IN MIR LJUDEM NA ZEMLJI
Čudni ljudje’govore o miru. Treskajo z ogromnimi ‘bombami, od kate = rih ena bi menda zadostovala za pol Slovenije, pa le govore o miru. Grd bi bil mir pod rdečo zvezdo, kot si ga ti želijo.
Nekateri na zapadu žele mir za vsako ceno. Grdo bi jih presenetilo, če bi bil mir tak, kot bi ga radi v Moskvi.
Nam strah pred bombo ne kali pameti. Morda zato, ker so mnogi naši ljudje že izbrali smrt namesto komunizma.
Pa vendar želimo mir, pravi mir in boljši mir. In želimo vesele pra znike in mir ljudem na 'zemlji, ki so blage volje. Med te štejemo se veda tudi naše bralce.
OREMUS ali ROMOALIMCIX
Daljšo razpravo dopisnikov o cerkveni s tarosiovenščini kot liturgio nem jeziku smo zaključili novembra meseca z obljubo, da bomo izrazi li uredniško mnenje. Da ne bi zašli vstran, se spomnimo, da se je razprava pričela s priporočilom, naj bi se Slovenci na Koroškem za= tekli k slovanskemu liturgičnemu jeziku kot orožju v borbi proti raznarodovanju. To je bila glavna in prvotna točka in tukaj se je tudi sam predlagatelj kasneje umaknil. Razlog proti je bil enosta = ven. Korošci*so pohlevne duše in prav zaradi tega trpe zaradi razna rodovanja. Ker so ponižni, ni mogoče pričakovati, ‘da bi se postavi= li po robu, kjer največkrat uživajo naj več j o podporo tudi v narod = nem smislu.
Priporočilo bi torej lahko zavrnili enostavno kot nepraktično in ne učinkovito. A razprava se je razširila na liturgične jezike in na = rodnostno vprašanje na splošno. Dejali bi, da prave zveze ne vidi = mo. Tako kot latinščino in slovenščino uporabljajo v ljubljanski in mariborski škofiji: prvo pri mašah, drugo pri vseh ostalih obredih, kj er•sodeluje ljudstvo neposredno. Z narodnostnega ozira se torej nihče ne more pritoževati, saj smo mnogo na boljšem kot marsikateri drugi narodi. Nam, ki se potikamo po tujem svetu, latinščina celo prav pride, ker so katoliški obredi po vsem svetu enaki in se izse= 1 j ene c vsaj v cerkvi povsod enalco domače počuti.
To kajpak nc pomaga Korošcem pri njihovem narodnostnem vprašanju.Na žalost je že tako, da jim nič takega ne bo pomagalo. Največ kar mo= rejo doseči na tem ozkem področju je, da imajo slovenske duhovnike. In to je pri celi tej zadevi bistvenega pomena, kajti na raznarodo= vanje ali narodno zavest vplivajo premnogi posvetni razlogi.
KRALJI NA BETAJNOVI
Z debel jenjem komunistom ugaša.zavest, a visoki položaji jim vzbuja jo tek po oblasti in posvetnih dobrotah. T0 bi bil najbolj enosta = ven zaključek s plenuma Zveze komunistov, o katerem poročamo na pred zadnji strani. Od komunistov kajpak ne moremo pričakovati, da bi se jasno in odkrito izražali. Še naše silno zgoščeno poročilo je polno besedičenja, ki prekipeva iz komunističnih izdelkov. Delno je temu besedičenju kriva polovična vzgoja naših komunistov, delno pa strah da bi pogledali dejstvom v oči. A če poiščemo bistvo za vso navlako besed, se jasno pokaže, da so spet imeli opravka s privilegiji in nadutostjo novega vladujočega razreda.
Kot bi radi te zadeve pometli pod preprogo in nanje pozabili, le ve dno znova' prihajajo na dan. V tem pogledu je za titovce nesrečna številka tri in ne trinajst. Prvič je privrela zadeva na dan na tre tjem plenumu januarja 1954-. Takrat so ugonobili Djilasa, ker se je preveč zaganjal v udobnos ti in zlagano moralo novega razreda. Tri le ta pozneje je izšla njegova knjiga "Novi razred". In zdaj so spet m tretjem plenumu razpravljali o istih zadevah, s to razliko, da j.e m pad vodil Tito in da so namesto juriša, v kakršnem je padel Djilas, poskusili z obkoljevanjem.
Komu zvoni?
Pri tem napadu je poročilo Centralnega:komiteja v glavnem slepilo. Izrabljanje vodilnih položajev omenja le mimogrede. A Tito je bil bolj odkritosrčen, ko je v kratkem govoru trikrat (spet številka tri!) omenjal tovariše na visokih mestih. Kdo s o ti "nekateri" tova riši, ki so se mu zamerili? Komu bo zazvonilo? -Ali se, bodo "nekate = ri" tudi .tokrat .izmazali na ta način, da se bodo za nekaj dni odeli v raševiho in si na tihem, v zaprtih partijskih krogih, potresli pe pel na glavo? •
Večina teh tovarišev vsekakor ne sedi v Beogradu. Raztreseni so po deželi, vsak od njih gospodari na svojem gnojišču. Tak novi kralj m Betajnovi je v idealnem primeru sekretar komunističnega komiteja, predsednik odbora Socialistične zveze, predsednik ljudskega odbora in še direktor najbolj donosne tovarne v okraju. Poleg tega je seve da ljudski poslanec in tako kar se da popolno predstavlja ljudstvo. V resnici je on sam ljudstvo. Iz tovarne ga delavci ne morejo vreči ker jim ne dovoli ljudski odbor. Ljudski odbor mu .nič ne more,ker ga podpira Socialistična zveza. A Socialistična zveza se mu klanja, ker je za njim Zveza komunistov. Vsemu temu se menda po Kardeljevo pravi demokratizem.
Takim kraljem se kajpak ne ljubi ukvarjati z neštetimi oblikami sa= moupravljanja, ker sestanki kradejo'čas, ljudi prepričevati pa se ne izplača, če jim lahko ukažeš. Zato je bilo na plenumu toliko go= vora o potrebi udejstvovanj akomunistov v samoupravnih telesih.Saj se ne boje, da bi jim ta samoupravna telesa ušla iz rok. Boje se le za videz, ker ni čedno, če samoupravno telo obrača, komunistična glava pa obrne. Naj se raje komunistočna glava skrije v telesu, pabo izgledalo,kot da telo odloča.
Kraljem se tudi ne ljubi ukvarjati s teorijo ter v Marxu iskati o = pravičil za svoja početja. Zato so obtoženi prakticizma,Ostala si = jajna zbirka grehov, kateri je najbrž botroval Kardel j,vključuje konzervativne ideje ("Kdo bo pravil meni,ki sem že 20 let komunist"), birokracij o ("Topogledno vlogo v triplikatu s potrdilom o cepljenih kozah se bo poslalo v Beograd"), malomeščansko anarhijo ("Obrtniki predobro zaslužijo"), mal opos estniške nazore ("Pol grunta so mi že požrli, več jim pa ne dam") in cehovstvo, lej, kaj pa naj bi bilo ce hovs tvo?’
PRIMORSKA EDINOST
Na drugem mestu objavljamo Slanek g.Zupana o položaju na Primorskem
kot ga je našel,ko je nedavno obiskal Trst. Čeprav članek dovolj ja sno govoril sam zase, se nam zdi, da je politični položaj na Tržaš= kem in Goriškem v nasprotju.s tradicionalnim stališčem primorskih Slovencev, ki ga je mogoče "zaobseči z eno. samo besedo: edinost. Edi nost v narodnem pogledu, ki ne loči Slovence po njihovem političnem prepričanju ampak samo po njihovem vdinjanju tujcu. Očividno je, da je na Primorsko zašla ona bolezen, ki ji pravimo "kranjska politi = ka", katero so tja prinesli po eni strani.titovci po drugi pa begun ci. Danes je ta edinost še bolj potrebna kot je bila nekdaj, kaj ti nekoč ni bilo izbere in so bile stranke zabranjene. Slišal se je sa mo glas fašistov. Demokracija dopušča obstoj več strank in grupacij in je zato vsako vtapljanje Slovencev v italijanskih strankah neod= pusti j iv greh, ker je vsem tem strankam na tem, da Slovenci v Itali ji izginejo - politično in končno fizično.
Po drugi strani pa je potrebna edinost slovenskih političnih struj v.pogledu obrambe narodnih koristi in v tem pogledu ne more biti cincanja, kompromisa in predsodkov. Je že 'res, da nas je komunizem duhovno tako razcepil kot ničesar drugega v vsej naši zgodovini,To= da vprašanje je: danes Slovenci v Italiji še Obstojajo,' jutri jihpa morda, že več. ne-bo, 'ker so jim ideologije-in demagogi zameglili poj meDemokrati morajo dati pobudo za edinost, ker oni.pač niso interna cionalisti in so jim narodne koristi po naravi pri srcU. Pri tem ne gre za iredentizem ampak'za zakonito borbo za uveljavljanje pravic, ki jih jo italijanski narod zapisal v svoj o ustavo,in mendarodnih obveznosti , katere je podpisala italijanska vlada. Pri tem tudi ne gre za frontaštvo - priljubljen demokršč ans ki argument, ker je. na levičarjih, da Se odločijo, ali bodo zapisani v zgodovini slovenske ga naroda kot grobokopi slovenske manjšine v Italiji ali pa kot za= vedni Slovenci,ki.so.prožili roko drugim Slovencem,čeprav politično drugače pobarvanim, v obrambi pravic slovenskega človeka. Italijan skim demokristijanom je treba dati vedeti, da bod stala slovenska manjšina solidno proti, njim, dokler .bodo . gazili prvi zale on svoje lastne državo, in. mednarodne obveznosti svoje lastne vlade. Slovenci v Italiji ne morejo biti državljani drugega razreda niti sitne more jo privoščiti luksuza politične razcepljenosti ad absurdum, ko gre za njihov goli življenjski obstoj,. Ako jih zgodovina drugih narodov ni ničesar naučila, potom jih bo zgodovina lastnega naroda obsodila da so ob odločilni uri pozabili, da morajo najprej biti Slovenci.
