliko prišlo iz ekonomičnih ozira v, toda med njimi jih je bil velik del, ki so zu-naj žrtvovali svoje premoženje m svojo že zasigurano bodočnost in prišli sem, misleč, da jian bo mogoče tukaj delati za svoj ideal. Frank Bohn nadalje piše: Nekoč sem imel priliko pregle dati knjige, ki jih je prinesel v to deželo nek tak nemški revolucionar. Med drugimi so biie gotovo tudi one od Boerneja in pesmi cd Heine j a. Dalje je bil na nemški jezik pripravljen tudi životo-pia Oliverja Cromwella. Vsak aktiven nemžki revolucionar je v tistih časih imel v rokah prestavljene dokumente iz ameriške in francoske revolucije.
Mozge kot Rousseau, Thomas Payne in Benjamin Franklin so imeli pri teh idealistih velifco spoštovanja in vpliva. Časopisi in maigacini, ki so jih tafkrat ti Nem-ei vstatnovili v Ameriki, m razpravljali le p Jwdofti_ pvobodn: NemčajL
Motorji olajšajo delo.
Mali motor v vaši prodajalni ali delavnici vam bo večkrat pomagal iz zadrege in pomnožil dohodke.
Najsi bode vaše delo že kakršno hoče, pronašli bodete, da električni motor olajša delo in pomnoži dobiček.
Edison delo v zvezi z električnim motorjem daje štiriindvajseturno rabo in popolno zadovolj-
nost- ^	. ..^mAimŠ
The New York Edison Company
At Your Service Ceneni Offices: Irvinr Place and 15th Street Bcancb Office Show Rooms tot tb« Goavenieac* of the Public
10 Irvine ttece	^un^a^ 1 '342 K 149th Street
L 424 Broad 1 1M Delane
10 Irvine f
CrLAS KARAD'A. 27. AKT. 1016
Slovens ko
sviti Barbare
ZA 7EDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.
Sedež : FORKST CITY, PA.
UUf»:->tM 21. iijji» 1003 v W»f Pwiylwrii
6LAVN1 OUDMKII
•WMuiik iOŽMT PETHBNEU Baz 8» WWoek, P*.
VKXlpredMdnik: SLA KOL ZA I. AR, Bok 647. Fonmt Ottj, Pa* l oudpredsednik: L/JUI8 TAUCHAH, Baz 835. Bo* «Jmk JOHN TBLJiAN. Baz 707, Fonat City, F*, a ••jnlk JOHN OSOL.IN, Bes 402, Forest City, P*.
tsajnlk MARTIN MUHI C, Bas 637, Forest City, Pa. *	. JOSIP rAIAR 100« Nortfc Ohlrejo BL. JolMi
TUOTMI KDBAVNSKJ
AAMXUI IVBO. SOS CBilmse Su Jalto«. m.
IADZORN1 ODBOBf
£*redeednlk: IGNAC PODVASNIK, 6320 Station 8t H. B., Pittsburgh. Pa i sartaornlk: JOHN TOHNlC, Box «22, Forest City, Pa. IL aadaornlk: FRANK PAVLOVČlC, Bos 70S. Cooemaugh. Pfc H sadkornlk: ANDRBJ SLAK, 7711 Isaler Ata, ClSTslaad. OSI*
POROTNI ODBOBI
fteiMdfelk: MABTIN OBBE2AN, Baz 72, Mineral, I. porotnik: MABTIN ŠTEFANClC, Baz 78, Franklin,
ssrocnlk: MIH A F,I KJLOPČIČ, 628 Darwo Ars^ S. F. D. S. • Bald. Detroit, Mick.
UPRAVNI ODBORI
Predssdnlk: ANTON HOČEVAR, B. F. D. No. 1 Baz 11 H. L atdratnlk: ANTON DEMŠAR, Bos 136, Broogbton, Pa. CL apramlk; PA VRL OBBJDGAB, Baz 402, Witt, HL
OspUl naj m poRUaja t tajnika Ivan Telbaa, P, O. Bss DT«
"•Lil IXIODI",
Grey se je oglasil.
v jn-vi vrMti veleti, da so si ljudske mas«» v Evropi vteipl<* v glavo, da so njihovi sovražniki zakrivili vigno. Neimee ne pravi: — Da,
ne pra\ i tako, temveč
Pred Foreign Press j«1 angleški {- i«. - i i ...	.	,J h I Nemeria ie za krn ila vojno,
tajiuk za zirnajne zadeve govoril' Q • * i „ * -	„.
, . . . .. , , . . .. ne pra\ i tako, temvoe v caomer
tM*t>«lr* ki so »'loveku, ki si želi'	,	,_- -, . . ...
.	•	■ tK<»ni, <Ia jo zakrivila vse Anglija,
(pri^lvst-m svetovnega miru, zelo % i •	j * j-
j .	j Anglež sfvifla trdi nmio «a-
mjuu « ji^	' sprotno, ravnot ako dolži Fratneoz
K* modo pnvetkotn u<ga tednajNVmi,a B,4gijee \
poročali, je rekel:
j dober s eelim svetom. In gospod1 — Bop ti daj srečo, Jernej, po-i kot tla ni spoznal...	žabi vse. pa Jo smrti imava oba.
Gotovo zdaj misli nesrečnež kar imam; glej. da sem ti brat in
po svoje. Morila se še nikdar več imam te rajši kot rodnega brata.
spomnil ni na ribiča. Morda še po- In obrisal si solze iz oči.
mislil ni nikdar, da je uničil srečo lnako v storilo ribiču .Ter-
starca. ki mu je bil bolj vdan kot	ila ima take?a p^jaMja
vsi hlapet, ki so stah okoli njega. in tudi njV?n jV pw.nn jok...
molili mil kozaree pred obraz in ,, , , - , .. , . • ...	...	, . . Mehka je kmečka duša m vee
, jih praznili na njegovo zdravje...	. f	-	,
, . . , j - ..	f krat z jokom odkrito pove, kar
In on je stal med njemi in se mu	i -
, . i,. --i	. se ne more v nerodni besedi,
je dobro zdelo, ker jih ni poznal, .
. ♦ r . < Tako sta pila... njega pa je zavrgel, zvestega m
1 Večer« je bil t*-man in v krčmi
vdanega starra...	t	4
Kako sreča bi bila zdaj! On bi so prižgali luč. Parkat je š.- poki-bil ribič in bi umrl kot ribič, in strie Kenmš zasPal ^ nihče ne bi mogel besede govori- mizo-
ti o njem. V«*s!a! bi dan za dnem^ Ribič Jernej je Š.-I vun, da hi po jezeru in jezero bi šumelo —' pogh-dal šeutjernejsko noč. In ko pljuskali bi valovi ob čoln in pod j* stopil	je bilo tema in i/
vodo bi švigale rib«*,..	J daljave se je čulo šumenje jeze-
V koči hi gospodinjila I.enka.nn- Pomislil je in šel... bila hi kot je rož;i oh jezeru, in j Počasi je stopal po poti in ve kadar bi kosil ob jezeru, bi prišel slal. Noč je bila temna in po hi Janez iz Podolja, in dobro bi se šah so bile luči. Sel je ribič po razumeli. O bi opešale moči. hi temni, trdi poti in vse bliž« ■ ostal .Janez pri njem. in če bi bil prihajalo šumenje jezera. I gospod dober, hi ga pustil za ri-j Vabljivo je bilo- in mamljivo, •bu'a m vzela bi se z Lenko, ker. Sumi ob Čoln. ploskajo valovi j se razumeta, in ro.l bi ostid. Šn-jV4.l4.r v|M-.e nasproti, no. on v«-s-čno hi se živelo tako in bogve - ja niočno, in čoln gre dalje: n» | kaki dnevi hi prišli, ko bi vozil|ra<j ?IVi vleče nasproten ve čoin ob kraju jezera kot star ri-( tr.n A iti mora. ker on, stari ribi bič, in bi vozil št
MMMM * (wikfc «UH.
čolnu, kar bi komaj moglo k lisa-ti njegovo ime... Bilo bi kot o«l-
AMERIŠKI BRIGADNI GENERAL F. H. FRENCH.
Bomba.
* J H	«V
Zadnji ribic.
kaj seboj v vesla, kot bi si igral...
mncrln Httti.'	,	. ,
\ ulovi ploskajo. Vider vleee
, . ,	, in ribič vesla, vesla in gr«* »lalje
mev na tisti' srečne dni, ko sta	, ,• • , .. - . . , . , -
... .. . .	. i bolj in bolj sumi jezero, kot lu s<
peljala z Aleno vez jezero in	, ,..*' . ... ... . .
J	J | bližala nevihta... culnejsi jmstaja
ribiču se ne ustavi čoln.
sel in vesla kot bi si
bil lep veeer--Ponavljale soi .	,
, . . ,. . ,	z. . veter, no, ribi
s«- lak«' nusli in starec jt^ živel v x* • ...	J	Vajen je vest
Vkj
»aj •»aj
K11'
N,,
eroea, Italijan N'i-mca itd.
Nt ruška vlada daje iieiiiškoum narodu v prebavo razne " fakte s katerimi doJži Anglijo, s katerimi prepričuje narod, da sse voj-
' Najprej prosim, tla »i sporani-kakor se je vojna pričeja. ik ve, kako se je ipričela vojna. Nekateri ljudje pravijo: Oh, ni truba zt>pi*t to stvar goniti, vsj#lc ve, kiuko se je to godilo. :norH nadaljevati tako dolgo,
Tmiani mogoče, da bi se v*ro- da 4>°
vojne prevečkrat xpofnnili.l l«t**taJo> angle«ki in sploh za-inčiji, govori o miru Njeni «la-| ve«ii£rki diplomami pre;>ričuji'jo
narode z raznimi 'Maikti",'
svoje narode k_________ ...____ ,
ki so deloma rew frfkt.i, deloma so <ia J"«, wmiljoawka
pripttziia iMujo. t(*tla tlozdaj
našnji državniki govotv* u miru. Nemški državniki pravijo: Nemčija ntoru imeti garaiieye, «|a Jie /op«-t napadioia! Ako bi bila Nemčija, prisil j.--1 na tri v vojno, bi bile t«, teaed,- (irt-Va 7*U) dopadpjo. ]M,pr noma opravičene in logične.| v JH»ro."Hu, ki smo ga prinesli ^j.^'i
so deloma n-s falKti, •f>a I«*, '•lakti*' ipodoljiii n<jinškiin. \' pridelku članka smo rekli, da Giieiiiu. ki si žiJi miru, l>«*K<do
Na kratko smo sporočili, da se je v sredo popohlm na -nt i;i p<xl-eest no- žel eznišik i postaji v* V««"ku razlnti-Ja bonuba, y.>-\<> po škotlovala lia.pra've in rariibi 1 ii-fritrr(li->>t': os**h.
Prniieroma je bilo v.^ln mali: žrtev m škoda tudi majhna. — Z.i wkodo nam ni toliko kot za ljudi, ki morajo zdaj ležati v bolnicah o/.ir. jiia. >e doma zdraviti.
Katastrofa*bi bila Jaliko volilio večja, ako bi bila bomba samo dve minuli pn-j eksplodirala, k;ij-ti ravno dve minuti prej je odpeljal s postaje vlak, nabasan s -jui-sažirji.
iirezdvcnia bi bilo več oseb mrtvili in na stotine ranjenih.
Zdaj je vprašanje, kdo je podtaknil bombo.
Znano je, da se v New Yorku že daljr-aiSM vrši stavka žele/uii-^kili tlelavi-ev. ŽelezuLč-irji zaht«»-
druž;b;i niso
Slika.
. iiii*ii mii najmanjšega uspeha. |)ni/,ha si* jim iio<V ukloniti, raj-š«« si j.- n,:,ji-l;i skftbe.
Ka.pi i al i ^t ično časopisje pravi, imajo iiiti najmanjšima dvo-
boikbo pirdta.knil kak mogoče jih je brio še
ma, <|a j
št raj kar, več.
Xe nčemo, da to ni mogoče; pač pa š.* pritrdimo, tin je to zelo mogoče, saj to ne bi bil prvi slučaj. da bi s<» delavei-slavkarji po->!užili takega nedoprnstaiega sredstva v stavki.
William Fitzgerald, ki je stav-
je čas-
nikarjem izjavil: "Razusme da tako početje i/ cele duše obsojam, ka'kcr tudi tlnigi voditelji. Mi smo. ko je pričela stavka, delavcem cclo rekli, da se naj ne poslužujejo taiki'h sredstev. . .
fzutzH je dvom. da bi kak stav-
iti šel
ozira
njih.
