LETO II. — Laško, november 1968 — Številka 11 MIHA PROSEN, predsednik občinske skupščine: NAŠA OBVEZA ZA DAN REPUBLIKE Drugo zasedanje AVNOJ v Jajcu 29. novembra 1943 sodi vsekakor med največje in najdaljnosežnejše dogodke v zgodovini vseh jugoslovanskih narodov. Teh petindvajset let revolucionarnih sprememb, graditve socializma in svetlejše prihodnosti je dalo našim narodom toliko elana in tako svojstven ter močan pečat, kakor nobeno drugo obdobje v zgodovini razvoja in bojev naših narodov. S sklepi sprejetimi pred petindvajsetimi leti so bili položeni temelji naši današnji skupnosti — Socialistični federativni republiki Jugoslaviji. Od tega zgodovinskega dne pa vse do danes so naši narodi prehodili zmagoslavno pot in napisali nov pomemben list v zgodovini narodov. Do zob oboroženega osvajalca so pregnali iz dežele in kar je še zlasti važno, uspešno so izvedli ljudsko socialistično revolucijo. Narodnoosvobodilna borba si je s svojo širino, z zmagami partizanskih enot in junaštvom svojih borcev pridobila velike simpatije in moralno podporo naprednih sil sveta. Za povojno obdobje je ob globokih družbenoekonomskih, političnih in drugih spremembah ter preobrazbah, ki so v temelju spremenile materialne, kulturne in družbene pogoje za življenje delovnega človeka, še posebej značilen izreden vzpon vseh panog gospodarstva, naraščanje proizvodnje in produktivnosti dela ter osebna potrošnja delovnih ljudi s pomembnimi trajnimi dobrinami, ki smo jih ustvarili na področju stanovanjske graditve, zdravstva, socialnega varstva, šolstva, izobraževanja in kulturne ravni nasploh. Hkrati z našim notranjim razvojem je naraščala vloga, naraščal je ugled in utrjeval mednarodni položaj naše države. Samoupravljanje delovnih ljudi v delovnih organizacijah, občanov v krajevnih in drugih družbenih skupnostih je postalo dejstvo in edina al- ternativa za naš nadaljnji razvoj na vseh področjih. Letošnji praznik naše Republike praznujemo v času, ko ocenjujemo rezultate našega dela v pogojih, ki jih je pred nas postavila gospodarska reforma. Doseženi gospodarski uspehi v zadnjih treh letih potrjujejo, da je naša usmeritev pravilna in da moramo vztrajati na uresničenju sprejetih nalog in postavljenih ciljev. Praznik naše nove države praznujemo tudi v času, ko pretresajo svet dogodki, ki niso v interesu miru in napredka. Vsa kriza se je prav posebej zaostrila z intervencijo sil Varšavske-ga pakta na CSSR. Lahko bi celo rekli, da se v nekaterih vidikih zaostruje, kar narekuje, da se tudi naši narodi bolj pripravijo na vse morebitne situacije. Stališče našega državnega vodstva, vodstva ZKJ in vsega njenega članstva, vseh naših delovnih ljudi in občanov je najbolj prišlo do izraza v prvih dneh intervencije, povsem jasno in nedvoumno pa je izraženo v Resoluciji desete seje CK ZKJ. Skratka: zdaj vemo, da tudi pred tistimi deželami, ki same o sebi trde, da so socialistične in ki bi morale zato še toliko bolj spoštovati neodvisnost, suverenost in enakopravnost narodov in držav, jugoslovanske socialistične pridobitve niso varne. Zato je prav, da povemo vsem tistim od zunaj, ki bi hoteli ogrožati našo samostojnost in neodvisnost, da se narodi Jugoslavije docela zavedajo, da je obramba domovine in socializma sveta stvar slehernega državljana SFRJ in da bomo enotni in z vsemi