V EĆESLAV VILDER :	i >- .
Vprašujemo se, če je bil le slučaj,.da je Yedeslav Vilder še preži= vel 1.december, trlinštiridesetletnico zedinjenja. Slovencev,Hravtov ih Srbov, nakar je v ranih urah 2.decembra umrl. Njegova bolezen je bila nenadna in kratka, a je dala slutiti,da se mu bliža konec.Poko P .li so ga 9.decembra v Londonu.
Pokojnika srno šteli med- svojo- prijatelje in dopisnike. Do pred ,ne = kaj let se je večkrat oglašal v svojim političnimi članki v našem listu. Ko pa jo s smrtjo nekaterih starih politikov in s preselitvi jo drugih preko morja postalo politično življenje londonske emigra= olje šibkejše, je tudi pokojni Vilder redkeje prijel za pero. Posier bel pa je, da so bili njegovi pogledi in oris njegovega življenjske ga dela zapisani v knjigi "Bika za rogove" in njenem dodatku. Y ro= kopisu čaka izdajatelja njegovo za našo zgodovino gotovo zelo pomem Tno delo "Sljopah Radič i Svetozar Pribičevič" - dva misijonarja, dve tragiki.
Pokojni Vilder je Lil po rodu Čeh, a se je v rani mladosti preselil s starši v Zagrel.Aktivno je s od elo val pri ostvarjanju jugoslovanske države, v letih diktature pa se jerodloeno postavil v opozicijo kra= Ijevemu režimu in Lil zaradi tega tudi preganjan. Kot predsednik iz= vršilnega odbora Samostojne demokratske stranke in izdajatelj-urednik "Nove Rijedi" je igral vidno vlogo v dasu režima kneza Pavla in zla= sti s svojim listom ostro nastopal proti fašistidnim in pozneje komu nistidnim metodam v politiki. Mesec dni pred razpadom Jugoslavije je odšel v tuj ino,predvidevaj od dogodke, ki so sledili.
Iz njegovih člankov v KLICU TRIGLAVA ter naših uredniških komentar = jev jo bilo tekom vrsto let videti, da smo se skladali v premnogih političnih vprašanjih. Razhajali smo se,ko je šlo za vprašanje jugo= slovanstva. On ga je v bistvu pojmoval nacionalno, stoječ na stališ= du, da skupna država ni mogoča, de se bomo delili na ved narodov in da bo razpad skupne države grobokop neodvisnosti slehernega njegove= .ga dela. Mi smo zastopali mnenje, da je obstoj rasnih narodnih po = sebnosti dejstvo, ki ga preteklost” ni odstranila marveč potrdila, in da je priznanje ter spoštovanje teh narodnih samobitnosti edina varš čina, da bo skupna država uspevala. Soglasen pa je bil on z nami, da so široke samouprave brezpogojno potrebne.
Svojega s tališča,kot kaže, pokojnik vse do svoje smrti ni spremenil. Tega mu prav gotovo ne gre zameriti, ker je bil iskreno prepričan v svoj >prav, potem ko je dejansko vse svoje življenje posvetil ideji narodnega edinstva Slovencev, Hrvatov in Srbov, Ali kot je sam zapi= s.al v svojem"Biku":, značaji, oblikovani v mladosti, se v glavnem ne spreminjajo. Pri tem je ostal. Čeprav smo tu in tam težko razumeli to. njegovo vztrajnost, smo vedno spoštovali njegovo prepričanje kot je to storil tudi on do nas. Bili smo in z njegovo smrtjo smo se lo= čili kot dobri prijatelji.
Zadnja leta jo postajal Vilderjev slog pisanja vedno težji; mož je politično mnogo in globoko mislil - nazaj in naprej, pa ni bilo ved= no lahko ugotoviti iz njegovih jedrnatih stavkov, kam. meri. A kot časnikar je bil priznan; pok,dr,Kuhar ga je n.pr, zelo visoko cenil. Njegov vpliv na dnevno politiko so .sicer na zunaj ni zdel velik,ker mož ni nikdar zavzemal kalcoga ministrskega položaja v vladi, čeprav je v njih zavzemal druga mesta. Zato je bil prenokikrat tudi manj u= poštevan. A njegovega pomena kot moža idej in peresa ne gre podcenje vati, tem bolj, kor ga ni pokvarila dnevna politika. Bil je in ostal pobornih Masarykovih Idej demokracije in humanizma.:
Kot. takega so ga bomo vedno spominjali, kajti v hudih dneh ni prodal ža-skledo lečo svojega demokratičnega prepričanja in vore v človeko= vb osebnost in poslanstvo. Kot prijatelju in sodelavcu mu gro naša iskrena zahvala.
KROHOT V BEOGRADU
V	Moskvi so vrgli Stalina iz mavzoleja in ga zagrebli za zidom.V S 0= fiji podirajo Stalinove spomenike in dolže Cervenkova kulta osebnosti
V	Bukarešti jo odklenkalo stari Paukerici.V Tirani Hodža preklinja Hruščova z Maotsetungovimi besedami.Y Beogradu pa se krohotajo.
Komunistično norčije so vredne smeha,Danes si junak in jutri izdaja= loc.Titovi se po pravici krohotajo temu preobračanju ideoloških kozi cev.Se bolj smešno je, da s o se najhujši nasprotniki,Albanci,znašli v istem položaju kot titovci leta 1948.
A kadar bodo v Beogradu prišli do sape in si obrisali solze s meha,neg pomislijo: "Komu se smojete?Sebi se smejete!" kot pravi Gogolj v Revi zorju.Le sreča,ne pamet, je prihranila titovcem sedanje norčije.Niso sami od sebe zapustili socialistični "lager",ampak jih je nagnal Sto lin.In šo danes se klanjajo malikom Marxa in Lenina.Ozro naj se v Mo skvo,Sofijo in Tirano in naj se zamislij o, kam vodi komunizem.Potem so ne bodo več krohotali, ampak jokali.	- rn
POSLEDNJI MOHIKANCI?
Potoval sem z znano ladjo italijanske jadranske plovbe MESSAPIA od Pireja do Neaplja. Ni trajalo dolgo, pa se je med posadko raznesla vest, da sem po rodu Tržačan, čeprav sem bil na listi potnikov uradno označen kot "Inglese" (Anglež), ker sem pač britanski državljan. To je iz mene napravilo posebno a= trakcijo, K meni so začeli prihajati uslužbenci ladijske uprave, natakarji in strežniki ter navadni mornarji, strojniki in kuharji. Kmalu sem ugotovil, da je lepo število članov posadke doma iz Trsta in da so si vsi edini v eni stva ri: vrnitev Trsta Italiji je predstavljajo gospodarsko smrt za tržaško prista nišče in ladjedelnico, dve podjetij, od katerih zavisi dobrobit tržaškega pre bivalstva. Starejši člani posadke, ki so se še spominjali cvetočega tržaškega Lloyda, so pri tem žalostno vzdihovali o dobrih časih v ranjki Avstriji '!ko v Trstu ni prevladovalo nacionalno sovraštvo'1. Ko so zavezniki izročili Trst 1= taliji 1.195^, odnosno ko je Tito prodal Trst Italiji za nekaj milijard lir, je italijanska uprava premestila večino tržaških ladij v druge italijanske lu ke, predvsem v Genovo, a naročila, ki bi jih lahko imela tržaška ladjedelnica, so romala drugim laškim ladjedelnicam. Samo po ostrih protestih se je Tržača= nom posrečilo dobiti nazaj SATURNIO in VULCANIO, dve preko-oceanski ladji, ki sta nosili slavo tržaškega Lloyda preko Atlantika. Toda danes sta tudi ti dve ladji že okrog štirideset let stari in bosta kmalu romali v pokoj. Razna trža ška italijanska podjetja so pokazala svoj patriotizem s tem, da so se začela izseljevati v Milan, Turin in Genovo. Brezposelnost je rasla in^z njo vred po litična apatija in emigracija. Ko je ena izmed ladij polna tržaških emigran = tov zapuščala tržaško pristanišče, se je na obali pojavil napis v italijanšči ni "Mati se je vrnila, sinovi pa odhajajo." To so občutki povprečnega Tržača= na, pa naj potem italijanske politične stranke še tako trmasto poskušajo pri= kriti resnico.
Precej vode je že preteklo izza dni besnih neofašističnih demonstracij v Trstu, kajti Italija se je izkazala za Tržačane raje kot mačeha kot pa mati.