In prišlo je na um, da je grad • prodan in je gospoda odšla... Tuji ljudje bodo v gradu in vse je kot. pokopano, j Ribič .Jernej je šel po vasi in
( Nadaljevanje).
j- s krohotom naprej ter| mislil na to, na tako srečo. Zibal . če gledajo za njim.
da. ekr je bilo ravno nasprot-!v torek, je bilo mikaj ponmmjklj JU), namreč, da je ravno Nemčija vosti, kajti pisano je bilo takoj prisilila Evropo, tla je šla v	potem, ko je pi-irsla p.n'a vest —
n<». da se moramo sedajnje zavez-'P»"ve vesti so vedno b(>lj površ-j niskt ilržav * ls»riti proti N^mči-ine. Potmeje, ko smo imeli priliko ji. potem moramo rnu-ti mi ga- či*ati etd govor Sir Greva, smo' r. neije, da ne bo Nemčija zo>p«t <»P*'zili, da je rekH med drugim-akj ta/kega pričela.	j tudi:	j
"Rusija ni mobilizirala, kot ' Jaz bi imel rad. da "bi naše iz-' pravi Nemčija, dolkler ni Nemčija jave prišle pred neodt\isen in ne-,
rekla, da se noče vdeležiti konle- pristranski tribunal, da bi f»e jili ] ko pričel in jo zdaj vodi renee. Rusija ni mobilizirala prej, j lam piviskalo." dokler ni Nemčija pričeli z molu-j Te besede se laluko smatra za liziranjem.	jUekak poziv ar^gfleške vlaade na
"Nemška organizacija j«» zelo in-vtralne države, /.lasti Ztlružene uapmna v nekaterih Kt vareii, toda države, v nobeni stvari ni bila uspeš-na In treba je!
kot v tem, da prepreči, tla bi; Združene države bi morale od-
Ijudje zvetleli resnico.	j brati nekaj najvoi-jih juristov.' kar kaj 1 a/kega storil.
Ko je Anglija predlagala, da ravnotako tudi druge ne\tralne	ne pravimo, da ni mogoče,
bi se sklicalo mednarodno kemt'e-1drŽave.	|da ne bi kak stavkar ali kdo, ki
iviieo. so bile drii v e priprav-1 Mog<^*e bi kttka taka nevtralna' s sta vkarji simpatizira, kaj take-Sjeiie, le ena ne — Nemčija. Ali komisija pripomogla do hitrejše-: ga povzročil, toda kljub temu so one države ho»tele vojno, ki so „a mjn, A.ko pa to ne, bi pa vsaj -'nio mnenja, da je mogoče, da so bile pripravljene m Wwrfewneo,, mveM-iginda te 'Takte", ki jili stavka rji in oni, ki žnjirni si-mpa-ni hotela vd^ložiti powiljajo v svet raznti diplomati.' tizirajo, popolnoma nedolžni, in I Potem bi vsai vedeli, ' kaj je na da je mogoče, da so i»o{
ah ona, ki se
komfereore ?
mam.
i pot-ran s postopanjani in živi j«'- * zadeva pml sodišče ia da sodišče 4 Da, mi smo poskušali vojno71jom vj trnkov v Rusiji itd., o'odloči stavko, prepre.-iti, ker smo verleli, kolik-i nezaslwnastih, o katerih smo j Zdaj, ako vemo to dejstvo, da šne ž rt ve za h t m* a wjna, kako brali.	j bo eela stvar prisila preti sodišče, J
grozna je vojna. In ravno radi-taga, ker .smo takrat vedeli /daj še bolj vemo, ka\j je
b.a.K«i brali.	j bo eela stvar prešla pred sodišče,! morala vitieti m govoriti, liovo- .....""	J
.	Potem bi mogli vsaj kmeti fak-1«' ?<*ovo ne moremo misliti, da'riti bi morala, da bi mu povedal j P° P"™
mk^;te, prave takte: kateL bi se ra-jbi bili štmjkarji toliko nespa- o svoji nezas uzeni nesreči. ^'^rTtSti bilo pri mirovnem ugajanju. Po--metm, da bi se posluževali bomb,| vrgel ga je bil, m on ni bil kriv. £ ^ d.Jioduo te sa
bi se čoln, umelo bi jezero, valovi Kibič Jernej j«>'si-di-l mirno, če: bi pluskali. Sami srečni, veseli ga je videt. Preziral je tega člo-j obrazi so v
veka. kiiJ1 i slabo so ljudje govo- in kilo ve kaj še... Jn krasni rili o njeni, pravilo so, da'gospo- spomini so v večeru in sede z da goljufa, in zato ga je ribič pre- j njim v čolnu, in lahko bi šel čoln j ziraI. Tujec j<- bil in zato pono-j naprej; vsi bi se čudili dedovi sen in oblasten kot so lahko pono- moči, ko bi tako lahkotno veslal sni tujci, da imajo oblast na tuji s težkimi vesli, tako lahkotno, kot zemlji. Zahotelo se je ribiču .Ter- bi se igral, kot bi bil star dvajset ne ju. da bi ime! mlade, močne let... Celo življenje je bil na je-roke in mladeniško lahkomisel- zeru in roke so vajene vesla, nost, pa bi prijel Hansa, ker se In ribič je šel po poti skozi vas upa stopiti k oknu in zaklicati: — in delal z rokami, kot da vesla in Lenka! Zato bi ga hotel prijeti pred očmi so mu igrale čudno le-/. močnimi rokami...	; pe sanje z lepimi, mamljivimi sli-
A sr ue a t sktoaa.kkvr fadd, kam i, kot da je vse res... A starcu so taka leta minila. — Otroci so ga spremljali in se mu Mislil ji* včasih tako, da se izide, smejali. In on jih je gledal in s« kot si želi. Prišel jc včasih Janez tudi smejal tem srečnim, veselim i/. Podolja. ko sta kosila ob jeze-; obrazom, in zdelo se mu je, da so ni. Močan je bil in junaški in z 10 tisti njegovi srečni, in ga oh-Lenko sta se razumela. Ko bi bil '"udujejo, kako lahkotno vesla, — gospo«! dob«*r, narodi! bi ga za *la b'ti čoln nad jezerskimi valo-ribiča, in Lenka bi ostala v koči. vi kot ptiea beži v zraku, kot ri-in rod bi ostal. Pride še včasih t™	P0fl vodo.	]
Janez iz Podolja, a na jezero ne Vaščani so stali na pragih in gre. Ustavi se pri ribiču 111 z Len- rekli:	1
ko rati govori, pa ona je kot be- — Meša se mu, ribiču Jerneju! račiea. nima niti koči' in skrinjo se zmešalo...	.
ima prazno.	Matere so klicale otroke do-
Tako so tekla leta...	niov.	j
I11 prišlo je z leti tisto, kar so In ko se je ribič zavedel, ga je pravili ljudje. Nekoč je nastalo bilo sram, zmigal je z glavo, kot čudno na vasi, ljudje so govorili da je mislil nekaj napačnega, in o grajskih in kazali na grad. sram ga je bilo, da so ga videli — Grad je prodan. — so govo-	v™"* se j« za vasjo do-
rili. — grad in jezero. Dolgovi, mov inTni vedel> kako Je vse to sami dolgovi so bili... Ni znal Pr,šl°- Cutil je, kako je prišla ne-živeti in šlo je vse...	t^žka misel in ga vzbudila iz
Ribič Jernej ji- poslušal take>Pih sanj., govorice in težko mu je bilo. —i In to se je ponavljalo, tla so Njegov rod je služil temu gradu prišli taki večeri, da se mu je zde-in zdaj botlo tam tuji ljudje.	da vwila. Ce so ga poklicali
Spomnil se je starega gospoda. P° imenu, se je vzbudil in se za-ki j«* bil dober mož.	vedel ter ga je bilo sram. Sedel
Vjeli so ga v mreže, je pomi- je zamišljen pred Re mu še v o kočo sli], zapravili so tnh in zdaj so ga in mislil je in mislil, in prišle so zapustili...	nazadnje tiste sanje, vstal je in
In zdelo se mu je, da je padlo! začel veslati. Včasih je zaeul za i«, težko breme z duše... ' Xekega! seboj Lonkin 3ok in se je takoj ltaiknili potem so povetlali. da je grad! vzbl»<™. k«t da se je spomnil na
odpel ja- nekaj strašnega: oči so mu bile ospo-; flivie motne. In ni mogel vede-I ti ribic, kaj hodi to k njemu, te je pomi- Prazne sanje, da ga zmotijo in se slil ribič Jernej, niti me ni k se ! mu smeja eela. vas. Zakaj hodi in bi pozval in videla se ne bova 2a zrao*i omami, in gre za sanja-več. _ Zilelo se mu je, da bi se! mi< in se vzbudi,je tako sra-
inorala vii leti in govoriti. Govo- šno v fluži* ko bi n^kaj odmevalo
po praznih prostorih.
mu je bi sati je k nje
igral; če niso valovi prehudi in če ne vleče nasproten veter, gre čoln po gladini, kot ptica beži v zraku, kot riba šviga po vodi...
Tako je prišel ribič Jernej k jezeru.
Prijetno veseli* mn je bilo pri srcu, da bi zapel od radosti. l>ol-
■olnii : Lenka" Janez t,ol-° ^ ni bil 1u* V,"V'r jV bil temen in nekaj hinavskega p-
bilo v tej temi, podobno potuhnjenemu tatu. Iznad gor so letele megle, kot bi se podile čarovnice.
Zašel je starec k jezeru, da ni vedel ne kdaj ne kako. Pot ga je zanesla, in jezero je naenkrat za-šumelo ob poti in tako lepo je za šumelo. Posmejal se je ribič in veselo je bilo pri srcu. da bi zapel od radosti.
Ob daljnih vrhovih so se spuščali oblaki z neba in se bolj in bolj plazili ob zemiji in prihajali bliže, kot da bi hoteli nekaj zakrili. Okoli jt-zera je bilo prazno, kakor vselej, kadar se je bližala noč ?. nevihto.
Ribič Jernej je t«> vedel. Yc«*-lej je bil pripel čoln moč ne j*- — varneje. Nemirno je bilo valovje. Po vrhovih dreves okoli jezera je sumel nemiren veter, kot bi strašilo v ni>-i. in valovje je postalo nemirno, kot trepeta nekaj v prsih. kadar je src«- v strahu in je čas nevaren.
Jezero je legalo v kotlini mirno. kot tla j»* pripravljeno na črno noč. t lit jezeru rti bilo luči. le valovi so se nekako svetlikali pod mračnim nebom. Tam za jezerom daleč SO se Svetile luči iz koč po
vaseh.
Iiibič Jernej j«' obstal ob jezeru. Zdelo se mu j«', da j«' čakalo nanj, kot čaka dom na svojega gospodarja, in je prazno v domu. če ni gospodarja, kot si je misli! on jezero prazno brez njega..
Obstal j«1 in poslušal kot da je stopil na prepovedan, svel kraj. Ozrl se ji' in vse ji- bilo tiho.
Na oni strani nikje sloji ribiško koča, pa si* ne vidi. ker ji- tema. Za gorami se je zahliskalo in jezero se je zasvetilo v blisku, potem pa je nastala tema. da se ni videlo nič, samo močneje šumenj«* j*1 šlo po tej temi in valovi so pluskali ob pot...
Rati bi zvedel za naslov svojega očeta JOHNA GRDKN. Pred 8. meseci je bival na l)avis_ \V. Ya. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi. ali naj s«' pa sani oglasi. — John Grden, HX>7 K. Ob, St., Cleveland, Ohio.
Kje je moj brat PETER MIIIE-L1C? ihnna j*1 iz vasi Plošče na Hrvatskem. Pred 4. meseci sva bila skupaj v Pickens, \V. Va., in potem je odšel v državo Mi-chigam, pa mi ni pisal, kje se je nastanil. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje se nahaja, da mi naznani, ali naj se pa sam oglasi. — Rudolph Mihelič, l:*64 K. 40. St., Cleveland, Ohio.
(25-28—10)



'M
ANTHONY KRZENTIH,
STAVBENIK IN K0NTRAKT0R
izdeluje risbe in proračune.
Njegova posebnost je popravljanje in prenavljanje poslopij.
LES OPEKA CEMENT
Pisarna: HOTEL MTJCHITZ,
Forest City, Pau
moramo skleniti to vojno nadalje-^ *^tSfll^fiWo si tako sami sebi kradli simpalijoj Zjokal bi se nad svojo nesre | mn m ga mešajo in si ne more vati tako dolgo, ddkler ne bomo n	m M ^	imaXi drugih ter dali sodišču povod. daj«'o in povedal bi. kaj je trpel, dn; pomagati.	^
mogli biti sigurni, da ne bo treiba' Jmt^" kadai. hoteli "gospodarji1 °dloči starko v prilog kaipitali-1 se je tako zgodilo ž njim. In zilaj|
bodočim rodovom doživeti kaj mrmjov" /n^tnaff^raviti kak tak stov-	j ko ^ gospoda zadela nesreča, bi Na šentjernejski večer sta šla
siieneaa.	Li_	Ako pinmlslhno na to dejstvo, gospoil uvidel, da mu je delal ribič Jernej in stric Remnš v kr-
ši nikakor ne moremo misliti, da krivico in zadosti hi bilo: veseli črno na vino. Predgodnica je bila bi štrajkarji kaj tako nespamet-jbi bili njegovi stari dnevi, nihče in vsak pije takrat na zdravje nega naredili, temveč je morala ne bi mislil slabo o njem, in go- prijatelja. Pila sta starca in pobiti ta bomba, kolikor se tiče spod bi vedel, da ni bil on kriv. j stala vesela. Vino je objelo srce stavke, popolnoma nevtrrlna, alT Tako pa ni bilo gospoda in ni in glava je bila kot polna vese-; jo je položil tja drugi, ki je rav-jsta govorila, ko se morda nič več Ija...