Tq seveda ne pomeni, da je fašistično razpoloženi del tržaških Italijanov kaj manj fašističen danes kot je bil včeraj. Pomeni pa, da tržaški fašisti imajo danes manj vpliva na ljudske mase, kot pa so ga imeli svoje čase. Zato sečlo veku zdi čudno, da se italijanski demokrati v Trstu izgovarjajo s fašistično nevarnostjo, ko jih slovenski demokrati opozarjajo, da.je že.skrajni čas,da iz polnijo ustavna določila o narodnih manjšinah in obveznosti iz londonskega spo razuma, V marsikaterem tržaškem lokalu sem se naredil neumnega in govoril bo= diši angleško bodisi slovensko, češ da ne razumem italijanščine, in v večini slučajev se je našel kdo, ki me je postregel,po slovensko ali v polomljeni slo venščini. Tako je bilo v lokalih in na cesti in pri znancih - vključno itali= janskih. V onih nekaj dnevih, ki sem jih preživel v hotelu REGINA, je bil nek Italijan-Tržačan oni, ki mi je povedal, da živim v poslopju, ki so ga zgradil li na mestu, kjer je svoje čase stal Slovenski Dom, v katerem je moj oče reži ral in igral v neštetih predstavah in katerega so fašisti požgali do tal. To= da čim sem prišel v stik s političnimi krogi, je bila pesem drugačna. Razlika, Li vlada med političnimi krogi na eni strani in tržaškimi masami na drugi, je precej velika, kot je velika demagogija, o katero ti krogi te mase vlečejo za nos. To velja enako za italijanske demokristjane kot za slovenske levičarje, ki se utapljajo v italijanskih levičarskih strankah v imenu internacionalnega bratstva delavskega razreda. Medtem ko se prvi izgovarjajo s fašistično nevar nostjo, da bi se izognili zahtevam slovenske manjšine, se drugi pajdašijo z italijanskimi levičarji, da bi se izognili odgovornosti, ki jo imajo napram slovenski manjšini. Na Goriškem so titovci razpustili svojo organizacijo in se utopili v KRI in v italijanski socialistični stranki g.Nennija, katerega finančno podpira Titova partija, medtem ko so levičarji na Tržaškem razbiti aa štiri skupine: KRI, kateri stoji v Trstu na čelu antititovec Vidali in Ma= rina Barnetič, ki baje predstavlja Slovence; Nennijeve socialiste, katerih šLo venski eksponent je Bidovec, brat umorjenega Bidovca; titovce, ki so brez pra vega vodstva povezani v neodvisni socialistični zvezi in dobivajo.direktive iz Ljubljane; ter tkzv. krščanske socialiste pod vodstvom Dekleve, ki so pod tO tovskim vplivom. Medtem ko so italijanski komunisti in socialisti v prvi vrsti Italijani in šele nato internacionalisti, so slovenski, pripadniki teh serank navno obratno, kar praktično pomeni, da so zatajili svojo lastno kri, Ako te^ fliu ni tako - čemu so potem razpustili svojo organizacijo na Goriškem? Danes, ko bi bil nujno potreben skupen nastop vseh slovenskih struj na Primorskem,da se prisili italijansko vlado, da spoštuje svoje mednarodne obveze in svojo
lastno, ustavo v odnosu, napram slovenski manjšini, so naši hrabri 'slovenski le vičarji še enkrat stisnili rep med noge. Ni čuda potem, da italijanska vlada brezobzirno gazi pravice, ki pripadajo slovenski manjšini, in določila london skega sporazuma, ki prepoveduje, strukturalno izpremembo tržaškega ozemlja, in z državnim denarjem gradi hiše za italijanske begunce sredi slovenskih občin, da bi na ta način spodmaknila tla 'slovenski večini v teh občinah in slovenski upravi ter lahko pozabila na člen šesti republiške ustave, ki zahteva uvedbo dvojezičnosti povsod, kjer Slovenci tvorijo vsaj 25% prebivalstva. Kaj dela Ti tova vlada v tem pogledu? Izgleda da nič, sodeč po vedenju njenih eksponentov na Tržaškem in Goriškem,
Položaj na Goriškem je dokaj drugačen kot na Tržaškem. Številčno so gorišid Slovenci dosti močnejši od Tržaških in goriška Slovenska demokratska zveza je pomemben faktor, katerega morajo vladajoči italijanski demokristjani jemati v obzir, ako nočejo, da se jim: spodmakne 'stolček. Zato so gorički Slovenci v go tovi meri na boljšem kot tržaški Slovenci, ker se jim ni treba zanašati na sto venske levičarje, ko postavljajo svoje zahteve v občinskem odboru. Na, Tržaškem se italijanski demokristjani požvižgajo na sodelovanje s slovenskimi demokrat ti, ker so ti demokrati prešibki, da bi se jim bodisi postavili po robu bodi= si pomagali k pridobitvi.tretjega poslanskega mesta v rimskem parlamentu.Tako demokristjani pometajo,i s slovenskimi demokrati i s slovenskimi levičarji in morda bi jih še najbolj veselilo, ako bi lahko vse. tržaške Slovence obeležili za komuniste. Čim jih kdo opozori, da bodo s takim postopanjem spravili vse tržaške Slovence v opozicijo, taltoj privlečejo na dan zaprašene ideale demokra cije, katerih naj bi se slovenski demokrati držali - italijanski pa samo, ka= dar jim tako kaže, kot n.;pr. v Gorici. V tem imajo polno podporo tržaškega ško fa, kateremu se na žalost nekateri kranjski duhovniki-begunci slepo pokoravajo.
Tako prihaja danes do položaja, v katerem se•slovenski demokrati v Trstu za man ozirajo okrog sebe, da bi našli pomoč v svoji borbi za zaščito slovenske manjšine in njenih pravic. .Zavedajo se, da bi edino skupen nastop vseh trža = ških Slovencev, brez razlike na njihovo ideološko prepričanje, mogel prisili= ti vladajoče italijanske kroge, da izpolnijo svoje obveze. Toda. pri tem se po javljajo predsodki, ki jih.na vse načine razpihavajo tudi italijanski deniokri stjani, da bi preprečili skupen slovenski nastop. .Slovenski demokrati imajo slabe izkušnje s svojimi rdečimi sonarodnjaki, a opozarjajo jih tudi primeri ljudskih front v Jugoslaviji in drugih deželah, vzhodnih in zahodnih, kjer so komunisti izrabili te fronte,, da so izigrali svoje ideološke nasprotnike in se prigrabili oblasti. Levičarji so že tolikokrat izrabili patriotske občutke svojih sonarodnjakov, da jim je težko zaupati. Podoben položaj vlada, danes tu di v italijanski politiki, ko socialni demokrati in liberalci grozijo deniokri stjanom, da jim bodo odtegnili svojo podporo v parlamentu, ako ne pride do spo razuma z Nennijevimi socialisti. Z odtegnitvijo te pomoči bi ostali demokri= stjani v manjšini, zlasti še, ker njihovo lastno levo- krilo pritiska v isto smer. Kongres demokristjanov, ki se bo vršil v kratkem, bo nedvomno pokazal, v katero smer bo šla italijanska .politika v bodočnostiv Toda že danes vlada v Italiji prepričanje, da ne bo moglo priti do sporazuma z Nennijevimi Sociali^ sti brez trdnih garancij. Ako teh garancij ne bo, bo 'Italija morda- zapadla v dolgotrajno politično krizo, ako socialni demokrati in liberalci ne izpremeni jo svojega stališča.
Nekaj podobnega se dogaja; danes na Tržaškem. Da je nek 'akcijski sporazum med slovensko desnico in levico potreben kot edini izhod spričo demokristjan ske trme in šovinizma, se zdi vsakomur na slovenski desnici precej jasno,töda vprašanje je, koliko je to jasno slovenski levici. Goriški demokrati so v tem pogledu zavzeli precej določeno stališče, da se morajo' slovenski levičarji v prvi vrsti ločiti od italijanskih strank, drugače ni mogoče govoriti o nekem akcijskem sporazumu z njimi. Ali bodo slovenski levičarji to storili in kdaj, je precejšna neznanka, ki gre v korist sedanjemu italijanskemu načrtnemu raz= bij anju slovenske manjšine na Tržaškem. Ako Italijanom ta načrt uspe, ni nobe nega dvoma, da se ga -bodo poslužili tudi na Goriškem. Odgovornost za to bodo nosili slovenski levičarji, ki so izdali svojo narodnost in Titova vlada, ki uporablja slovensko manjšino samo kot aktivno postavko v svoji zunanje-trgo= vinski bilanci z Italijo. Ni čuda, da mi je eden izmed uglednih tržaških de= mokratov izjavil: "Slovenci na Tržaškem so poslednji Mohikanci, če ne pride do njihovega skupnega nastopa."
. A.kar se tiče demokristjanskih poskusov, da se zahodnim zaveznikom pokaže= jo v luči branilcev demokratičnih pravic pred komunistično nevarnostjo, mi je eden izmed njih "pojasnil", da so bili na oni ladji, ki jo omenjam na začetku, "kolaboracionisti" z zavezniško upravo, ki so se izselili, ker so se bali ma= ščevanja.	LOJZE ZUPAN
MARKO MILUNOVIĆ:
KR! NI VODA!
:	i'
(Avtor naslednjega članka j e'urednik JUG0SL0V7NA, ki izhaja na Švedskem.» Poznan je po velikih simpatijah do Slovenčevo Njemu gre zahvala v prvi vrstis da je pred meseci pokrenii nabiralno akcijo za pomoč slovenskim študentom na Koroškem.» Ker njegov članek zadeva v vprašanje odnosov in razlik med katoliško in pravoslavno vero, bomo z veseljem priobčili vsak prispevek, ki se bo resno tikal tega». Urednike )
Dobil sem v roke VEtER, ki izhaja v Mariboru, z datumom 6= junija I96Io in v njem članek ''Srbsko srce za ISkOOO pregnanih Slovencev 1 ■ Takoj sem se spomnil, da gre za spomin dvajsetletnice onih groznih dni iz leta 1941, ko so nacistične horde izgnale v Srbijo tisoče Slovencev Iz severovzhodne SlovenijOo
Prijatelja spoznaš v nesreči Toda Srbi, bratje Slovencev, so bili tiste dni tudi v enaki nesreči. Njihovi zakleti sovražniki so jih preganjali z rodnih domov.. Pobijali so jih in stremeli, da jih iztrebijo'» Hudo je misliti'na tiste težke dni, ki so - dasi s trpljenjem - močno cementirali bratstvo Slovencev in Srbov - navadnih ljudi- Srbija j e nudila, kolikor je mogla; slovenski bratje v nesreči so razumeli, pa so skupno s Srbi delili muke in radosti okupacije» Skupno so bili streljani v Kragujevcu in Kruševcu, skupno v Jajinčih in na Banjici, skupaj kot živina gnani v koncentracijska taborišča Nemčije» Skupaj so se borili proti številnim sovražnikom, Slovence si našel v vseh srbskih oboroženih formacijah, po vseh šolah in v uradih» Kri ni voda»
Med okupacijo je nekdo od slovenskih izgnancev započel akcijo za prestop na pravoslavje in je za to zaprosit pristanek sv»Sinoda Srbske pravoslavne cerkve» Dobil je odgovor ''Nemogoče,- dokler traja vojna;vaša vera nam je draga»In vojna se je končala, leta minevajo, preživelega pa ne moremo pozabiti. In tako je, kot piše VEČER, iz Slovenije krenil septembra meseca transport bivših izgnancev, da obišče svoje gostitelje v Srbiji» Ta transport je list imenoval 'Vlak bratstva'1 in 'vlak zahvale'» Prihodnje leto, v maju, pa bodo srbski gostitelji vrnili obisk nekdanjim gostom» Dragi gre k dragemu, kajti kri ni voda. Med vojno so bili Slovenci izseljeni v severno Nemčijo - pa nihče niti v sanjah ne pomisli na vlak ''zahvale''» o o
Mnoge od tedanjih slovenskih izgnancev poznam» Z nekaterimi sem delil med vojno dobro in slabo» Mnoge brate svojih sonarodnjakov pozabljam, toda tiste Slovence, mile narave, nikdar, kajti kri ni voda» In ko me je težka vojna vihra odnesla v tujino, toliko da nisem od veselja zavriskal., ko So me kot DP-ja poslali v neko pretežno slovensko taborišče» Čeprav me je tam marsikaj Iznenadllo, je bila to tujina, In takšen je bil čas»
V težkem času najdeš seveda tudi slabe ljudi, kadar je slabo, je tesno okoli srca» Toda v Srbiji? Tam je bila rodna gruda, ki kot obkladek hladi rane, kajti kri ni voda»
Kri ni voda?
Nekoč se je Evropa delila na katoliški jug in protestantski sever» Kar ni spadalo v ta .dva pojma - ni bila Evropa» Pred 15 leti se je cel svet razdelil na demokratični Zapad in komunistični. Vzhod,.;. Na svobodne tn podjarmljene» Te stare in nove delitve so se hekrjkrat prekrižale preko naše domovine Jugoslavije» In to še večino -traja, in kaže, da so tem bolj aktualne kolikor starejše so» Vsaj v po"ledu na jugoslovansko emigracijo, v odnosu na nas vse, v odnosu na mnoge, ki mislijo', da so kulturni, demokratsko izgrajeni ''sodobniki K Tako je in mnoai se trudijo, da tako tudi ostane» Ker zadeva narod v domovinikot kaže, gre pa ^nasprotni pravec» Tem se delijo na komuniste in komunistične nasprotnike» Emigracija je nekaj drugega, z drugimi pogledi'; drugi ljudje v tu-Hni, pogosto tuji ubogljivci» V emigraciji nas dele na: zapadnjake in 'Bizantince; kristjane in šizmatike kulturne in zaostale; 'zasužnjene In
osvajalce Itd, Vsi ti nazivi prihajajo od tistih, ki razumejo njihov po-j men. Toda mnogi, ki pojma nimajo o tem, so te nazive sprejeli. In ti ne vedo, da ti pojmi služijo tujim koristim; slabo nebratsko delo j e to Podirajo, kar so generacije gradile. Ne zavedajo se, ali je to treba upd rabiti v obrambi ali v napadu, Samo bistrim mora biti to povsem jasno: Slovenci in Srbi so enako ogrožani. Toda poleg vsega tega jih nekaj deli Fo mojem mnenju to, kar jih je nekoč vezalo kot en narod, To so versko dogme in tisti, ki dogmatiko postavljajo pred narodno zgodovino.
Na slovenski narodni in življenjski prostor so pogosto polagali svo' je roke njihovi katoliški bratje iz Italije in iz nemških držav. Treba se je spomniti te njihove ljubezni, To ‘'sladkost ljubezni1' ne bodo pozabili tisti tisoči, ki so jih pregnali, preselili in trpinčili, To so številni posamezniki, ki bodo izgrajevali narodno zgodovino, ne dogmatiko, Tisoči od njih so spoznali ob ognjišču svojega brata ''šizmatika in, balkanca'1, tam v njegovi kolibi, za ‘'slavskim stolom'1, na žetvah, svad-bah in zadušnicah, da kri ni voda,
Tam ni bilo prepirov o ''Filioque, o ‘'purgatorium-u'1, o ‘'primatu'1, Odtam je prišlo tisto najbolj pomembno pri nas: ''brat je mio ko j e vere bio1' in ‘'ne pita se ko se kako krsti’1,
živel sem v taboriščni baraki. Na levi strani soseda Justina, na desni Ana Petrovna, Prva je bila iz Galicije, nepismena, Petrovna pa je bila iz Moskve, zdravnica. Vsi smo bili politični begunci; vsaj tako so | nam rekli. Moji sosedi sta se stalno prepirali, ''politično prepirali1', kajti ena je bila pravoslavka, druga je bila grkokatol ikinj a. Razdvajal sem ju in miril, Justina je vpila na zdravnico: ''Mi zapadnjaki'1 - in jaz sem se smejal. Kri je voda - vera je kri.
Povsod nas je polno iz Jugoslavije, Rudarji iz Trbovelj, rudarji iz Bora in Zenice, Takstilci iz Kranja, tekstilci iz Leskovca, Drvarji s Pohorja, drvarji s Kopaonika, Kmetje, delavci, izobraženci. In pogotšo bi lahko rekli: kri je voda. Nekaj nas deli, nekdo nas deli. Nekoč sem slišal, kako je drvar iz Pohorja rekel profesorju iz Beograda: ''Mi zapadnjaki1', Spomnil sem se Justine,
Bil sem v bolnišnici, V oddeiku za težko bolne. Bila je ura obiskov Prihajali so župniki, da potešijo, okrepijo in blagoslove. Odhajajo in spet pridejo. V tistem oddelku sva bila dva begunca, neki Estonec in jaz-Nekega dne je prišel na obisk k bolnikom slovenski duhovnik - begunec. Vljudno me je pozdravil s poklonom - in šel naprej k Estnncu katoliku. Nemško je govoril z nj im o ''milosti božji in ozdravi j enju gobavca’1. Če bi bil katolik, bi se moral spomniti zgodbe o ‘'usmiljenem Samarijanu'.
A ker nisem, ampak sem ''šizmatik'1 sem se vprašal: ali je kri voda? Boli, boli - in naj že enkrat to mine'
In vendar: KRI NI VODA1,
Gotov sem, da duhovniki katoliške Italije in Germanij e ne mislijo katoliško v pogledu na slovensko dedovino, Mi ne bi smeli pozabiti tisto Hitlerjevo: "Macht mir dieses Land wieder deutsch". Kajti Slovenci in Srbi so preslabi, da bi mogli živeti razdvojeno. In cesarju, kar je cesarjevega; Bogu,kar božjega' Kri ni voda*.
SLOVENSKA PRAVDA
Izvršni odbor Slovenske Pravde, izvoljen na 5.občnem zboru,o oe= mer smo poročali v prejšnji številki, se je konstituiral takole:
Predsednik: g,Vekoslav Farkaš; Podpredsednik.: g.Pavle Borštnik Tajnik: g.Lojze Zupan;	Blagajnik: g.Štefan Tomažič.
Odbornika: gg.Dušan Pleničar in Dr.Ljubo Sire.
Za urednika KLICA TRIGLAVA je bil znova imenovan g.D.Pleničar.
(JANUARSKI KLIC TRIGLAVA :bo med drugim prinesel članek g.Nenada Petro
-----------—--------------vida “0 kriteriju in sodelovanju" ter razpra
vo našega gospodarskega sodelavca "Gospodarska veda v encikliki ’Ma= ter et Magistra5",
Štev. 271 j._______________K1IC_1RIGL-AVA................_ jL.tran__9.i_
TRIUMF "KOROTANA" V CLEVELANDU
V proslavo svoje desetletnice je clevelandski pevski zbor ''Korotan1' pripravil svoj im prij atol jem in vsej clevelandski publ iki izredno presenečenje s svojim *	jubilejnim koncertom II.novembra» Za koncert
zbora5 ki ga ves g es njegovega ofcstä-nka vodi požrtvovalni dirigent g.Me-tod Milačs je v naselbini vladalo veliko zanimanje* tako radi zborovega praznika samega kot tudi radi napovedanega sodelovanja orkestra.