'ples.
'4 Nemčija je nam rekla, da naj * boino neural ni v gotovih ozirih.! Ona j« rokla, da naj damo Nemčiji prosto roko, da bo «la skozi Belgijo in vzela francoske kolonije. To je bil ti jen načrt, namreč, nas ne samo iaolirati, temveč tudi dwkredit i ratti.
4tVpra»wn nm-tralee: kaj bi bila potem bodočnost to dežele, I ter snažna prenočišča.
Potujočim Slovencem
priporočam svoj d^bro urejeni
mi SALON f&a
^ 110 nekaj drugega kot stavkar. Saj vemo, česa se dandarnes ka-
ne vidita, in gospoda ne boli. da — Nemška gospoda je že tu, — mu je delal krivico in uničil sre-j so govorili pivci v krčmi.
p it al kt i vsega ne posiužijo, da si <*o in čast starca ter mu s težkim: Slišala sta to ribič Jernej in
' penwgajo v obupu* m boju proti ako bi bito ugodila Nemčiji T Saj j Prodajam dobra domača vina po delavstvu!
tukaj ne bi bilo potem nobene m o-	smerni ceni.	f ---—
rale, nobenega duha, sploh to ne Prijetno shajališče Slovencev! | KO JASI HABOČAJTE SE HA bi ML — narod..."	i I^ja RJfLr |"OLAS NilODA" NAJ-
Da se J!«>re današnjo vojno «-' UU®*	VEČJI 8L0VEHBKI DHEVHIK
je tr^»a 6006 8t Clair 8t, Clmlftad. O. V
^i^Aai?-	" ;_	- •' k^J -it-.
bremenom obtežil stare dni.
Težko je živeti ako ni človek z vsemi dober in je morda kje v srcu sovražna misel do njega To je bilo starcu' težko breme.
In veril bi celi svet, naj mu da nazaj prejšnjo srečo, ko je bil
stric Remuš, a bilo je vino na mizi in vesela sta bila. In ko je bilo že mehko na srcu in je bila glava polna radosti, botele so besede ljubezni iz srca
Zasolzil se je stric Remuš in je rekel
CENIK KNJIG
Icalere una v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST. NSW YORK. N. Y &Miamaigfaiai^
POUČNE KNJIGE:
Abecednik nemški	<—.25 Ahnov nemškoangleški tolmač, vezan	—.50 Cerkvena zgodovina	—.70 Poljedelstvo	—.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan	$1.00 Postrežba bolnikom	—.20 Sadjereja v pogovorih	—.20 Slpv.-angleaki in angl.-
slov. slovar	■—JJ0 Slov.-angl. in angl.-slov. slovar 1.50
Trtna nš in trtoreja	«—.40
Umna živinoreja	i—.50 Umni kmetovalec .50 Veliki slovensko-angleikl
tolmač	62.00 ZABAVNE IN BAZNE DBUOE KNJIGE;
Doli s orožjem 1	»—.50
Božični darovi	—.15 Hubad, pripovedke, 1. in S.
zvezek po	—.20 Uustrovani vodnik po Gorenjskem	—20 Leban, 100 beril	.—.20 Na različnih potih	—iSO O jetiki	— J5 Odvetniška tarifa	—30 Pregovori, prilika, reki	—J25 Titanik	—30 Trojka, povest	—.50 Vojna na Balkanu, 18. zvez.	$1.85 Zgodovina e. in k. pešpolka
it 17 s slikami	—JBO Zgodovina slov. naroda A
—.75
zvezek	i—.46
življenja trnjeva pot	—.56
Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meverlingu)
BAZGLEDNICB:
Newyorške s evetlieami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po ducat po Album mesta New Torka ■ krasnimi slikami, mali
.—.08 —.21
•—.81
—.16
—.15 »16 —.50 $1.66 -JI
VIDI: Združenih držav mali veliki
Astrijsko-Italijanska vojna
mapa Balkanskih drtav Evropa
Evrope, veaan Vojna stenska mapa
Vojni atlas
Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kstibss, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh dragih držav po Avstro-Ogrske mali
veliki veoaa Celi svet
Velika stenska mapa U. & na drugi stvanl pa mU svst
IM denarno vrednost, bodiai v go-Poštnin* is prt
—.10 p—-56
M
VMaedniki 7. dock. Pa.
Fad predsednik i ALOIS BAL A N T, Box 1M. Peatf AvJU Ohio.
•lavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, MhdL BUtajnik: JOHN GOUŽE, Box 105. Ely, Mina. Sanpnik: LOUIS COSTELLO, Box 563, Salida, OoU.
TOHOvm zDSivnfli
ftfe. MAMTDS rtmo, 900 N. €kiea*o &L, JoHaft. DL
VADZOBHZX39
EUNICH, 111 m 7th Si, €aiumet, Mlal.
PE1EE ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kaxtfc JOHN KRŽIŠN1K, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
imAN JUSTIN, 1708 E. 29th SL, Lorain, O. JOSEPH PISHLAB, 308—6th St., Bock Sprint«, Wya. ft. J. POKENTA, Box 701, BUck Diamond, Wapfc,
POMOŽNI ODBOB)
JOAXPH MEBTXL, od dmitva sr. Cirila is Metod« Hit. K, Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od drnštra sr. Srea Jesusa, Iter. 2, Ely, H\mm. JOHN GBAHEK, St., od drnitva Slovenes, iter. Ill, Ely, Minn.
Yd dopisi, tikajoči m uradnih aadev, kako? tudi densS»l
>ofiljatve, naj so poiiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse p> lofU pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani ilano* 0 H Ml •šivalo,
Društveno glasUol BAS lAKODi^
Dalje pravi Walling, da ni roen-jda nikjer taiko žalostnih notranje-državnih razmer kot so v Avstriji. To vemo Shxvenoi najbolje!
Kot g-iavni doftcaz daje. da m avstrijska vlada pustila, da bi se sestal parlament. Medtem ko so ga vse druge države teko«n vojne ž'k večkrat sklicale, je postala zadnja	avstrijska vlada po-
polnoma avtokrati.ma. Ta vlada se boji priti pred svoje državlja I ne, pred Čefie, Slovane sploh, Italijane in prv-*l radikalni* soeiali-ste.
N> kdo ne more revi — avstrijska vlada s*-veda lahko, le to je vprašanje, kdo ji bo vrjel —, da Jdr. Adler ni imel nobenih pristašev. Da je rmel pristaše, je dokaz t to, da je bil tajnik radikalno-socialistične stranke in da je bil u-reduifc njenega glasila.
Hiša na holmu.
Roman Romanov.
Čudno mi jo v tem trenutku, ko zbiram vse tiste mračne dogodke, da jih napišem <"isto verno in lepo drugega za drugim. Plašno misli se budijo in kakor bi skrite roke ustavljale moje pero....
Poizkusite Citati — nemara da boste čutili kaj podobnega!....
Tista hiša je stala nekoliko v stran od vasi in na holmu. Bila jo lopo zidana in krita z opeko. Pred njo so rast ti trije veliki in košati kostanji in cesta se je vila mimo nje naprej dol po holmu v vas. Na desno in levo so se prostirala polj«, ki so bila navadno napol obdelana, in za hišo zadaj je rastlo grmičevje, ki jo polagoma prehajalo v jrosto šumo.
Nekako plašno je bilo tam gori in ob večernih urah je bilo popotnika strah. Kot polnočni strahovi so stali košati kostanji in ob luninih nočeh so se zibale njihove plahe senoe po hiši in daleč tja po beli cesti. Navadno je bilo tam vse mirno. Včasih je sedel pod kostanjem zanemarjen človek in gledal dol po dolini. A to je bilo redko...
Vaščani niso radi hodili ponoči tam mirno, zakaj tujli njo jo bilo strah. Čudno misli so imeli o gospodarju na Holmu in so so ;?a ogibali.
Včasih in zelo pozno so videli, kako se je pripeljal pod tiste kostanje sredi temno noči voz in ni bilo sledu o njem, ko se jo zdanilo.... Tainoni je pravil, da jo natančno razločil več ernih postav, ki so se naglo gibale in govorilo polglasno....
Opazili zo zanemarjene ljudi, ki so prišli iz hoste gor in izginili v hišo. .. . Pogostokrat so bila o polnoči vsa okna razsvetljena----
Tuintam so videli gospodarja samega — rekli so mu Dolfe — videli so ga vaščani, ko je šel v družbi umazanih ljudi in govoril z njimi šepetajo....
Mnogo se je govorilo in vašča-nje so majali z glavami in so se plašno ozirali gor proti Holmu. .. .
I.
Stari Kome j je bil umrl tisto
CENTRAL NEWS PHOTO SERVICE, NEW YOftk.
MISS JANNETT RANKIN IZ M ONTANE, KANDIDATEN J A ZA KONGRES NA REPUBLIKANSKEM TIKETU.
1Z l TI ADA kat.ol. pod p. društva SV. BARBARE
68, Indianapolis, Ind.
in ob smrti vsakega se ji je zdelo, kot da je odnesel s sabo v grob kos njenega srea....
Kn sam je ostal pri življenju in se je imel vrniti tisto jesen od vojakov. To je bila zaslomba in tolažba stari Komejki, in ob zavesti, da se trudi zanj, ji je bilo dobro pri srcu....
Komejev dom je bila majhna zidana hiša sredi vasi tik županove! hie. Bilo je nekaj polja in njiv in travnikov, a "dosti ni bilo vsega skupaj. Pokojni Komej se je moral krepko boriti za obstanek vse dni svojega gospodarstva in naposled je umrl sredi boja....
Na hiši jo bilo še dolga in nove-ira gospodarja niso »"akali lepi dnevi. A v vojaški službi je upal in si slikal lepo bodočnost.... Prosim vas — kdo ne upa in ne sanja o lepših dnevih, ki pridejo?....
Ko jo stopal oktobrski dan po holmu dol in proti vasi, mu je bilo pri sreu dobro in toplo. Dolgo je že bilo od tistih časov, ko — z roko je zakril oči in je vzel slovo. —
Mehkoba je šla v njegovo notranjost. Menda je spoznal, kako mrzla je tujina in kako gorko jo doma.
Ozrl se je na desno in levo in popolno zadovoljnosti je bilo v nje govern sreu. Vsa ta široka polja, vsa ta mila zemlja je njegova last in dobra mu bode in rodila mu bode stoteren sad. Objelo ga je euv-stvo, da bi krenil na polje in se sklonil dol in poljubil mrzlo grudo ....
Mati ga je čakala na pragu; roko je nastavljala na čelo in je strmela v daljavo. Ko so ga eazrli njeni pogledi, tedaj jo je obšlo veselje ; bilo ji je, kot da bi se vrnila k njej v tistem trenutku njena lastna mladost, ki je šla bogve-kdaj in ni več pota do nje----
" Maks, kaj si prišel, Maksf" — ln hitela mu je nasproti in stiskala jo radostna njegovo polno desnico v svojih koščenih in ljubečih rokah.
In tisti večer potem je slišal vso natančno povest o očetu, izvedel je vse njegove želje in nauke in sklenil je, da se jih oklene trdno in da bo hodil svojo resno pot. — Mati mu je nudila vse polno upov, da se bo oprostil še vsega dolga in da bo užival lepo in srečno bodoč nost. Poslušal je njene besede in veroval jim je. Popolnoma resen
jesen popolnoma nagloma: pričelo j je bil in vsa njegova skrb in lju
bežen je bila tesno sklenjena z rojstno hišo.
A mati je pričela slabeti. Polagoma se je pričelo in potem je šlo hitro naprej. Vidoma jo je jemalo, in Maksu je bilo žalostno, ker je ljubil svojo mater. Poznal je njeno globoko ljubezen in ni si mogel predstavljati, da bi deli v grob to srce, da bi za večno usah-
ga je dušii i v prsih in je legel in ni več vstal. Tako je bil dom brez gospodarja in stara Komejka se je morala truditi sa ma na posestvu.' Tudi od nje se je že pričelo poslavljati življenje, ki ji je bilo prineslo kaj malo sladkosti, a mnogo truda in trpljenja. Kajkrat se je spominjala v poznih jesenskih večerih daleč nazaj na minulost, po-me&auo z grrenkoto in solzami. Spo minjala se je, kako so umirali nje-li otroei, kako je kropila s solza-nedolžne mrlieke. Umi-rt mesece po rojstvu
COPYRIGHT UNDERWOOD * UME>ERW*>00, N- V,
RUMUNSKI GENERAL PRESAN
lepo jesensko jutro. Mogle so se bile dvignile od tal in solneni žarki so posegli po gorskih slemenih in so se spustili kot biserni prameni po ravninah in dragah. Ivjej se je bolilo po drevju in po tleh in sinice so se oglašale po vejevju. Tuintam je šol čez polje ali po cesti samcat kmet, roke v žepu in klobuk potisnjen globoko dol na oči in ušesa. V daljavi tam ob cesti se je pasla živina in pastirji so sedeli krog ognja. Mod njimi jo p iskal nekdo na piščalko in rezki :n ostri glasovi so odmevali in so gubili po široki dolini. Nekaj lepega jo bilo v tistem jutru: kakor bi plavalo v njem razpoloženje za lirično pesem.
Tudi po Maksov i notranjosti se je razlilo podobno čuvstvo. Vstalo in prišlo je nalahko — kaor pride spomladanski večer, ki je lep in tih in sree se razširi v njem.
Stal je onstran hiše in je gledal po poljski stezi, koder je šla pred par hipi županova hčerka. Kakor odmev sladko odpete pesmi je za-zvenelo v njegovi duši in njen nasmeh je trepetal pred njegovimi očrni. Zamislil se je nazaj in daleč tja v minule dni in zahotelo se mu jo po tistih minulih trenutkih.
Tako so se rodile sanje: Vzel bo mirno družico na svojo stran, u-redil bo dom in sreča bo v njegovih rokah. Delal bo pridno in vztrajno in ljubeče roke bodo brisale pot z njegovega čela. Kadar se bo vrnil s polja in sedel za mizi, ga bo zaklieal okroglolie.en sinček in bo tekel k njemu in živo-oka hčerka se b osmejala na njegovih kolenih----
Preden je šel k vojakom, je imel rad Ano, in ostala mu je zvesta. Po treh letih je stala pred njim ista živahna mladenka zardelih lic in vernih oči. Razveselil se je nad njo in postala je nova sila. ki ga je priganjala k vztraj-
"Anica, vse je brez ciljev.... Tvoji starši ne bodo dovolili.7'
Govoril je v mračnem tonu. in Ana ga je vdano tolažila:
"Priden bodi.... Ko bodo videli. da se je vse mirno obrnilo na boljo stran, bodo dovolili!*'
In je odhitela. A on se je trudil, trudil____
(Dalje prihodnjič).
nila ta globoka ljubezen. Včasih :nemu delu in trudu, mu je stopilo vse to pred oči, sa- Včasih sta se srečala in prigo-bolelo ga je pri sreu in le ailQjna dilo se je, da je vstalo v takih se je otresel žalostnih misli. — 1 trenutkih v njegovem srcu nekaj Sredi tistih dni je bilo vstalo težkega.
Or. Adler.
('lani omenjene postaje združenih društev sv. Barbare, Forest City, Pa., so na redni mesečni sieji dne If>. oktobra, 1916. šklenili podati protest na. slov. narod, društva sv. Barbaro, na, postajo št. 1, Forest City, Pa., in jui društ veno glasilo ./a, objavo, m jo raditega, ker se je na peti redni konvenciji, ki se je vi-sil a v mesecu septeim hrti t. I. v Forest (-ity-jn, Pa., kršilo ustavo organizatorje in se črtalo ime katoliško'' ter se o-dobrilo več sklopov, ki so v .škodo itn nasproitstvo članom in članicam katoliškega društva ter v razpad cele organizacije dr. sv. Barbare.
Raditega članstvo postaje štev. 68 v Indianapolisu, Ind., najodločneje protestira proti vsem odredbam pete konvencij«> imenovane organizacije, s katerimi se jo kršilo ustavo društva in ki j«- v škodo ter propast organizacije.
Članstvo postaje št. 68 odločno zahteva, da ostame ime organizacije neizpremenjono. Kajti mi smo pristopili h katoliškemu društvu hi hočemo tudi ostati. Mi plačujemo mesečine prispevke za to, da v slučaju smrti dobijo naše žene m naši otroci oziroma sorodniki tisto, za kar smo zavarovani, vsi cd česar ni i pod -noben im pogojem ne dovolimo, da bi se pone-trebnem metalo iz blagajne tiso-čalke za novo ime, ki bi bilo celi organizaciji v Škodo in propast.
V sled tega se obračamo do članstva št. 1 v Forest City, Pa., da takoj nastopijo sodnijskiin potom proti takim odredbami in tako celo organizacijo rešijo propasti, da se ne bo vsem članom jemalo pravic, kajti mi, ki smo pristopili v društvo, smo vedeli, da je društvo "katoliško", to-raj hočemo še tudi v bodoče ostati pod istim imenom.
Slov. katol. podp. društvo •SV. BARBARE, post. št. 68.
Frank Zupatneič, predsednik.
Alojzij Rud m an, tajnik.
Josip S. Zore, zastopnik.
Kdaj bo konec?
Ves svet napeto pričakuje konca najstrašnejše vojne, kar jih pomni svetovna zgodovina.
Vsak človek premišljuje, kdaj bo konec tega strašnega klanja, kdaj se bo ljudstvo toliko izpa-metovalo, da bo samo izrazilo svoje misli in želje ter se ne bo več pustilo diktirati od svojih kraljev, cesarjev, diplomatov in državnikov. Ni dovolj, da bere človek "samo dnevne novice, pač pa mors dobiti tudi nekak pojem o notranjih zapleti pa j ev v raznih državah, o raznih političnih spletkah, o vzrokih sedanjega klanja, ki so le, površno omenjeni v časopisju. O vsem tem razpravlja na dalgo in široko naš "SLOVENSKO-AME-RIŠKI KOLEDAR", ki se že prav pridno tiska in bo v najkrajšem času izšel. Ker letos ni mogoče dobiti iz starega kraja nobenega koledarja in nobc-ne pratike, je u-mevno, da bodo posegli po njem vsi ameriški Slovenci. -
Ker smo ga tiskali le omejeno število, ga naročite takoj. — Cena je isto kot lansko leto.
"SLOVENIO PUBLISHING CO." 82 Cortland St., New York, N. Y.
Rada bi izvedela za naslov svojega brata DAVORINA IJNDIC. Leta lf>12 je dospel v Ameriko in njegov zadnji naslov je bil: 451 Beeeh St., Pittsburgh. Pa. Co kdo izmeti rojakov ve za njegov naslov, naj ga mi naznani, ali naj se pa sam javi svoji sestri: Louise Baum, l^SG St. Lawrence Boulevard, Montreal, Canada.	(2T>-27—10)
OGLAS. Cenjenim rojakom priporočam tvoja
NABAVNA VINA.
Deaoe, DL; Dan. Badortnac. Mlet, DL: Frank Lanrieh, John etel In Frank Bamblch. La Salle. IIL: Mat. Komik Nek omit, U. in okoLka: Math. 0*1
Dr. Adler, morilec avstrijskega S ministrskega predsednika, je blazen — pravijo porodila iz Avstrije.
Da ni mogoče danes iz Avstrije pričakovati poštenega poročila, vsak ve. istotako ga ni mogoče dobiti iz dragih dežel, gotovo še veliko težje.
Toraj, avstrijska vlada pravi, da je mož blazen, — poslušajmo, kaj pravi nasprotna stran, angleški pisatelj William. English AValling, ki je dr. Adlerja osebno poznal kot velikegg. paieifista.
Availing piše v newyorškem li-stu "Tillies" o tem človeku:
"Atentator jo vodja radikalno in pacifistične stranko avstrijskih socialistov, urednik njihovega g! a si 1 a * * Der Ka i u p i'"', izobra žea i človek in svest si svojih činov, a nikakor ne blazen, kot se piše o njeni."
N.iše m nem je je, da dr. Adler tudi gotovo- ni blazen, toda prepričani ?smo, da ni popolnoma treznih in presodnih misli.
IZUMITELJI
Selite li informacije kako da
IZPOPOLNITE in ZAVABUJETE
svoj izum;
pišite v SLOVENSKEM JEZIKU
in Vi bodete takoj dobili
natančen odgovor
▼ SLOVENSKEM JEZIKU.
Knjižico zastonj vsakemu, ki Jo nhteva.
Piiite na naslovi
A. M. WILSON,
909 Victor Bldg. Washington, D. O.
BE&IMO
SLOVENSKI LAKOTE!
NABOD
~ EDINI SLOVENSKI HRVATSKI HOTEL
v BANKINU, Car. Hawkins Ave. in 4. ulica.
, Jos. Starčevič, lastnik
SLOVENCEM dobro znan še 'z Bntler 8t, Pittsburgh, Pa.
Izvrstne domače kakor tudi importirane pijače, gorak in
mrzel prigrizek vedno na razpolago.

Iz najboljšega grozdja. Najboljše staro belo vino Bies-iing 10 gaL $6.50, 27 do 28 gal. $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeče vino Zinfandel 27 do 28 galon $14, 50 galon $25. Lansko belo vino 27 do 28 galon $14f 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galon $12.50, 50 galon $22.50. —- 100 proof močan tropin j evee gaL $12, 10 gaL pa $25. Pri omenjenih cenah je vštet tudi vojni davek sa vino. — Potovalni agent je rojak M. ŽugeL S spoštovanjem
S. JACKSB, Box 161	St. Helena, CaL
NAŠI ZASTOPNIKI, kateri ao pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, km fcor tudi sa vse droge ▼ naSo stroko upadajoče poele.
v Jenny Und, Ark. in okoli ea: Mihael Clrar.
San Frsneiseo, CaL: Jakob LotHb.
Denver, Golo.: Frank Skr&bec.
Leadville, Colo.: Jerry Jamnlk.
Pueblo, Colo.: Peter Collg. Frank Janesh in John Germ.
Salida, Colo, in okolica: Louls Ca stello.
Clinton, Ind.: Lan be rt Eolska*.
Indianapolis, Ind.: Alois Rudmas.
Woodward. In. In okolica: Luku Podbregar.
Aurora, m.: Jernej B. Terbli.
Chicago, m.: Frank Jorjorea.
Sa. Odea««. DL: Frank Čene Springfield, IIL: Matija Barbortf Cherokee, Kaos.: Frank BetUaik. Odeabv. DL: Matt. Hrlbernlk Waokegan, IIL ln okoli ea: Fr Pet fcovžek In Math. Oirrln.
Cotnmbns, Kans.: Joe Knafelo. Franklin, Kans.: Frank Leskoft*. Frontenae, Kana. ln obollva: Frmnt Kerne in Rok Firm. Kansas City, Kans.: Peter ScfaaelWw. Mineral. Kans.: John Stale. Btago, Kana.: Mike Pencil. KUzmiller, Md. in okolica: Frank Vodoplvec.
Calumet, Mich, in okoUea: 1'avoi Shaltz, M. F. Kobe In Martin Rude.
Bfacistiqne, Mi eh. in okoli ea: F rani Kotzian-
So. Range. MIeh. In okolica: U C.
Llkovlch.
Chlsboba, Minn.: K. Zgonc In Jakrt Petrich.
Dnlnth, Minn.: Joseph Sharabon Ely, Minn, in okolica: Ivan Onnto. fos. J. Peshel in Louis M. PeruSek. Eveleth, Minn.: Juri J Kotze. Gilbert, Minn, in okolica: U v »ni. Hibbinc, Minn.: Ivan PonSe. Kitzville, Minn, in okoUea: Joo Ada-uleh.
Nash wank, Minn.: Goo. Maori n. New Dulath. Minn.: John Jerlna. Virginia, Minn.: Frank HrovatJch. SL Louis, Mo.: Mike Grabrian. Klein. Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, MonL: Math. Urtoh. Bed Lodge, MonL: Joeeph jeraj. Ronndup. MonL: TomaŽ Pa ni In Dawson, N. Mex.: Mike Kriv««. Gowauda, N. Y.: Karl SternUa. Little Fails, N. Y.: Frank Gregorka Barbertnn. O. tn okolica: Math Tr* mar in Louis Balanr.
Bridgeport, C».: Frank Ho^var. Coilinwood, O.: Math. Slapnlk. Cleveland, Ohio: Frank Sakaer. J tfarinCiC, Chas. Karllnger. Jakob Reo. ilk, John Prostor in Frank Meh. Lorain, O. ln okolica: J. Kumfie ta Niles, Ohio: Frank Kogoviek. Youngstown, O.: Ant KlkelJ. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa.: M. Klarich. Ambridge, Pa.: Frank JakSe Bessemer. Pa.: Louis Hribar. Bridgeville, Pa.: Rudolf Pleterfek. Braddock, Pa.: Ivan (Jenn. Burdine, Pa. in okolica: John Desa-<ar.
Canonsburg. Pa.: John KokllctL Cecil, Pa. in okolica: Mike Kotvrar. Conemaugli, Pa.: Ivan Pajk ln Vid dovaiisrk. Claridge, Pa.: Anton Jerlna. Broughton, Pa in okoUea: ▲ Dea-4ar.
Darragh, Pa.: Dragutin 31atWL Dnnlo, Pa. in okolica: Joseph Subot, Export, Pa.: Frank T re bets. Forest City, Pa.: K. Zalar ln Frank t^eben in Matb. Kamin.
Farell, Pa: Anton YalentinSHl Greeusburg, Pa in okolica: Frank Vovak.
Irvin. Pa. in okolica: Fr. Demlar. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenjs la lohn Pola DC. Luzerne, Pa In okolica: Anton O
win lk.