Nova dvorana pri sv.Vidu je bila napolnjena do zadnjega kotička*-verjetno je bil obisk največji od. vseh dosedanjih prireditev* - ko se je odprl zastor ter se je zbor predstavil v svojih novih* formalnih večernih oblekah» Oder sam je bil okusno okrašen s slovenskimi motivi po zamisli ge.Zalke Likozarjeve»
Prvi del programa je obsegal pesmi* ki so na dotedernj ih zborovih koncertih najbolj užgale» Tako smo kot prvi točki programa slišali Ferjančičevo 'Rožic ne bom trgala''* v kateri je pela solo ga.» .Mimi Režonja in pa Foerster j evo ''Maše gore1'. Ga Režonja* ki sodeluje pri zboru od vsega početka* je s svojim prodornim glasom leno izstopila iz zbora ter je za svoje izvajanje žela obilno priznanje publike» Foersterjem 'Naše gore'1 pa so nas s svojim mogočnim ritmom navdale s ponosom in domo tožjem» Pesem je ena najuspelejših* kar jih je zbor kdaj predvajal»
Po kratkem premoru je nastopil ženski zbor s Pregljevimi ''Majskimi večeri’1 in venčkom narodnih v Tomčevi priredbi* a solistko go.Malko Gre-gorčevo» Ženski zbor je bil vselej Korotanova šibka točka; ne toliko po kvaliteti kot po kvantiteti., Glasovi so bili vselej čisti in v lepi harmoniji* toda šibki» To pot so dekleta pela ne le v krasni harmoniji temveč tudi dovolj glasno* kar velja posebej za "‘Majske večere'1» Ga Gregor-čeva je pred leti sodelovala pri zboru in je to pot spet prihitela med stare znanke* da z njimi zapoje. Odlikuje jo jasen in močan glas in je škoda* da ji ni mogoče več pri zboru stalno sodelovati.
Moški zbor je nato udarno odpel Hajdrihovo ''Jadransko morje''* Vodopivčevo '0 večerni uri'1 in Maroltovo ''Ribniško'1» Vse tri pesmi' so izredno hvaležne za petje in so se v njih še posebej odrezali basi. Posebno je vžgala ''Ribniška''* v kateri je g» Jože Dovjak s svojim mogočnim glasom ''ponijal1' rente* brente in rešeta.
Za konec prvega dela je spet nastopil mešani zbor v koroški ''Pesmi o rojstvu'* kakor jo je skompontral koroški ljudski skladatelj Franc Leder Lesičnjak in za mešani zbor in bariton solo priredil prof»Luka Kramolc» Pesem je s svojo preprosto ljudsko melodioznostj o * prijetnim besedilom in odličnim slogom g»Ivana Hauptmana* občinstvo do kraja navdu šila in zbor jo je ponovil»
2 Gallusovo ''Glejte, kako umira pravični'', ki jo sledila ter je bila posvečena spominu pokojnega škofa Rožmana in treh umrlih članov zbora pa je Korotan dokazal* da ni izurjen le v sodobnih in narodnih pesmih* temveč, da je kos tudi Gallusovi komplicirani in zahtevni kompoziciji» Fesom je bila zapeta brezhibno in predstavlja nov mejnik na Korotanovi razvojni poti»
Drugi del programa, jubilejni del v pravem pomenu besede* pa je spremljal. 16 članski orkester, sestavljen iz vrste poznanih clevelandskih glazbenikov in slušateljev Gtazbenega inštituta Orkester sam je najprej zaigral E.Elgar - Sterett-ovo 'Koračnico* op,39 No» r' terase občinstvu predstavil kot lepo zaokrožena enota* učinkovito vodena pd dirigentu Metodu Milaču» Mešani zbor je ves drugi dol pel pri odprti sceni ter je najprej zapel '!Ave Marijo'1 iz Foerster j eve opore 'Gorenjski slavček’'. Zbor in orkestar sta se odlično ujemala in že s to prvo točko nakazala, da bo jubilejni del koncerta..nudil užitek, kot ga naša'publika doslej ni vajena. Nastopil je baritonist gLFavle Borštnik* ki je ob spremljavi orkestra in sodelovanju zbora lepo. odpel Adamičevo sentimentalno ''Na lipici z Ioni'N V živahno, razgibanem venčku Iz ''Gorenjskega slavčka'* sta kot solista pela baritonist g. Jože Likozar in altistka kde..Zdenka Mejaeeva. Ta Foersterjev Venček ni pisan v smislu popularnih Nenčkov, temveč j.e obdelan In prirojen za večji in izkušenejši zbor» Ko-rotan mu je bil kos ter je za svojo izvajanje žel obilen aplavz»
''En sejn so grob gozdovi'1
Sledil je ''Intermezzo StmfonLco'' iz Mascagnijeve opere ''Cavaleria Rusticana''» ki ga je dovršeno zaigral okester sem. Sledili sta točkis v katerih je Korotan dosegel svoj vrhunec in svoj triumf.
Preko dvorane je zabučala Sattnerjeva ''V pepelnični noči ' na bese' dilo Simona Gregorčiča. Odlična instrumentacij a Metoda Milača (instru-mentiral je sam tudi vse ostale komade razen dveh orkctralnth) s sprošče' no izvajanje zbora in prodorni solo gć Jožeta Dovjaka, so dvignili v občinstvu val navdušenja. Pesem (odlomek iz cantate) gotovo ni lahka, harmonije so mestoma naravnost komplicirane in le na dveh mestih niso zazvenelo čisto; finale - vstajenja dan - je zazvenel mogočno In pretresljivo. G.Dovjak je s svojim, pravtako težkim solom, dokazal, da je upravičen sloves, ki ga uživa med clevelandskimi Slovenci.
Kot zaključna točka je bila na sporedu krstna izvedba originalne kompozicije dirigenta Metoda Milača - ''Pozdravljena, zemlja'1. Ob grobni tišini v dvorani je dirigent Milač popeljal orkester preko overtire, ki jo odlikuje izredna barvitost in iznajdljivost v prve verze pesmi... iz dalje mi pesem doni. . S preprosto, domačo motiviko, jo komponist dosegel svoj namen: pozdravljam te, pesom domača.. so skoraj zapeti še poslušalci sami. Učinkovit prehod provrže pesem v viharna vojna lota,sliši so udarce mrtvaške ure in tožbo on sam so grob gozdovi .. Zaman na pragu mati čaka, zaman za oknom dekle plaka. tožijo dekliški glasovi in 2 njimi jočejo violine. Kdo solze naše .posuši, kdo tisoč mrtvih obudi-„c skoraj strog je ta koral, strog in mogočen, terja in žaJujo obenem . potem se pesem prelomi in ob čudovitem spremijcvanju čela se dvigne moli tov: 0 Bog, ki nič brez Tvojo voljo se ne zgodi, ne glej na grehe živih, temveč zaradi žrtve mrtvih, - odpusti, odpusti, odpusti... Zaključek je on sam razkošen preplet glasov in instrumentov... in spot razlij svoj blagoslov na našo zemljo In naš krov, da šla nasproti novim bo obzorjem, ta naša zemlja, tam za morjem!
GoMetod Milač j o s to svojo kompozicijo vstopil v hram slovensko glazbe, zbor Korotan .pa, ki je pesom odpel čustveno in dovršeno, jo njb govi stvariteljski zmožnosti dodal tudi praktično potrdilo. Presenečeno občinstvo je planilo v buren aplavz in zbor je drugi dol pesnitve še enkrat odpel. Besedilo za pesnitev jo napisal Pavle Borštnik.
Utrujeni od napornega koncerta, a ponosni na svoj uspeh in uspeh svojega dirigenta, so sc Korotanci po koncertu ■ v družbi prijateljev zbeč ra, ki niso štedili s pohvalo, prijetno zabavali s plesom še nekaj uric» Korotanov koncert je bil v resnici mejnik kulturnega življenja v Clevelandu, vrhunec, ki po spontanosti in dovršenosti zlepa no bo prekoračen. Spričo iskrenega, nepotvorj enega navdušenj a občinstva in številnih izrazov občudovanja, ki jih je bil zbor po koncertu deležen, je bilo jasnovpresenečenj g, ki ga je bila clevelandska publika deležna, kb j e v »AMERIŠKI DOMOVINI brala o'koncertu ''poročilo'',; ki ga je napisal ''Vili'' Ker Korotan ni le last clevelandsko grupe in kor bero AMERIŠKO DOMOVINO tudi drugod po svetu, naj .mi bo dovoljeno, da sc nekoliko pomudim ob tej žalostni epizodi
Ali ‘'Korotan'1 ni naš?