Meadow Lands, Pa.: Georg Scbnlta Moon Kun, Pa.: Frank Maček. Pittsburgh, Pa. in okolica: Z. Jaksbe, L Podrasnik, L Magister in U. R. Ja-tobtch.
Sooth Betblehem, Pa.: Jetnej Ko prlvgek. Steelton. Pa: Anton Hren. Unity Sia„ Pa: Joseph gkerij. West Newton, Pa.: Joslp Jovan. Willock. Pa.: Fr. 6eme ln J. Petar-ael.
Tooele, C tab: Anton Fa^Cic. Winterquarters, Utah: L. Blatlcii. Black Diamond, Wash.: G. J. Po-
renta.
Davis, W. Vs. In okoliea: J. Broalnb. Thomas, W. Va. in okolica: A. Ko
rn<han.
Kenosha, Wis.: Aleksander Pesdlr. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik la Aug. Collander.
Sheboygan, Wis.: Heronltn Svetlin la Martin Kos in John S tam pfel. West Allis, Wis.: Frank Skok. Rock Springs, Wyo.: Justin. Vsl. •Mmlfi^ tn Valentin Uardsa.
Pozor rojaki!
J. . L 3
Ravnokar je dotiskana velevažna in velezanimiva slovenska knjiga:	;
Slovenija vstanii
izpod peresa Dr. Nike Zupanica.
Knjiga govori o sedanji nalogi in bodoči vsodi slovenskega naroda.
Pet tisoč izvodov je bilo poslanih našim vjetnikom v Rusijo, pet tisoč jih je -na razpolago ameriškim Slovencem.
Rojaki, sezite po najzanimivejši slovenski knjigi, ki je bila kdaj tiskana v Ameriki! Stane samo 50 ct. in se dobi pri:
Dr. N. Zupaniču,
1369 B. 40 St	Cleveland, Ohio.

——
Mtt
.	.....n,-,- m i li'-..!.!«-, ,r


GLAS NARODA. 87. OET. 1918.
Iz modernega sveta.
Roman. Spisal Pr. 8. Finšgir.
Po
(Nadaljevanje.) IX.
brHhiljkih in* rehrih so se
pojavili prvi kobiiijčiti vreae. Te-loh se je dvigjil tiuntam z i*pog li j ^n i ni vratom in iz za-prto č&šo, kakor l>i b»l skljmVtn od smeže-odnje. Ozračje je bilo brez vetra.
M
i vonj tagajoeofra se sm ira.
I Ji rektorjeva fkvipaža je Ktala j>r.<i paviljonom. I>va lepa shva,	... .. .
lipieaMka kri, sta kopala mehiko ^»W* j>-ruljo in pozvainjala z brzdam i.
Zdravnik je stal pri oknu in 'kadri. Sobice je sijalo gorko Mkozi šipe in ga vabilo ven, da užije nekaj l«pega dne. Imel je pa nekaj amjnih opralo v, zato se je zadovoljil s temi, da se je nekaj časa fiolnčti pri oknu.
Na dvorišče ,pride direktorjeva ohitelj. Gospa je s prožno kretnjo sedla v voz in se naslonila strmo [ Komodno
raki šel na cesto straiit.	j Maretki je otoniost prevzemala'	X.
"Toraj bodi — še eno! TaJco!j rahlo dušo. Čimbolj se je bližala Konstrolor je prižigal pozlačeni Na adravje, gospodje — hvaia' tovarni, bolj se je vnovič bala. baročni lestenec naxl doLg-o mizo lepa!"	Zakaj nima denarja? V mesto bi'v veliki obedaueL Luč za lučjo je
Zdravnik je izpil in odšel. teklo, poiskala zdravnika, v voz zagorela in se strnila s prej pri-4 Baba!"	bi sedla m se pripeljala s kočijo žgano sestro v vedno večji dan.
"Kakor voda!"	pred materino hišo ter bi prinesla Ko je brla zadnja prižgana, je
"šolar!"	zuravil in vsega, kar bi nasvet o- stopil kontrolor na sredo sobe in
Take sodlw? so donele za f>lngo. val zdravnik. Talko pa mora sem. zadovoljno gledal polno svetlobo, ko so se zaprla vrata.	ah, mora, kljub strahu m bojazni, ki je iphila po vseh kotih, razsvet
* * *	PrI-sla je pred vrata. Klesman Ijevala vsako podobo, vsako sobo
"Mali, naj grem, lepo \us pro- jo hodil semwrtja. kadfl cigareto in vay.o, ki so bile okusno razpo-
in si gladil vročo glavo. Ko za- stavljene po kotit na lepih stebri-gteda Marotko, se razkorači pred čih, katerih nekateri so bili oviti J1J°:	z iztočnimi tkaninami.. Kontrolor
"Pivnea, kam greš?"	je premeril parkrat sobo, ustavil
' Ali so doma gospod zdrav-. se pri mizici, kjer je bilo nakofii-niii • '	čenih mnogo vrst smodk in smod-
"K zdravniku? Ši bolna, he- Čic — same specklitete. Xa<ta je
stm
"No — pa — poizkusi!" Maretka je zgrnila ruto. še en-
Po njem ae je pretakal lila- kra* pogledala bolno mater na. ik>-
slelji roke. giba.! t
ui fnlsla. StaJ-iea je sklenila 11 jene ustnice so se počasi
Materina molitev
he1
večer. Dobro od sev
Ne. materi je tako hudo!"
čel h kredenci in pregledal marke buteljk, prestavil one z zlati-
*era je ' Aha. materi! Le pojdi, doma mi glavami bolj odzad. da pride-je, doma. lioš kronco dobila, he- jo tedaj na vrsto, ko bo družba Že u kjer he! Takim-le punčkam jih rad najbolj razigrana.
Zunaj je bil lep se je bilo zmračilo, pihal oster veter.
Maretka je hitela po pot
se je že tenko ledeno sikorjico ^j«'- hehe!"	Ttfko. Vse je bilo v redu. Na
i-preža 1 a saiežniea. Njene drob- Maretka je že izginila skozi obrazu je igrala možu radost in ni^fe so delale majhne korake, j vrata, t'nla je dobro Klešmanove ponos. Iz žepa je potegnil srebrno Skozi čevlje j, čutila vlažno nio- bost de m koleno ji je za-klocalo. tdbačnieo in si zmot al cigareto.
je brizgnila voda Toliko da se ni zgrudila na tla in Ko si jo je zapalil. se je ozrl na
i
ne
ljayaj. Komodno j« sedel k njej feojirog. StariiM»ru nasproti je s^dJa Pavla. A lmn je ,pa kakor |>«*resee šinila h kočijsžu na kozla in mu vzela vajeti. Mama ji je branila. Tod* že so bili vajeti napeti in konja ^ta eedakje n«m-irneje čakala tlf^ska, da se spustita v dir. Pavla je gledala na!';*vnosi v dok-torjevo rtkno. Njeno liee je bdn od strani razs\etij.mo od soknea. Kakor kip najve*'*juga inneUiika yy najdražjega marmor a, samo da je rahla rdečica -plala vanj mlado življenje — taka je bila glava Pavle, obrobljena krog vrata z dragoceno boo.
Zdravnika Vinka je z neko silo vleklo bliže do okna. Pafvli so se za trenutek razširila trepalnice; zagledala ga je. Mehanično, kakor brpwsvesten se je doktor poklonil. Pavline <Wi so se hitro napol zaprle, v Irenut'ku .so konji pretegnili in Pavlina glava se je nagnila nekoliko naprej. kakor bi odzdravila.
Dr. Sluga je stal pri oknu. dokler ni kočija izginila skozi velika vrata.
Z motal si je novo cigareto, zaigrala je v njem domišljija, začutil je krog srca nekak nemir; postal je zopet in zopet pri oknu ter iskal še enkrat tistega pogleda, tiste umetniške glave, stoječe na piislestalu l>ogat<iga krzna.
"Alma je interesent m otrok —
Pavla pa--ha, mentor Prose-
nee, kje si!"
k rot cj. Večkrat
in (fetkropila nj. no krilo. Pod no- i zajokala na glas.	steno, kjer je v težkem okviru vi
gara i se ji je udirala nežna skorja "Toraj vratar to govori? Vra-'sela pastelna slika sivobi adatega
*ar ^olje pozna. Moj Bog, mo- moža s čudovito spekulativnimi Za Maretko je bila ta pot nekaj V1' sveta	sveta	Bo®- of*mi. Kontrolor je obstal za hip
r»A t-Cofm •Xfm'-rk+ii »ma J	^ .. *______ i	i
groznega. Z eno roko je tiščala	J3 - ■ • .Prht^la 'P° životu, pred sliko, njegovo oko se je sko-
sknpaj nrto in jo pritiskala na	Dvorišče je bilo rjifzsjvetljeoio. mj wosilo, hrtro se je obrnil proč
prsi. kjer je čutila, kako ji je lm-	Z ^"dno bolj neg*>tm'i-mi koraki in z neka<ko resno hvaležnostjo
do. Kam gre * Po zdra vnika. Po	^ J*' deklica hiši. kjer je >/amrmra!:
tistega človeka, ki je. menda tako	b5,° »^»ktorjevo stanovanje. Že je f)j, striček, ko hi tebe ne bilo,
zloben, kaikor je n-kla K o rt a. K	sta,a l>re<l vratmi. Z rutico si je kako bi bil jaz siromak!"*
njemu gre, saina, zvečer. Če je	°trla pot. |>opi-avila je lase s čela, V tem je prišla skozi salon kmi-
tak kakor Nem- — morda še	skrhno sl ^blrgnila mokre čevlje tr&lorka. Soprog jo je prvW- videl
zlobnejši! Šalil se bo žnjo in na-	s'Ji,m>- v novi toaleti — naj.Je^antnejši
zadnje jo vi/..- brez ^Hxiwu-i. brez	P'> stopnicah nektlo pribiti. Ma- pariški vzorce,
zdravil po sto^mk-ah. — Moj Bog!	retkil ^ vsa zgane. "l.uei!"
To je strašno! Zakaj so ljudje	"Maretka, kaj i>a li tukaj zve- Roke je sklenil, njegove oči so
taki? — Zakaj so zboleli .mati, in	; _ -se začudena razširile in objelt
na noč. da jim je tako hudo. Ka-	Alma je prršla ml kontrolonke, elegantno postavo, na katero se je
morlcoli bi bila rada šla. čez gore.	kamor je zahajala 4»ogreto; tudi izlivala bogata luč <n1 lestenea. V
po kamenju, po golih kolonili bi	kontrolorka se je nekdaj preeej# bujnih laseh se je svetilo nekaj
se plazila — samo .k teniu ©love	ukvarjala s slikanjem. V Italiji briljantov, kakor bi sredi črne no-
ku ne, ki je hudoben, zvit in tako	najlepša dela velikih či gorela kresnica v dehteči pini-
potuhnjen. Toda mora ! Ljubezen	mojstrcn. Alma je uvaževala njen jevi travi.
do matere jo žene. Če hi vedela	ok»* in J^ zato rada hodila k njej "Luei, per baeeo. ti si la reinr
za gotovo, da bo j^s.nana, da bo	P° svete. — Maretifco je pa »pozna-.du ehie! Nocoj se zaljubim vate,
----mora — mora naprej,	la- ker je večkrat šla k dekletom kaikor pre<l petnajstimi leti!"
zaradi matere mora. Ko bi umrli	v tvomici. Bila je .prijazna z nji- Km.tr.>W je poljubil soprogo s
mati - kam potem — kaj bi bilo	m vse so jo ljubile iui zelo či- toliko iskrenostjo, kakor bi bilo
žnjo siroto—	slale. to pr\e dni po j>orok.i. Luei pa ie
Hitela je, da so ji stale potne	Marerka se & Abae silno bila hladna,
kaplje „a čelu. Večkrat je omah-	~ Kakor poslalo -Je vse v redu?"
11 ila na grudasti poti, zagnalo jo	Njene oči so hipoma premotiile
jo od strani vstran, da je zamah-	"^»^odična. mati so bolni, še mizo. kakor iskre so se'dotaknile'
nila z roko in se lovila po zi-aku. XTUVr]\ bodo nemara." Solze so ji vsakega predmeta in njena
Vsa sključena je bila naprej, tako .*toP"e v oci. "AU so <loma go- r,yka. je premaknila tu Čašo. tam - u	- . ;. , . SDod zdravnik*"
je bežala. Včasih je stekla nekaj ^ korakov in preskočila luže na ce--ti. Pa je morala odnehati. Hrop-la j.*, čutila je, da jo obliva pot. V daljavi je zaslišala krik, rajwit. Vsa s«* je stresla in še bolj hitela. < rne zaplate preko/jKmj so plesale jm> belem snegu.
Hrupno je odmaknil .stol od pt- . ,	A .	.. , , .
.	... .	, . . V- duliovi — tako so se ji dozdevale.
SalnJka, sedel m hitro ziu el pisati	-
pismo prijatelju. Dolgoval jo nekaterim dobVitn znancem tnlgovo-re j zato je skleoiil^ da odgovori v.sern in se tako raztrese.