Poročilo, ki ga j o o koncertu napisal Vili, je tipično za miselnost njega in morda še nekaj posameznikov, ki imajo za vse aktivnosti slovenskih skupin, v Clevelandu, čisto posebne, svojo, ki ličarsko morilo» Ni važno kaj in kako, važno je kdo; tega načela se drži ''Vili'1 v svojih poročilih, ki so s svojim ''dosti dobro'' že postalo kuhinjska šala clevelandskih Slovencev. ‘'Vili'' je enostavno prepisal ves spored, ob kraju pa zagrešil nekaj grobih opazk, ki predstavljajo udarec v obraz Korotanu,njegovemu dirigentu ter mečejo čudno luč na integriteto tistih ljudi? ki so Korotanu izrekli svojo častilke» Vili v svojem poročilu generalizira nekako: če upoštevamo vse težave, potem je koncert kar uspel». Da zbor žrtvuje praktično vse nedelje od svojega obstanka za vaje, to ga ne zanima; o glazbenem prvencu dirigenta Milača, ki sc zaveda, da mu izobrazba, ki si jo je pridobil ne prinaša le nekaj mrtvih kratic za imenom, temveč mu nalaga tudi gotove dolžnosti do skupnosti in predvsem do slovensko skupnosti, o tem delu Vili modro zapiše, da jo dirigent potegnil poslušalce za seboj».» 0 orkestru se mu ni zdelo dosti pisati, čeprav je
v njem igrala tudi ga«Roberta Golden^ ki jo ena redkih oseb kateri je bita podeljena umetniška diploma na Glazboncm inštitutu in je njemo igranje zadtvtlo tudi manj ''plemenita'' ušesa» kot so Vilijeva« Soliste je odpavil s«.o saj jih še poznamo« > Potem nadaljuje s filozofskim razglab l j an jem» da je Korotan,»- kot vse kar . j c'• živega,- rastol in padel in so spot dvigal tokom zadnjih desetih let» puščajoč s tem nepoučenega poslušalca v dvomih, ali je zbor s tem koncertom zrasel' ali padel« Ista ''ftlo zofija'* seveda velja tudi za Vilija in ta je •zrddhja leta v glavnem padal dokler ni s tem svojim poročilom padel tako daleč» kot bo potrpežljivost clevelandske publike sploh še prenesla:» ■
Nihče ne bi Viliju zameril» če bi :o koncertu samo na kratko poročal in zabeležil dogodek v kronološke namene * vsadko pač ni zmožen ocenjevanja kulturnih prireditev» toda človek., • ki slovenskemu živl j enju v Clevelandu ni doprinesel nič drugega kot tisto, za kar jo bil plačan, pač nima pravice» da svojimi ''poročili'* in ošabnimi pripombami krati ugled in priznanje ljudem, ki sc nesebično trudijo» pa naj bodo že potem njihovi uspehi vrhunski ali pa skromni« ■
Clevelandsko publike Vili s svojim ''poročilom1' ni potegnil, slovenski kulturni javnosti po svetu pa bodi s toga mesta povedano» da je bila s tistim poročilom Korotanu in posebej dirigentu Mtlaču storjena krivica da poročilo o koncertu ni vredno papirja, na katerem je napisano, in da noben položaj iri noben zaprašen naslov ne dajo nikomur pravice., da uga-nja kulturno barbarstvo in nasilje, kot so to dogaja v Clevelandu že vrsto let..Slovencem po svetu svetujem, da vsa poročila, ki jih piše Vili, bero ''cum grano šali s •'»••kor mož nima za stvarno kritiko niti potrebnih kvalifikacij» niti najmanjšega čuta zä'pošteno•ncpristranosU !
Upam in želim» da Korotana-in njegovega dirigenta to pigmejsko početje ne bo vrglo iz tira, temveč., da bo clevelandska javnost še vnaprej deležna sadov njihovega prizadevanja, ki jih bo, - v to .sem prepričan»-«premijala z iskrenim razumevanjem in hvaležnostjo»
.	st
PREJELI SMO IN ZiHVAIIMO;	- SOCIALNI SKLAD KLICA TRIGLAVA:
Od "Slovenske kulturne akcije" v Argentini:	■
-	Zgodovinski atlas Slovenije. Avtor:Roman Pavlovčič. I960.
-	Vrednote. Druga knjiga. 1954-
-	Meddob je ( IV-3)	1959.
-	Med d ob je (VI-3/4-)	1961.-
Cena 15/-
-	Rdeoo bivanje.
Avtor:Karel VI.Truhlar. 1961.
Cena 15/- ■
Od "Demos Publishing Company":
-	Tito between East and West. Avtor: Ilija Jukič. London 1961. Cona 14/~ oz. / 2.50.
Upravnik sklada sc iskreno zahva= ljuje Dobrodelnemu združenju svo= hodnih državljanov Jugoslavije za darilo v znesku Pl5.
ZNIŽANA NAROČNINA KLICA TRIGLAVA:
Zvestim naročnikom nudimo poseben po.pns t:
Velika Britanija Sev.Amerika Francija Avs tralija
12
/6 NE 20
hA 2-10-0
za 1 leto in 9 mesecev
Sprememba naslova:
Dušan Pleničar, 76 Graeme Road, ENFIELD, Middx,, ( England)
KLIC TRIGLAVA izhaja okoli 20.v mesecu. Izdaja ga "Slovenska Pravda", združenje svobodnih in demokratičnih Slovencev. Njeno mišljenje prod= ztavljajo le tisti prispevki, ki so, podpisani od njenega izvršnega od bora. NAROČNINA: Anglija 24/-; Avs tralija■30/-; S ov.Amerika ./ 3.50 ; Francija NF 12.-; Nemčija DM 13.-j Avstrija Sch 40.-; Italija Lt 2000 ha leto z navadno dostavo; dvojna cena za prekomorsko letalsko dosta= vo. POVERJENIKI: Mrs.P.Miladinovič, 12 Oxford Rd,INGLEBURN,N »S,W.; Mr. T.Kremžar, 11010-109A Avenue» EDMONTON, Alberta,Kanada.
Naš naslov:	BM/TRIGLAV, London W.C.I.
^	...............p|SMA UREDNIKU
KORISTNA BUDALA? G.urednik! Vaš sodelavec g.Farkaš dela g.Lavren =
---------------— čiču krivico, ko piše, da se je v emigraciji lah=
ko in lepo znašel. V Avstriji si je res pomagal do služle tolmača s svojini znanjem jezikov. Toda v Anglijo menda ni prišel zaradi poli= tičnih. emigrantskih zvez, ampak enostavno zato, ker so Angleži naj = prej sprejeli begunce iz Avstrije.
Tudi služba na BBCju mu ni bila dodeljena zaradi emigrantske politike, kateri g.Farkaš pripisuje vse preveč vpliva in pomena.Dobil jo je po dolgem in trdem poskušanju na vseh mogočih in nemogočih straneh in po odslužitvi triletnega EWjevskega roka, med katerim je delal pokoro tudi v tovarni. Končno mu je pomagalo znanje jezikov, precejšnja ambicija in občudovanja vredna sposobnost trdega študija s katerim je v prostem času, po dnevnem delu, dosegel diplomo londoi ske univerze.
Čeprav je obiskal Jugoslavijo pod mogočno zaščito Njenega britan skega Vellčanstva,je njegov pogum le občudovanja vreden.Prav lahko bi se mu zgodilo, da ga pograbijo kot dezerter ja .Morda je strah tred tem kriv, da se v Jugoslaviji ni kaj prida oziral ogrog sebe in po povratku ni vedel povedati nič posebnega,kot trdi g.Farkaš. Morda pa je pomankljivost člankov pripisati BBCju in DAILY TELEGRAPHU, ki sta. zanju plačala. Bral sem le članek o Macedoniji v TELEGRAPHÜ,ki ga g.Farkaš ne omenja. Rti moramo veseli, da vsaj enemu Slovenci v Angliji časnikarstvo nese kot profesionalcu in naša amaterska zavist ne sme biti prehuda. Upoštevati moramo poklicne težave, ki izvirajo iz toga,da tisti pije, ki plača.
Tudi ni mogoče pričakovati, da bi angleška glasila objavljala e= migranstko propagando. Ali naj bi po potovanju v Jugoslaviji g.Lav= rončič pisaril o problemih emigracije, kot g.Vlaj id v edini znani številki emigrantske revije v angleščini? Tako bi zadal demokratič ni jugoslovanski emigraciji še hujši udarec, ker bi Angležem poka = zal, da je izgubila stike z resničnostjo. Da bi teh stikov ne izgu= bili,s o nam potovanja emigrantov v Jugoslavijo nujno potrebna. Po = trebujemo odkrita in neposredna poročila. Zato bi Vam, g.urednik, priporočil, da se dogovorite z g.Lavrenčičem za vrsto člankov, v ka tori bi magari brez podpisa in gotovo brez obzirov za angleško ob = čuti jivost napisal kaj več o svojih vtisih v Jugoslaviji.
ŠTEFAN TOMAŽIČ
G.urednik! Po mojem mnenju bi bilo mnogo pametneje kritizirati trditve,kot jih je zapisal g.Lavrenčič, kot pa' vleči na dan., kje je bil med vojno, kot je to storil g.Farkaš.	T g
G.urednik! Bral sem Lavrenčičev članek v TELEGRAPHÜ in sem pri moran roči dobro besedovzanj, saj so bile primerjave z življenjem v Albaniji vendar točne. Žal ga nisem slišal na BBCju, a če je govo = ril v podobnem smislu kot je pisal prej, ga ne gre kritizirati.
G.
G.urednik! Po mojem mnenju ne kaže tako hudo obsojati g.Lavren Čiča zaradi tistega pisanja v Jugoslaviji. Me bi rekel, da je zapi= sal kaj takega,kar ne bi smel ali ne bi odgovarjalo dejstvomfkoli = kor so mi poznana. Seveda je pa res, da marsičesa ni povedal, kar naj bi kot protikomunistični politični delavec,kot ga poznamo. Njegov položaj ni zavidanja vreden, je kočljiv. Dvema gospodarjema bo težlo služil, čeprav ne vidim doslej nič takega,kar bi ga smeli hudo obso= diti. Morda bi bilo res najbolje zanj, da bi postopal•tako kot je to delal njegov predhodnik na BBCju - držal se je tistega,kar je nje gov delodajalec hotel, v druga,zlasti emigrantska vprašanja, se pa ni vtikal. Smola je le ta, da je g.Lavrenčiču težje preskočiti pre= teklost, po kateri ga poznamo, odkar živi med nami.	,
AVTO PROBLEMI
Jugoslavija, ki je kakih deset let nazaj Imela komaj eno motorno vozilo na 600 prebivalcev, ima danes I motorno vozilo na 210 prebivalcev« To razmerje je še vedno silno majhno, če ga primerjamo z industrijsko razvitim deželami (USA ima motorno vozilo ha 3 prebivalce,^Anglij a,en avto na 10 preb«, Avstrija eno vozilo na 20 preb., Zap«Nemcij a I vozilo na 15 preb«, Francija I avto na 3 preb«), vendar že povzroča lastnikom in voznikom motornih vozil preglavice«
Komunistični režim je več kot deset let zaviral naraven razvoj domače avtomobilske industrije« To iz več. razlogov:
I« Radi silnih vlaganj razpoložljivega kapitala v težko industrijo in sorodne panoge ni bilo denarja niti delavne in strokovne site za avtomobilsko industrijo«
2« V dobi policijskega terorja in popolne samovolje partije niso zahteve in želje državljanov - potrošnikov imele nobene veljave« Po sporu z Moskvo, ko so lastni državljani postali edini temelj, na katerega se je komunistična partija lahko zanesla, se je odnos oblastnikov spremenil« Vendar je bilo topot ekonomsko nemogoče začeti kakšne večje podvige v korist potrošnikov, ker je blokada Sovjetskega bloka povzročila silen kaos v jug«industrijskem in sploh^gospodarskem življenju in postavila celo načrtno gospodarstvo na psa« Bele ameriški dolarji so po letu 1950 pomagali jugoslovanskemu gospodarstvu, da je prebrodilo krizo in se spet postavilo na noge«
Številke to prikazujejo kot sledi:
LETO	AVTOMOBILI	MOTOCIKLI	KAMIJONI	TRAKTORJI
1929	8, 397	3,272	2,979	
1938	13,561	7,661	4, 286	— ,
1946	6,238	9,992	II,385	—
1948	spor z USER- 7,195	.11,398	15,783	—
1950	USA nomoČ	6,455	11,416	• 16,084	379
1952	8,542	10,783	17,957	902 ■
1954	II.290	11,893	20.260	3,870
1956	14,664	15,586	21,112	6, 134
1958	28,400			?