Ko je dovršil pisanje, je nesel pisma v pisarno , kjer je bil skupni nabiralnik. Pisarne so bile prazne. Le dva starejša pisača sta leno prepisa vala dolge vi-ste številk v debele knjige. Zdelo se mat je m&oliko čudno, da ni nikogar. Prašat.i ni hotel. Ali naglo je zvedel, kje so uradniki. Iz zaprte kontrol or j eve pisarne je [»ogledal Butalič, ko je čul, da so &e vrata odprla. Takoj je bil pri zdravniku.
popravila servieto in primaknila "Doana. Le gori pojdi!"	stol.
"Saj — saj še ne znani, ker ni- "Kako bi sedela družba? Kaj sem bila nikoli."	S4* fj 7(jj
"Ti punček ti. nikar se ne boj! - Kakor sicer. Saj so samo stari
Pojdi z menoj!"	hkiin<>	še ni bi«
Alnva J'' «P«j«la za roko mi pri nas na tak večer. Ta m* sme
Kakor hudobni fJJO ^P^aJi.	priti blizu Semena; gotovo se
1 Ivo opraviš, Maretka, počakaj »spreta."
Dvakrat ie posula in se prekri- me tu ^ naSo	lz Jta,i> "Ah. ti moški! In nam očitate
žabi. Tedaj so mirovale tudi ^rae|*sn^oibili veliko pomaranč od te- ljubosumnost! Pabi se kmalu bili !ise. Pomirila se je in »la dalje. te* , m tl Jlh za niater! '	za takovo punče z ulice. Smeš-
Tu je sredi pata. Majhna kape- AW je P°*™mla pri vratih, no!" lica. v njej brli lučka. Maretka se	Pa ^.hl;tela do>,nov-	Na hodniku so se zaslišali ko-
je naslonila na ograjo in se trdno . ;Mare,ka bl blla najrajši pri- ra(kL
oklenila omrežja. Gledala je sed- je,a rrtko ln Pridrzala- A ^^ "Že prihajajo. Za trenutek nno-mere meče v srcu Žalostne Mate- ^ .odpro m P°^arna -kuhariea	še v kuhinjo, vedi go*te v s:i-
re, lučka je poskakovala in ti me-	Maretki je bilo zopet iw
či so se gibali, kakor bi se hoteli	v .	| Kontrolorka je hitro rnlšta v
goeq>od kontrolor! Nana, kaj, nej da je imeniten?" "Čakaj sodbe!" "Gotovo bo dosti smeha! Gospod umetnik, smem vprašati za naslov — vsebino?'*
"Originalno, rečem vam — originalno: 4Cilinder' — naslov in vsebina!"
"Cilinder? Izvrstno, za karneval kot nalašč. Vi ste velik origi nal!"---
V nekoliko minutah je biia vsa družba v salonu. Vsi so bili jatko: točni.
Seme in nadporočnik Viramt sta stala pred kontrolorko. Leksikon konuplimentov se je razgrinjal pred njo. Z nedoscžno, pravo italijansko grandeeo je bila mrtva in mrzla za vse .pokIone. Toda v kotu lepo rezanih ustnic ji je drgetal trsti prikriti smeli, ki g:i izvablja hvala iz srca človeku, ki je zaljubljen sam vase.
Sodnik Maver je pripovedoval direktorici, da mu je srčna hiba mnog« milejša, odkar ne .puši več viržink. — Kontrolor in direktor sta stala nekoliko vstran in se polglasno. pa z velikim zanimanjem pomenkovala o .pogodbi, ki jo bržkone sklene tovarna za pošiljate v železnine na Japonsiko. — Alma je pozdravila vso družbo z neko njrj vrojiino eksalkino oflločnost-jo in nato takoj odšla v sosednj.t ■iobo, kjer sta, kaikor dve modni postavi v »zložnem oknu, čakala Franci in Certi, da jih tudi pova bi jo k mizi. — Zdravnik je zabaval Pavlo, ki je obstala pri visoki pahni, kakor bi stopila k porn «ni dnižici. — Dr. Sluga ni bil vrč student, pa tnrdi ne lahkožive c. da bi ga vsaka količkaj lepa zunajnost ženske očamla. Tixla Pavla je bila noeoj piv lest no krasna. lgi*ala se je z drobno pah-Ijačko, govorila tehtno, vmešava la v grAor mnogo francoskili sravkov in pogledavala zdravnika: (7. neko zmagovito iskrenostjo. , Kaviar se je začudila kakemu j stavku ali trditvi doktor je vi, te-»daj je okrenila nekoliko glavo, j da so se na labodjem vratu zga jnili nizi iztočnoindijskih svetlinč-| kov, ki so bili vkopani v zlato in i s temnokovin^kim sijajem dvigali prozorno nežnost njene ^ j belote. — Zdravnik so je divil. K> a začutil je, kako njegovo srce o-mahuje, pada, kako pokleka pred
, to božico na svetli parket.--
Večerja.
Pri Al mi sta sedela ob desni Kranei in (Jerti. Znala jima je tako gibko st reč i in ju zabavati, da je vedno živ ah ne j.1 zvenel smeli iz čistih otročjih grl. Na levici Abne je bil nadj»oročnik Virant. Na nasprotni strani se je izbornc zabaval s Pavlo dr. Shiga. Bil je izredno živahen in dovtipen. Tudi Pavla se je razgrevala. — Direktorica je na zgornjem konen mize s pozornim očesom presojala ta pai in kar je bilo mogoče, je odvračala pozornost vseh drugih, da sta se nemotena menila in zabava-.Ila. V njenem skrbnem materinem
•zpuliti u. tega dobrega srca. Ma-
kuhinj o, liutalič je pa h itel k v ra-
in njegova soproga
P ostre žit ica jo naznani doktor-retki je izginil strah. Tako brez Jn* Ta :NIaret^kl° tak°j Poliče v|tom? da sprejme "goite. skrbi se je oddahnila pred kape-	. . ..	Vodopivec
lieo. Nekaj ji je prišlo na misel. „ ' ^aJ U Je? Objokana si m vro- vstopita. Vzame iz žepa rutico. V vogalu "e tl Je- KaJ	zgodilo?"	"Dobrodošla!
je bilo zavezanih nekaj krajcar-; .. ^Iamka Je ^ drhtela; s treso- lostna!"
jev. Počasi, s tresočo mko odve-l'*1111 gl:Lsoni zaProsila »dravil za -prVa sva, Nana! (Jospod k on-
trolor, oprostite, zaradi
KI
an jam se, 1111-
mater.
....	- . r.	j zuje vozel. Silno previdno odvijaj	. ...	.	trolor, oprostite, zaradi not sem
Servitore, amice! Bravo, da si	, .	' . ..	"J*rei iih erem no^ledat Poča- u:* 1	-« -
'	— ee bi se vsuli denarji na tla,! . J J k1^"1 Iwb1pu,u- Jotd .hitel. Moram jih prej nizvrstiti solnce.
ne <lobi jih v temi in v blatu. 0-i?aj na dv«rwču, da mi poka- in lire<1iti. Opolnoči nov kupletJ
j zes pot do vaše hiše. Talcoj se o-
prišel. Na kozarec piva!"
Prijel je liutalič doktorja i>od pazduho in ga vedei. v svojo "pisarno. CJozd praznih butelj je stal na mizi. Med njimi so bili ostanki raznih mrzlih prigrizkov. Vse uradništvo je bilo zbrano: nadzornik Seme, blagajnik, knjigovodja in še par drugih podurad-
( Dalje prihodjič).
prezno je razprostrla desetice na( . dlani in pri svetu luči ,»iskala ! P™™ m pridem!' ^ grošiček. Vzela ga je z drobnimi Maretka bi .bila najrajši padla •prsti, dvignila proti luči in potem na kol^na m Pobila zdravniku spustila v puščico, katere žrelce poko-	PriJazno <*<>>
je gledalo skozi omrežje.	l«ov?	i* J« v hipu pie-
gnalo ves stran in z no h trni bii
awvwvyvv^^
Velika vojna mapa
Denar je zažvenkljal v posodo.
nikov. Pri oknu je pa stal Kleš-	je čutila, kako veliko je
žrtvovala, in ta glas iz kapelice, to lepo cingljanje ji je bilo kakor tolažil na pesem: Ne boj se, zaupaj !	i šla je dalje. Strahovi so bežali,
ves strali spraskala liee onemu, ki bi rekel, da je ta človek — kot Seme.
Z lahko nogo je šla po stopnicah in čakala pred hišo zdravnika ter mislita na Petra, pa si rekla: Morj Peter vse v£!
Prav tedaj, ko jo (prišel že dr.
pri srcu ji je bilo lažje. V njej sej Shiga, zavit v kožnih, je prinesla je hud 1 lo upanje. Tudi pot je bi-! Aim;i Maretki lepih oranž in jih " - Ia i" 'OP**- več se ni tako pe- yt vsni)a v predipasnik.
man ici si od>liziival niiakre brke. '' Pij» g<**p*>d doktor!'' Kontrolor je natočil čašo plzen ca in jo ponudil zdravniku Slugi "Na zdravje!" Vsi so pili.
"Pa se imate izvrstno!" "Kaj pa misliš, sosed! Pred-pust! Stari se je vlekel ven, mi ,iaJa- Zazibale so jo lepe misli, daj «Kaj ^	doiktor, da sme
naj bi pa delali. Kako pa! Go- prinese zdravil, da v par dneh j uživati njena mati taiko sadje?" s pod a moja, nks! — Egon, toči! mati že vstane m zopet bo vtse do- 'Gotovo, gospica!" Kaj -i tako lesen, mladenič!"	Doktor se ji je globoko priklo- j
Nadzornik je jemal steklenko Šla je mimo oken bolnišnice.! nil: njegwo srce se je kl&njalo \ za steklenko iz zaboja, izvlbkaval Domislila se je Petra, spomnila se njenemu dejanju. Odšel je za Ma-čepe in polnil čaše. Družba se je je njegove besede, da se ni treba retko ter mislil na — Alma in smejala, zbijala čisto navadne do- bati zdravnika. In Peter je bil!Pavlo, vtipe, dostikrat zelo kosmate, in moder, pa rad jo je imel; on ni pila, pila...	*	lagal.
Po drogi čaši se je zdravnik za-i Mimo poslopja je šla ; skozi okli v ali!, češ, da mora še napisati na je koprnelo njeno oko. Tja k bolnikov za ravnatelja.	postelji bi bila rada stopila in r€*k-
4'Starega še ne bo. Sicer ima- 1 a Petru: "Peter, mati so abo-mo stražo, ko bi se prehitro v mil. ( leli!"
KleSman, nate, pijte — in glejte, Peter bi jo potolažil in bi rekel, čeprav ee vam oči izfrulijo. Po-j-'da ni nič hudega. Ko bi bil zdrav, dite ven — na eesto! Če nas rav- pa bi on šel k zdravniku. Peter
na tel j zaloti — gorje vann! Zdaj pa le hitro! Aiaaa! Krna — dve!"
Seme mu je odpnl vrata m vratar Kileštnan je z negotovimi ko-
' *
-
se nikogar ne boji. — Bogve iksiko mu je! To je zares strašno. Kdini dve srci, ki jo Ijulbita, morata tapeti.
Direktor se ni bil vrnil z damami. Ostal je v mestu — pri taro- | ku. Družba je zato brezsAofano pila dalje.
Klešman pa je iiosfl. 'pošte':
"Maretka je šia k doktorju."
"Vraiga, vraga!" so kričali vsi Seme je tolkel oB> mizo.
"Maretka je šla z doktorjem ven!*'
"Škandal, škandal! ^ Jas ne občujem več žnjim!" —Seme- je p il du. "
vojskujočih se evropskih držav,
Velikost je 21 pri 28 palcih. CENA 15 CENTOV.
Zadaj je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i t. d. V salogi imamo tudi
8TENBX0 KAPO CELE EVROPE $1.50
VELIKO STENSKO KAPO, NA ENI STKANI ZJE-DINJENE DRŽAVE IN NA DRUOI PA OKLI SVET, CENA $1.50.
ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE DY DALMACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. — CENA JE 15 CENTOV.
Veliki vojni atlas
• 1 _•	1*1	1 V	•	I
vojskujočih se evropskih držav m pa ko-kmijskih posestev vseh veleaL
Obsega 11 raznih zemljevidov^
OSNA 8AM0 SB CENTOV.
NarofiOa in doiar pofijite nas
Slovenic Pubfishiiig Gtmpuiy
Posebno poročilo Profesorja Doktor SLOAN.
S seboj je prinesel v Pittsburgh rse svoje čudovite stroje in aparate, ki se jih rabi pri zdravljenja možkih in Ženskih bolnikov in ta bo nadaljeval svoje cspešne metode, ki jih rabil z velikim aspehom na glavnih klinikah v Evropi, poleg vsega tega pa ne bo računal niO za preiskavo in nasvete.
PROSTO PREISKAN JE Z ELEKTRIČNIMI ŽARKI je na razpolago vsakemu bolniku, ki se oglasi v njegovem uradu. Doktor Sloan pravi: Predno se zamore kosa zdraviti, je neobhodno potrebno, da »e ga natanf-no preišče, ker ravnotako je putreluio zdravnika ve«leti za pravo bolezen bolnkia,' kakor pa znati, kako zdraviti. To je torej, da pridete in preiskani boste brezplačno ter sprejeli zdravniške nasvete; preiskalo se vam bo vodo, kri in želodec, celo rabilo s«* bo električne žarke. Totem šele se prične zdravljenje (če se b<»le«en pronajile ozdravljivimi in _sdravnik pove prilično. kako
Riigavi oradi so ni iznad najboljših.
Tu boste videli čudovite stroje, potom katerih se večkrat doseže znatne uspehe, ki se jih ni doseglo po drugem načinu. Čudili se boste, kako vse na vas , učinkujejo ti stroji in apa-ratl.
ste bolni
Pridite takoj, da vam ta šp«:iali.t pokaže, kaj zamore za vu narediti, povedal vem bo ako za-—il» liti ninijai. Ako ste ie rabili v*e druse
$1000.00 X ŽARKE
se rabi pri preiskavi in zdravljenju.
Mnoga priznanja in uspehe
ima radi znan-stvenega načina, ki ga pri vsakem bolniku ugrabi. Nič ne opusti, kur zamore j»o-matrati t»olniku v najkrajšem času Osebno zdravljenje in {topolno ugodnost se jam-čl bolnikom.
naftne brez vnpeha. ni-kar ne obupajte, temveč pridite in pustite profesorju in doktorju, da rabi svoje Oudov te priprave. ki jih dobi! iz raznih delov iveta, pri njem boote videli pri-
prave za zdravljenje vseh bolexni. ki jih ie mogoče zdraviti. Njtgova uporaba vsakovrstnih priprav je posladira večletnega učenja. Y»e to je brez vnakih bolečin ali škode. Ver ozdrav-Ijetaj« ie prijetno m ni potrebno srubiti svojem delavnega čus. Doktorjev namen je. da nihče n. troii .voj težko prisluieni denar brez uspehov, torej po kratki uporabi njegovega n^in^_______
Ali imate
nered v želodcu, katar, brunchitša. nered v iedicah ali mehurju, reumatizem. ty.it.a jetra, zaprtj«. alavobol. nečinto kri. ture ali mazula? Otrpnelost. bolečine, zbadanje ali zvijanje, nervozno*! ali oslabelost. Kakršnokoli bslezen ali onemo»loi.l? Bolne pljuča? Bolno srce? Kaielj? Spolne bolezni, možke ali *en»ke?
Vala prilika.
7. daj je vaša prilika, da obiščete velik .ga SpwialUla da vas preišče z X žarki popolnoma brezplačno. Nikdar preje se ni nudila taka prilika, bolnikom. ki »e zdaj nudi ženskam ali mo&kim v tem mestu. Svetuje mo vam. da Ra takoj obiščete.
Urada« ure
vsak dan od 9. ure zjutraj
do 8. ure zvečer. V nedeljah od H 30 do I. ure popoldan.
Prof. Doktor Sloan
ra »talno na^tanien 303 Smith field St..
Nasproti po*te. Pittsburgh. Pa.
ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "G L A 3 NAROD A*', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) t GREATER-NEW Y0RKTJ
ANTON BURGAR
U2 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. T.
IZDSLL JR IN PRESKRBUJE nakoTTStna pooblastila, rojaika proinje in daje potrebil iiavete * vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki iele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informaeije fledt datuma iskreanja sli imena parniks,
Otestts se saupno na njegs, kjer boste toino ia sciidno po
vtreisaL
Telefon : B» 11 111 Hilaml.
P. & A*. 561 X East.
SVOJI K SVOJIM!
je zelenelo upanje...
•■(jrospoda moja!"---
Kotrolor je napil družbi. Ca-se so zais\*enele, mnogo iskrenih oei se j«' sreeailo, šitmeče vino je raz-I igravalo kri, «f*vori so bili gla/i-' liejsi, abratzje je oživelo, kakor 'nInjak, ko posveti nainj pomladno
Ignatz Podvasnik,
6325—27 STATION ST., E. E. PITTSBURGH, PA.
(Nasproti East Liberty postaje.)
Prodajam na debelo domače in importirane pijače; dropo-vico, slivovieo in razne druge likerje; razna piva. Dovažam na dom; pismena naročila točno izvršujem. O moji postrežbi se lahko prepričate pri mojih odjema!' ih. Rojakom se toplo priporočam.
MODERNO UREJENA
TIMA lil i S NARODA
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH.
4	•
DELO OKUSNO.
■B te tar •
IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE.
■ m m m
~UNITSKO ORGANIZIRAT
POSEBNOST SO:
DRUŠTVENA P R A VIL A, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D.
fiA naroČila rofium naj
Slovenic Publishing Co.
82 Oortlandt St, MnrTork, V. T.
01AS SAKOttL 37. OCT. 15ffi
I« I« Kraszewsklj
UMIRAJOČI.
ZGODOVINSKI ROMAN.
(Za "Glis Naroda*' priredil J. T.)
'1	(N/i dalje vanje).
Ore je <"akal.
— So, kaj misliš, dragi otrok? — jo vprašal slednjič. --Ali veste zagotovo, dragi oče? — Da, zagotovo vem. da je tako.
m
I\»rei so nas hoteli preslepariti? — ie zasepetala Alfonzma. rvv	.	IALlln. .
.. J ,„	' . , : . .	v.	, i iNeem,svojega brata .JOSIPA Ml-
N« I<» ravno ne. — Knez Kobert je splošno spostovan p le-1 T1T„,	• •	o j
,	Vrt •	• u • HELIC. Doma je iz rasa Sodev-
.di^lim. da j*» vsi to ureneralova stvar. — On je pravi p rebri-	.	. ~ . „
Robert je sedel in začel govoriti:
,— Prišel sem te prosit odpuščanja. — Prosim te, odpusti mi. — Preveč sem te ljubil, da bi zamogel trezno presojati. — Popolnoma mi je zadostovalo, da sem videl njega pri tebi. — Vrjeini, da nisem vedel. da je podkupil tvoje služabnike, da so ga pustili v sobo. — j lil ko sem ga našel tukaj....
-- Poslušaj — je odvrnila krasna ženska — moje življenje je i končano, mojo sree je posušeno, moje oči so brez solza. — -laz zahtevam od tr-be samo eno stvar: — Robert, prosim te, ne misli, da sem se kaj pregrešila.
Zatem je prijela v roko zlat križ in stopila k njemu rekoč:
—	Robret! — Pri tem svetem križu in pri izveiičanju svoje dit-še ti prisegam, da te nisem izdala. — Hotela sem samo. da slišiš te
j besede iz mojih ost. — Zdaj nimam nobene, želje več. — Ztiaj si nrost. — Zdaj lahko odideš. : — Nalalija, «1 pusti!
—	.laz sem ti vse odpustila. — l jubila sem to samo zato, ker si | m«- hotel imeti «*isto. — Ljubila sr-m le. zdaj je pa moje sree umrlo...
^odajva si roke... . Posloviva so za vedno.... ločiva se. . . . Idi.... ; prosim te, odidi \
(Dalje prihodnjič).
Mislim, da j«- vsi to generalova stvar. — On je pravi prebri-
sanee.
Oba st hči jokati, ze jeze.
Škandal .škandal! — je zakričala. — Tega mu ne bom nikdar odpustila. Oče, odpovejte stanovanje.
I.c potolaži se. luVrka. — Da, odpotovali bomo, prejkomo-
umolknila. — Oče se jo varal, ko je mislil, da bo začela Res so se ji za iskrile v očeh solze, toda to so bile sol-
ver v hišf
ce, far a Stari trg pri Kočevju
V Zeddnjenih državah že bivaj
kakih j>et let in dve leti že ne!
vem, kje se nahaja. Preje je bi-j
val v Ely, Minn., in potem na'
Calumetu, Mieh. Prosim cenje >
ne rojaike, če kdo vo, kje se na-\
haja, da mi naznaini, ali naj sej
pa sam oglasi svoji sestri: Ma-j
ry Kav še, o o Krirge), 20!) -14.;
.. ,	St., Hrooklvn, New York.
Hvala Iiogu, da ti je dal tako pamet, 'JI—10) "
Pred nosom mu bomo zaprli
jo je pa tolažil. — Očetu je prišla sled- j HAJBOLJA TRGOVINA OPOJNIH PIJAČ V AMERIKI Naročite vse pijače pri naa po
—	Knez ne snu vrata.
—	Dobro, otrok, dobro, in tako prevdarnost.
Alfonz i na je jokala, oč< njič tudi .Miss Burglife na pomoč.
Drugo jutro ga je Zaremba obiskal.
Moš.-inski mu je ves vesel podal roko rekoč.	i x,.	...
—	Moj dragi prijatelj, zopet se obračam nate in na tvoje do- KftL EksPrd8	prinese v , niso.
bro *ree.
—- No, kaj pa jet — Govori.
—	Zdaj moramo na kak način prekiniti zvezo s knezom Rober-( toni. -- Moja draga Alfonzi na ga zaničuje. — Zvezo moramo pre- __ kiniti prejkoinofroee.	; —
Ipočasi, le po«"asi — se je oglasit Avrel Zaremba. — Po-; jH \ej mu, da te je pre ver razburil prizor v gledališču in da dvomiš,' če bi bil zakon srečen. — Boš videl, da bo tako še najboljše.
Mošeinski je svojega dobrega svetovalca objel.
-- Prav imaš, ti si izvrsten človek.
—	No, nikar me tako ne hvali.
—	Vidiš, meni ni to niti v glavo padlo. — Imenitno. — Težka! naloga je sicer, pa jo bomo že rešili. — Toda za svojega otroka se mora id žrtvovati.
Mo.š-inski je takoj zatem zapovedal kočijažu, da naj ga odpe-ju^ .Whiskey $2. $2 SO $3 00 Ijc v hotel, kjer je stanoval knez Branski.
Knez je sedel zamišljen v naslonjaču in držal v roki ugaslo smodko. — Grofu je ponudil stol in čakal, kaj bo povedal.
—	Knez — je izprej^ovoril grof — po opravku sem prišel. — Rečem vam, da zelo po neljubem opravku.
Knez ga je pogledal in molčal.
—	(jospod knez, rial sem vam dovoljenje, da smete zahajati v mojo hišo, dovolil sem vam občevati s svojo hčerko, toda tistega pri-jsladka zora v gledališču ne morem pozabiti....	lrisH
Dr. KOLER,
638 P
Pittsburgh' Pa.
r>r. Koler Je najstarejši slovenski zdravnik, • pecljaliat v Pittsburghu, ki ima 131etno prakso v zdravljenju tajnih mo *klh bolezni.
Sifilis &U zastrupljanje krvi
_____________zdravi s glas»ovl-
tiTn wm>. ki ga Je izumil dr. prof. Krllch Ce imate mozolje ali mehurčke po telesu. v Kriti.Izpadanje las, bolečine v kosteh, pridi t« in izčlstii vam bo kri. Ne f-akajle. ker ta ttolezen se neleze.
Izgubo semena nenaravnim potom, zdravim v par dneh, kapavac ali trl-per in tudi vse drupe posledice, ki nastanejo radi izrubljivanja samega sebe.
Eušenje cevi. ki vodi iz mehurja ozdravim v kratkem Casu. Hydrocelo all kilo ozdravim v 30 urah in sicer brez operacije.
Bolezni mehurja, ki povzročijo bole-Tine v križu ln hrbtu in včasih tudi pri ipulfaiiju vode, ozdravim s foto-vojstvo.
Reumatlzam, trganje, bolečine, otekline, srbečo, škrofle In druge koin« bolezni, ki nnstajejo vsted nečiste krvi ozdravim v kratkem času tr ni potrebna letati.
Denarne pošiljata za ujetnike v Rusiji in Italiji.
Prosim
Beli rž. Whiskey.. $2. $2.50 $3.00
Rusi (rdeč)......$2. $2.50 $3.00
Gin ali Brinjevec. $2. $2.50 $3.00
Kimal........... $2. $2.50 $3.00
Anisette........ . $2. $2.50 $3.00
Bozolijo.........$2. $2.50 $3.00
Vinski špirit.....$3. $3.50 $4.00
ali
$1. $1.50 $2.00
Pišite po natančni cenik whi-
vas,» gospod grof. nikar se ne razburjajte posebno. — .laz vam bom pomagal, jaz lahko povem vse, česar si vi ne upate gkeya> vina, okrepčujočih pijač izraziti. — Da, jaz sem hotel vzeti gospodično grofieo za ženo. to |itd j^j p]ačamo ekspresne ali že-
du....	; leznične stroške ako naroČite za
Moščinski je bil prepričan, da je prišel do sporne točke.
— Povem vam, da bom v par urah odpotoval.
gospod grof, oprostite mi. če ste se zastran mene toliko časa mudili
$5.00 ali več. Naročte tiskovine, Prosim vas, zalepi zidne koledarje, kapice
v Varšavi. -— Kot sem rekel bom še danes odpotoval. -prosite gi. firo in gospodično Burglife za odpuščenje. (Irof Moščinski je vedel, da ga knez ponižuje. Robert je bil tako ponosen in tako vesel, kot da bi se poslavljal od starega znanea, ne pa od svoje neveste.