1959	39,022 ■	54,517	31,535 '	?
I960	54, 254	69,666	33,527	? '
Interesantna domnevanja bi se dala delati o napol zmanjšanem številu avtomobilov leta 1946 in potrojenem številu kamionov in večjem številu motociklov (v primeru z letom 1938). Vidi se tudi, da je število kami-jonov naraščalo ne glede na splošno krizo v jugoslovanskem gospodarstvu, ki je nastala po sporu z Moskvo in pred začetkom zapadne pomoči en groš. Kamijoni so bili važni za režim in njegove gospodarske načrte, privatni avtomobili pa ne» Zato se je število istih v letih 1948-1950 zmanjšalo za 10$ (čeprav se je po celi Evropi število ista leta naglo dvigalo) in šele po začetku 'zapadne pomoči leta 1951 se je normalen porast števila privatnih avtomobilov spet nadaljeval» Glede na splošno osiromašenje potrošnikov je bil ta porast v začetku počasen komaj 6,000 več avtomobilov leta 1956 kot leta 1952; - nato pa se je začel hitro dvigati: v naslednjih 4 letih je bil prirastek avtomobilov 40»000 vozil ali 'skoro
700$ več kot v prejšnjih 4 letih.
Pričakuje se v Jugoslaviji, da se bo ta prirastek nadaljeval vsaj g podobnim zagonom še dolga leta, ker ni pričakovati več kakšnih večjih režimskih napadov na pravico državljana, da se vozi v svojem avtomobilu,če si ga lahko omisli« Po vojni je bil avtomobil smatran kot neke vrste kapitalistična past, kateri se je lahko uspešno upiral samo vodilni član partije, ki je zato tudi bil edini, ki je imel avto» Po .1950 letu pa je tudi na tem polju začel veti nov veter’ nove generacije, ki so začele hoditi v svet in kmalu spoznale ogromno osebno ugodnost pa tudi veliko gospodarsko veljavo privatnega avtomobila, so bile site komunistične filozofije» Začelo se je kupovanje tujih avtomobilov» Uradniki, ki so ho-
hodili na misije po svetu5 študentje^ ki sojštudirali v inozemstvu so bili dostikrat raje lačni da so si lahko nabrali potrebne devize^ s katerimi so prišli nazaj z avtom»
Ker je jugoslovanska zunanja trgovina pasivna že teta in letas je bilo trošenje jugoslovanskih valut za nakup tujih avtomobilov prehudo za siromašne rezerve deviznih dinarjev» Zato je režim začel misliti na lastne tovorne avtomobilov» Prvi poskusi z jugoslovanskimi avtomobili pa se niso obnesli: komunistični načrtniki in inženirji niso bili v stanu narediti avtas ki bi lahko po kvaliteti konkuriral tujim proizvodom:	Volks-
wagenu in Fiatu» Zato je Jugoslavija kmalu prešla na pametnejšo rešitev s Fiatom je naredila pogpdbos po kateri je isti dobavljal Jugoslaviji sestavne deles ki so se potem sestavili v domačih tovarnah» To'je omogočilo proizvodnjo dobrih avtov* na drugi strani pa j e dalo zaposlitve domači avtomobilski industriji»
Spodnje številke	potrjuj ejo	pravilnost nove	ekonomske	poli tike:
'DOMALA proizvodnja motornih vozil				
	1959	I960	1°	uvoza I960
Kamij oni	3,539	4*455		34,4
Avtobusi	570	. 819		22(4
Privatni avtomobili	4, 613	10,969		76,0
Motocikli	23,562	42,068		45,0
Motorji (v 1000 KS)	22,839	40,832		37,6
Prikolice	1*730	2,, 147		30* 5
Karoserij e	1,285	1,587		6*4
Z uvažanjem karoserij in motorjev je torej uspelo zvišati procent domačih nakupov v razmerju z inozemskimi nakupi do 76$	» Ogromna večina
crivatnih avtomobilov se sestavlja v tovarni ''Crvena Zastava^ v Kragujevcu* ki je leta I960 naredila 7*300 avtov modela (Fiat) 600 in 1900 modelov (Fiat) IIOOo Tovarna avtov v Novem mestu pa j e proizvedla preko 400» Za Slovence bo zanimivo* da je največja jugoslovanska tovarna motociklov TOMOS v Kopru (35» 100 komadov leta I960), manjša ‘'KAROSERIJA" pa V Mariboru (102 karoseriji leta I960) in SAP v Ljubljani (82 karoserij leta I960)»
V	dinarjih je celokupna jugoslovanska domača proizvodnja motornih vozil leta I960 bila 107 milijard dinarjev (ali 68$ več kot leta 1959* ko je ista znašala 63,7 milijard dinarjev)»
Veliko naraščanje števiia avtomobilov dela lastnikom vozil pa tudi državnim prometnim uradom velike preglavice in položaj se bo hitro poslabšal, če ne bo drastičnih; ukrepov oblasti» Komunisti* ki so napravili lepe načrte za industrializacijo države, za povečanje virov energije* za razvoj pomorske industrije nekako šepajo pri svojih načrtih, ko pride do želja navadnega potrošnika» Stanje se sicer tudi V;tem smislu poboljšuje pod.stalnim pritiskom, kateremu je režim izpostavljen od strani novih generacij, ki so site teorije in poskusov in hočejo vidnih in otipljiv gospodarskih napredkov»
V	Ljubljani je na primer že toliko avtomobilov, da človek ne more več najti mesta kjer bi svojega parkiral» In vendar prometni uradi niso bogsigavedi kako iznajdljivi v načrtih* da bi prišlo do vidnega poboljsanj a» Nihče se na primer ne briga kakšna škoda in trosek je za lastnika avtomobila, ko mu mora avto stati dan in noč.pod milim nebom, kjbr rja gloda v njem neprestano» Se bolj katastrofalno je stanje po dalmatinskih mestih» V Splitu na primer ni niti enega javnega prostora za parkiranje (razen majhnega blizu ladjedelnice, ki je namenjen izključno v njej zaposlenim) in ko poleti navali vsak dan okoli 5Q-I00 turističnih avtomobilov;-postanejo "riva'1 in glavne ulice blizu obale skoro neprehodne» Predvideva se porast tujih avtov in še večji porast domačih» Kaj bodo parkirali drug na drugem? Že danes so vsi prostori od železniške postaje pa do hotela Bellevue v Splitu zavzeti vsak dan, ko je turistična sezona» Podobna, če ne se slabša situacija j e po drugih mestih» Kaj bo, ko se odpre takozvana Jadranska magistrala, ki je danes že blizu Splita?
(ds)
SD MESECA DO MESECA
TITO O NOVEM RAZREDU
0 zlorabi visoki.b položajev in ugašajoči zavesti komunistov, katerih je v Jugoslaviji en milijon, smo slišali na 3. plenumu Zveze komunistov Jugoslavije, ki se je sestal 27.novembra v Beogradu, da bi razpravljal o ideološko-političnih in organizacijskih vprašanjih. Centralni komite je pripravil razvlečeno poročilo, poslušal kratek Titov govor in celodnevno razpravo ter sprejel zaključek, da je treba z vsem skupaj seznaniti vse člane Zveze komunistov Jugoslavije.
Tito je v uvodnem govoru poudaril, da morajo razpravljati o napakah in ne o uspehih. Mnogokrat so že govorili o pomanjkljivostih v delu ZKJ pod novimi pogoji decentralizacije in samoupravljanja, a se morajo spet pomuditi pri tem vpra^ šanju. Tito je'poudaril, da bodo odločitve, ki jih bodo sprejeli, veljale za vse komuniste, ne glede na staž ali položaj. "V zadnjih letih je pri nekaterih komunistih - in to predvsem na vodilnih položajih - nekako zamrla partijska zavest in odgovornost," je izjavil Tito.
Ponovil je, da so nekateri komunisti na odgovornih položajih zašli na stran-pota. Nekateri tovariši zanemarjajo ideološko vzgojo in pri svojem'delu zahajajo v praktioizem. Te elemente je treba odkriti, da bi mogli pravilno graditi socializem. Napačna so' mišljenja, po katerih ZKJ izgublja svoj prvotni pomen: in bi bi^ lo mogoče delati tudi brez nje, recimo le s pomočjo socialistične zveze. Naloge ZKJ se menjajo, a njena vzgojna vloga postaja vedno bolj pomembna,; je rekel Tito.