(irof se je priklonil in stopil pr^ti vratom. — Na pratfru ga je, knez Robert pridržal rekoč:
— Dovolite, gospod grof še eno besedo. — Ko sem prišel z vami v Varšavo, so vsi mislili, da sem ženin vaše gospodične hčere. — 1'ri tej priliki vam slovesno izjavljam, da je nisem prosil za roko. — Morda bi so poročil ž njo, toda tega bi ne storil po svojem lastnem prepričanju, pa** pa po volji drugih. — Zagotovim vas, gospod grof, d:: ji nisem niti jaz rekel, da jo ljubim in da ni niti ona pripoznala :-voje ljubezni.
za žganje, odpirače, vse dobite
Prosim vas, j brezplačno s naročilom.
j Denar pošljite po pošti ali v priporočenem pismu.
G. F. ZARUBA & CO.
313 THIRD AVENUE. Dep. G. H. PITTSBURGH, FA.
Lahko sa pošlje tom, prijateljem in teri sa nahajajo v njetnlštrv t fcnsiji ali Italiji. Potrebno Je, k* tar so nam denar pošlje, da m oriloil tudi njatnikova dopisnica tff pismo in se naa tako catogoJH ?r*vttno sestaviti naslov.
Ako nameravat« podati irasi ijetnikn, pošljite p takoj, ko (prejmete njegov n^*lov, ker ako « odlašali bi se lahko dogodilo, ta M ga ne naBfl veš na Istem »eefcn in mn ne mogli nrotttl denarja.
TVRDKA FRANK SAKSER,
12 Cortlandt StL, New York, N. Y.

i ■ \
POZOR ROJAKI!
_________m, kakor tudi
brke ta brado. Od ta«a Basils srsstajo * Wk tadaih kraaai sesti lm dold lasis kakur tadl ■aBkte kxasai b>U ia bcada ta Mlnda odpadali la . osiveli. Revaiatium. kosu boj sil bgaaje v rokah, aosah ta v krilu, v ombUh dasb popolaoms osdra-»im. raae. opsklins. bal«, tur«. krasCs In rrintc. »otae aoge kurje «*smu esebbae v par dneh po-mlaan odstranim. Kdor bi moje zdravila bres aspaba rabil mu jaotia sa tt'00. Pilil« takoj po esaik. ki k takoj požljsm caatoar j.
JAOOB WAHOlO, 4702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio
Rada bi zvedela za BAKO P LESK C, omoženo Baro Krama rič. Dorma je i/. Vklošič. Prosim, če kdo ve za rije naslov, da ga mi naznani, ali pa naj se sama o-oglaM svoji teti: Aiivna Sirhar Box 7. Smoke Rimi, Pa.
Dr.LORENZ,
IpMlaUat wrHftifr Mil—1
•	'C;......•
../v"'	t ^y^iA.
Kadar je kako druStvo namenjeno knpttl band ere, »as ta ve, reg&lfe gudbene inštrumente, kape Itd., «11 pa kadar potrebujete uro, verlilco, prlveaka, n rata ne Itd., ne kupite prej nikjer, da tudi naa za cene vprafiate. Upralanj* Vaa -Oane le lic. pa si bodete prihranili dolarje.
Cenike, vrat pofflljamo brezplačno. Plfltte i>onJ
IVAN PAJK fr CO^ Conemau^h. Pa.. Bon 328.
las sem edini brvaiko fororeel Spedallat moikia butcal v Plttaburabu, Pa.
«4i p yj?^!'
Uradne ure: dnevno od 9. dopoldne do 8. ure vrofier. V pet-klb od 9. dopolne do 2. popoldne. Nedeljo od 10. dop. do 2. popoL
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
VINA! VINA! VINA!
VINSKO ŽGANJE (TR0P1NJEVEC)
Za samo $26.00 pošljemo 52 galcn sod californijskega rdečega vina in za samo $37.SO pošljemo pa sod 52 galon Rieslinga( belega) vina Vse blago jamčeno pod zakonom THE PURE FOOD LAW. Pišite po cenik na:
DALMATINSK0-KAUF0RN1JSK0 VINARSKO ZADRUGO 140 Liberty Street,	New York, N. Y.

HARMONIKE
Po teh besedah se je prine Robert priklonil in zaprl za profom
vrata.
—	To je kavalir, saj pravim, to je kavalir — je šepetal grrof sam pri sebi. ko je odhajal po stopnicah. — Kako govori ta kavalir — Naj le pojrinejo, saj drii«rej;a ne zaslužijo.
Ko je dospel domov, je odšel k svoji hčeri. — AHonzina je imela objokane oči.
-- Jaz sem mu že pokazal — je začel govoriti na pragu. — Zdaj je vse končano, zdaj je vse dobro.
Alfonzina je obupno zajokala in zbežala iz sobe. ,
—	Motila sem se — je zašepetala Miss Burglife presenečenemn očetu — ona ga je pa le rada imela. — isele zdaj je pokazala, kako strastno je bila zaljubljena vanj. — Toda to bo prešlo. — Vse preide sčasoma.
-- Hvala Bogu, da je končano, hvala Bogu, da je končano — je šepetal Moščinski, ko je odhajal po stopnicah.
! popravljam po najnlljlh 'o M|iili>u ln aanealJlTp. V poprave ■neeljivo vsakdo poUJa, ker mm it oad 18 let tukaj v tem poalu ln eedaj / svojem lartneia domu. V poprave!
—njake kakor vee drna* ter računam po delu ks kdo aatatova brm oadaljatt TcaisaJ
Ml
Ko je bil odšel grof, je pozvonil knez Robert služabniku.
—	Kaj zahteva knežja milost?
—	Takoj pospravi vse. — "Še nocoj bova odpotovala.
Na mizi je ležalo že od prejšnjega dne pismo. — Ko je knez Robert slučajno pogledal ovitek, mu je zalila rdečica obraz.
Služabnika je takoj odslovil in odprl pismo. — Roka se mu je tresla, trepetal je poeelem telesu.
—	Zakaj bi obujal k življenju, kar je že izpremenjeno v pepel —■ je rekel sam pri sebi.	,
Hodil je semtertja po sobi in premišljeval.
—	Toda, jaz sem vendar prost, prost, od nikogar neodvisen. — Jaz lahko napravim karkoli hočem. —
Z bliskovito naglico je pretrgal zavitek in prebral psmo. t
Ko ga je prebral, je pogledal najprej skozi okno, potem pa na uro. —
Zatem je zgrabil klobuk in odhitel k hiši, kjer je stanovala grofica Natalija.
Odprfc mu je star služabnik in ga vprašal česa želi.
Knez mu ni odgovoril, ampak ga je pahnil vstran in zbežal v
salon.
V salonu ni bilo nikogar. — Šel je še skozi dve sobi ter dospel slednjič v spalnico.
Grofica Natalija je klečala ob postelji in molila. Ozrla se je, dvignila roki in vzkliknila. — Zatem je zavladal v palnici po polen mir.
se je krasna ženska zopet zavedla, mn je pokazala stol v
Brezplačen nasvet in pou* priseljencem.
"THK BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION" sa državo New York varuje priseljence ter jim pomaga, če eo bili oslepaajeni, oropani ali Še so e nji mi slabo ravnati.
Brezplačna navodila in pook v natnralitacijskih zadevah — kako postati državljan Združenih držav, kjer so oglasiti sa državljanske
Sorodniki naj bi Sekali dovo-doMe priseljence na ROie Island ali pri Barge Offiee.
Oglasite ae ali pilite? STATE DEPARTEMKNT
OF LABOR, BUREAU OF INDUSTBOB AND IMMIGRATION, New j oiikl and: 280, 6th Avol, Room 9Q1S.
Odprto vsak dan od deveta do poldne do petih popoldne in ob sredah od ene do devete
IŠČEJO SE PREMOGARJI.
Za unijske in neunijske majne blizu Pittsburgha. Premog je G čevljev širok, nikakih ovir, delo vsak dan, toliko vozov, kolikor morete nakladati. Plača po tonu. Prazne hiše za poročene ljudi. Možje, ki hočejo dobro zaslužiti, naj pišejo ali pa pridejo k: UNITED COAL CORPORATION Employment Dept. Room 105 424
Fourth Ave.. Pittsburgh, Pa.
Uradne ure: od 8.30 predpol. do 12. opoldne.
Cenjenim rojakom v Pensyl-vaniji naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
-o-
Cenjenim rojakom naznanjam, da krijem in popravljam vsakovrstne strehe in izdelujem tudi vsakovrstna kleparska dela ter izdelujem stvari iz bakra, kot kotla 7d kuhati žganje ter jih razpošiljam na vse kraje po Zedinjenih državah. Vsako delo je jamčeno. Priporočam se za obilo naročil.
L A. Janežič
6525 St. Clair Ave.,	Cleveland, Ohio.
Mr. Janko Pleike,
ki je pooblaščen sprejemati naroč nino za "Glas Naroda" in izdajat* tozadevna potrdila. — Upati je da mu bodo ili rojaki v vseh osi rib na roko
Uredništvo.
KUPITE GA SEDAJ!
Urad v Buffalo? 704, D. & Mor Building. Odprto vaak dan od frmtik dopoldne .do petih po od
io-
i
Kaj je vojna?
Rojakom v Ameriki je znana vojna le iz časni-ških poročil, iz raznih opisov in pripovedovanj, v resnici je pa ne poznajo in niti ne slutijo, kakšne so njene grozote.
Največja žlocinstva
kar jih pomni človeštvo, se izvršujejo zdaj v Evropi. Ljudje stradajo, trpe in umirajo ter zastonj čakajo rešitve.
"Boj proti boju"
to bi morala biti deviza vsakega človeka dvajsetega stoletja. Žal, da imajo še vedno največjo be sdo vladarji in diplomati, ki po svoji volji delajo in ukrepejo, kar je
slabo za narod.
Med ameriškimi Slovenci bi ne smelo biti niti enega, ki bi ne bral knjige slavne pisateljice Berte Suttnerjeve
"Doli z orožjem r
Knjig imamo le še malo v zalogi in zato naj jo vsak, ki jo hoče imeti, čimprej naroči. — Stane 50 centov.
Sloveitic Publishing Company
82 Cortlandt Street,	Hew York, N. Y.
i

Nov uzoren pisalni stroj!
Da, triumf na tem polju je tu! Ravno je prišel — in prišel leta, predno so ga izvedenci pričakovali. Izdelovalci so delali celo življenje, da dobijo ta idealni stroj. Oliver je zopet zmagal kot je zmagal, ko srno ^.all svetu prvi vidljivi stroj.
Gotovo ni pisalnega stroja na svetu, ki bi bil sličen novemu Oliver "9". Mislite na tako nežen pritisk, dn bi stopinja mačice pritisnila tipke 1 POZOR!
Najnovejše iznajdbe, katere je opaziti na tem stroja, kontrolira vse Oliver. Celo naši prejšni modeli — slavni kot so bili — m»o imeli dvoj nega premiksča.
Ta daje celo kontrolo 8* črk in znamenj v mala prsta leve in desne roke. In ta vam pusti, da jih pišete le s 28 tipkami, najmanjšim številom na kateremkoli pisal nem stroju.
Pisalci na vse druge stroje lahko rabijo Oliver "9" takoj ter hitreje in laija.
SVARILO!
Ts krasni novi Oliver prt haja po stari ceni. Ne sta ne več kot zastareli v primeri z novim razkritjem.
Dočim so uovi deli Oliver ja dragi, smo eenačili večje stroške s tem, da smo napravili konstrukcijo bolj pri-prosto.
Odločite se sedaj videti ta umotvor, predno izdate dolar za kak dragi pisalni stroj, Ce rabite kakega dragega, se prepričajte, koliko vel stori ta.
Če rabite Oliver, je naravno, da d želite najfinejši modeL
17 CENTOV NA DAN* ^po^® »i, da pe u najno-
II tLIUUf Hi1 UJ\ 11. Tejsi Oliver "9" največja vrednost, kar se jo je kedaj dalo v kakem pisalnem stroju. On ima vse prejšne posebne iznajdbe — vidno pisavo, avtomatič ni "spacer", 6 in % unče touch ter dodatno poljubni premikal tarnanjalni trak ter vse najnovejše iznajdbe.
Kljub temn pa smo se odločili, da ga prodajamo vsakaoni po Mina slavnem načrta — 17 centov na daiy Sedaj si more vsakdo nabaviti ta najboljši pisalni stroj, a slavnim PRIN TYPE, ki piše kot tisk.
Se danes pišite za vse
HIsMl
leznosti
•Jo poznali čuda tega pisalnega stroja. Spoznajte,	M
poaluiujejo tipiati, delodajalci in privatniki povaod Oliver pisalnega stroja. Odpofljite dopisnico takoj. Nikakih obvse-noatL Veselilo naa bo pojasniti vaa vse.
THE OLIVER TYPEWRITER CO.,
SIOBBOAD WAY,
r.Y.