Poročilo CK, ki je bilo vnaprej ra§deljeno, govori o rastoči vlogi ZKJ v socialistični demokraciji s samoupravljanjem in predpisuje, da je način dela tre ba prilagoditi novim potrebam. Poročilo poje slavo družbenemu samoupravljanju, s katerim "demokratizem" prodira tudi v proizvodne odnose. SZ zato postaja, nenadomestljivo orodje direktne socialistične demokracije in njeno delo narašča.
Čeprav so samoupravna telesa in organizacije prevzele nekatere funkcije od ZKJ, raste pomen njenega ideološko-političnega delovanja. Decentralizacija uprav Ijanja zahteva idejno enotnost komunistov o glavnih vprašanjih. Zahteva tudi e~ notno vodstvo zavestnih družbenih sil. Komunisti se morajo zavzemati za najboljše in najnaprednejše rešitve ter odkrito in demokratično nasprotovati konzervativnim idejam, birokratični in malomeščanski anarhiji, maloposestni.škia nazorom, cehovskemu ograjevanju, ozkosrčni sebičnosti in lokalizmu.
Čeprav so se odnosi v gospodarski razdelitvi spremenili, je idejni in -politični vpliv komunistov zelo potreben, da bi dvignili živijenski standard in zatrli protisocialistične tendence. Odgovornost ZKJ narašča obenem z rastočo dejavnostjo SZ. Ti dve zvezi druga drugo izpopolnjujeta. ZKJ ima vedno manj opravka z upravljanjem, a vedno bolj razvija socialistično zavest delovnega ljudstva. Zato mora ZKJ uvesti nove načine dela, katerim nekateri nasprotujejo.
.Komunisti morajo biti v sredi socialno-političnih in idejnih gibanj ter morajo pospeševati razvoj socialistične demokracije na vse kriplje. ' Dejavnost komunistov naj bo osredotočena tam, kjer padajo odločitve o politiki, gospodarje-- nju in razdeljevanju dohodkov. Komunist najbolje izvršuje svojo nalogo, če se'u-dejstvuje v samoupravnih telesih in se ne. drži ob strani. Zato je potrebna še večja-ideološka, enotnost komunistov,1
Komunisti se morajo zavzemati za neposredno itažaejjovanje dohodkov po„opravljenem delu, morajo poglabljati "demokratizem" in se boriti za socialistične re-•šitVe, proti birokraciji in proti malomeščanskim pogledom. Nedopustni so pogledi, ki se bližajo anarhičnemu liberalizmu in so tuji marksizmu. Enako, so nedo-pustni dogmatični, konzervativni in okosteneli pogledi. Da bi ločili med enimi in drugimi, morajo komunisti zvišati svojo ideološko raven. Morajo se javno udej. stvovati in se prizadevati za socialistične odnose.
Posebno je škodljivo, če komunisti uganjajo birokracijo, uživajo privilegije in postopajo nedemokratično na vodilnih položajih. Pismo Izvršnega komiteja CK ZKJ (izdano februarja 1958, pred volitvami) je še vedno veljavno. Ne sme se dogajati, da bi posamezniki skrivali svoja nedemokratična in nesocialistična dejanja pod plašč ZKJ, ker to škoduje velikemu ugledu partije med delovnim ljudstvom. Povečati je treba notranjo demokratičnost v ZKJ.
Poročilo namiguje, da je za navadne državljane SZ dovolj dobra, ZKJ oa je le za tiste, ki jih veže idejna enotnost in ki so pripravljeni na večjo odgovornost brez osebnih ugodnosti. Sprejemanje novih članov naj bi vršili z večjo previdnostjo. V bodoče bodo pospešili spremembe v vodilnih telesih. Poročilo končno go vori o večji organizacijski'.prožnosti in o krajevnih organizacijah ter občinskih in okrajnih komitejih, ki se morajo posvetiti družbenemu samoupravljanju.
Pri proslavi dneva republike, katero je organiziral jugoslovanski konzulat in kjer je nastopil ansambel LADO iz Zagreba, je "v Stuttgartu prišlo do hudega pretepa med prisotnimi in sku -pino Ustašev, ki je vdrla v dvorano še pred pričetkom predstave. Bitka je tra jala cele tri četrt ure, predno je policiji uspelo vzpostaviti red. Naslednji dan je nemška policija zaprla Petra Trkuljo, češ da je zabodel enega od * napadalcev. Tri dni pred tem je bil Tr kulja tepen, ko je lepil lepake o proslavi. - Dogodek, ki je sledil tako kmalu po Vračaričevi aferi, je vzbudil uradno jugoslovansko ogorčenje. 0 njem so tudi debatirali v nemški pokr8jinsld skupščini. Nek poslanec je obtožil kon zula Grahovca iz Münchena na stotine umorov med drugo svetovno -vojno, vklju eno nemške vojake. Navajal je pisanje ustaškega tiska. Grabovac se je vrnil. v Jugoslavijo.
Svetozar Vukmanovic je odpotoval v Moskvo na čelu jugoslovanske sindikalne delegacije, ki prisostvuje kot opazovalec kongresu Svetovne sindikalne zveze.
Jugoslovanska delegacija je zapusti. la kongres bolgarskih sindikatov, ker jih je albanski delegat "klevetniško" napadel. Vodja delegacije Ico Simčič ni mogel povsem slediti govoru v francoščini, ker napadi niso bili prevedeni. Za napade je zvedel šele kasneje in je zahteval pravico odgovora. Ker mu niso ustregli, je demonstrativno zapustil kongres.
GOSPODARSTVO: Število industrijskih podjetij v Jugoslaviji je te dni preseglo 2.500, od katerih imajo nekatera po več tovarn. V zadnjih sedmih letih so spustili v pogon 20 tekstilnih tovarn, 20 tovarn gradbenega materiala,
17 tovarn obutve in okrog 50 kovinskih tovarn.
Zdaj okoli 50 tovarn izdeluje stroje, 50 avtomobile in motorje, 5o električne motorje in električni material. Vse skupaj 270 tovarn predeluje kovine, a tekstilnih tovarn in pletilnic je 500.
Predvojna proizvodnja električne e-nergije se je povečala Takrat, kovinskih izdelkov pa Škrat.
V industriji je zaposlenih več kot 1 milijon ljudi, kar je dvakrat toliko kot pred vojno.
Izvoz v lete. 1961 cenijo na 170 milijard dinarjev ali 15% manj kot so pričakovali. Uvoz cenijo na 206 milijard dinarjev ali 16 milijard več kot lansko, leto.
Računajo, da bo vrednost izvoza v 1 tu 1962 dosegla 200 milijard, čeprav s bo delež poljedelskih pridelkov zmanjš Uvoz pa bo narastel za 11 miljard.
Tovarna TOMOS v Kopru je letos prod la 9000 mopedov skandinavskim deželam. Se 6ooo jih bodo izvozili do kraja let in v začetku prihodnjega leta. Mopede poleg tega izvažajo tudi na Nizozemsko v Belgijo in na Irsko. Vrednost izvoza v zapadno evropske dežele je presegla 1,milijardo dinarjev.
Po planu za 1962 bodo proizvedli 20 tisoč osebnih avtomobilov, 7.000 tovornih avtomobilov in avtobusov ter 50,00C motornih koles. Toda tovarne pravijo, č jih lahko napravijo več; Crvena Zastava iz Kragujevca 6000 avtomobilov več, dru ge tovarne pa 1.500 tovornih avtomobile in 7.000 motornih koles več kot planira no, če bi povečali uvoz sestavnih delov
V Velenju izkopljejo zdaj 2-g- milijona ton lignita, a leta 1965 bodo izkopali 5-g- milj. ton. Ta lignit vsebuje 45 odstotkov vlage in ima zato nizko kalorično vrednost ter je prevoz drag. Zato nameravajo zgraditi velik energetičen L kemijski kombinat, kjer bi iz 1 milijon; ton premoga izdelovali plin. Po 250 kr: . dolgem cevovodu bi ta plin speljali do vseh slovenskih industrijskih centrov.
¥ ta namen je 50 slovenskih podjetij pripravljeno investirati 5 milijarde dinarjev. Ge dobe dodatne kredite, bi začeli z delom leta 1962 in končali 1. 1964. Opremo za kemično tovarno v vrednosti £5 milijonov bi radi kupili v Angliji.
RAZNO: Miklavž je Sloveniji prinesel 10 cm snega, ki je potrgal telefonske zveze in zavrl cestni in železniški promet. Le oh slovenski obali snega ni bilo, pač pa je divjala burjo z hitrostjo 120 km na uro. Na Kredarici je 160 cm snega in je bilo 16 stopinj pod ničlo.
Trapistovski sir bodo zopet delali v samostanu Nova Topola pri Banja Luki, kjer je proizvodnja prenehala "tik pred koncem vojne". Banjaluška mestna mlekarna se je pogodila s tremi preostalimi menihi, ki so živeli v Delibašinem selu, da bodo s pomočjo francoskih trapistov izdelovali sir po skrivnem receptu. Spo_ četka bodo pridelovali sir iz 1.000 litrov mleka na dan, kasneje pa iz 10.000 litrov kot pred vojno.- Prodajali ga bodo v predvojnem zavoju.
¥ Kranju so odprli 90 metrov dolg in 10 metrov širok most preko Kokre. ¥ Mariboru so začeli graditi nov cestni most preko Drave.	IVAN STANIČ