silami, ne glede na ceno in-žrtve to dolžnost izpolnili zoper sleherno agresijo. To slednje daje letošnjemu prazniku — DNEVU REPUBLIKE — še por seben pomen in ta praznik še toliko bolj živo povezuje s svetlimi tradicijami naše narodnoosvobodilne borbe. Te naj nam bodo vodilo tudi v bodoče, naš vzor, naš kažipot in hkrati naša letošnja svečana obveza, da bomo z vso zavzetostjo uresničili koncept vseljudske obrambe naše dežele in naših socialističnih pridobitev, da bomo dosledno in brezkompromisno realizirali smotre in cilje gospodarske reforme, še nadalje na vseh področjih našega družbenega in političnega življenja razvijali resnično socialistične in demokratične odnose in se povsod, kjer bo treba, z vsemi silami in razpoložljivimi sredstvi borili za mir v svetu ter za enakopravnost in suverenost vseh narodov sveta. Ko s temi mislimi vsem delovnim ljudem naše občine želim ob prazniku naše Republike veliko delovnih uspehov, osebne sreče, zdravja in zadovoljstva, hkrati tudi želim, da bi naši občani še bolj kot doslej aktivno sodelovali in soodločali pri reševanju vseh vprašanj, ki se tičejo nadaljnjega razvoja naše družbene skupnosti. MNOŽIČNOST V OBRAMBNI VZGOJI PREBIVALSTVA V deseti številki Našega dela, je bil objavljen članek o koordinaciji priprav za splošno ljudsko obrambo. V tem članku je omenjena tudi načrtna obrambna vzgoja prebivalstva kot ena izmed številnih nalog koordinacijskega odbora. Ker je ta naloga ena najpomembnejših in najtežjih, želim o njej napisati nekaj več misli in napotkov, kakor jih vsebuje omenjeni članek. BISTVO MNOŽIČNE OBRAMBNE VZGOJE Koncept naše obrambe temelji predvsem na vseljudskem odporu proti morebitnemu agresorju. Takšen koncept zahteva angažiranje slehernega občana za ljudsko obrambo ne glede na spol in starost. Angažiranje naših ljudi v vseljudski obrambi je možno samo, če bodo ti za obrambo vsestransko teoretično in praktično pripravljeni. Doseči tako pripravljenost pa je mogoče samo z vztrajno in načrtno obrambno vzgojo prebivalcev za vse primere konkretnih in splošnih obrambnih akcij. VSEBINA MNOŽIČNE OBRAMBNE VZGOJE Načrtna množična obrambna vzgoja mora temeljiti na načelih koristnosti, postopnosti, celovitosti in konkretnosti. IZ VSEBINE NOVEMBRSKE ŠTEVILKE • NAŠA OBVEZA • MNOŽIČNOST V OBRAMBNI VZGOJI • CESTA RADEČE—SEVNICA • NAŠA PRIPRAVLJENOST OB NESREČAH • OBČINSKI SKLAD ZA ŠTIPENDIJE • ZAVAROVANJE STANOVANJ • OCENA TURISTIČNE SEZONE • NOVA ŽALNICA V LAŠKEM A LETOŠNJA KMETIJSKA • PROIZVODNJA • ČEMU CESTA RECICA—BRUNE? • NOVE OGECE • VLOGA DRUŽBENO-VARSTVENE USTANOVE • GRADNJA LAŠKE ŠOLE A TELESNA VZGOJA V RIMSKIH • TOPLICAH A CESTA OD SEVC PROTI • SEDRAŽU • PISMO IZ KS JAGNJENICA-SV1BNO • NOVA EVIDENCA NEPREMIČNIN DRUŽBENE LASTNINE • RAZNE OBJAVE • POSEBNA PRILOGA: URADNI VESTNIK OBČINE LAŠKO ŠT. 7 Čeprav bomo z obrambno vzgojo stalno krepili naše obrambne sposobnosti, je na začetku te akcije treba upoštevati, da je to nova oblika obrambne dejavnosti, katere pomembnost in namen našim občanom še ni dobro znan. Občane je treba seznaniti s splošno in konkretno obrambno koncepcijo v raznih okoliščinah vojnih dogodkov. Potrebno jih je pripraviti, da ne bodo presenečeni ali dezorientirani zaradi sovražne propagande, diverzije ali sabotaže. Občani morajo vedeti, kako se naj zaščitijo pred sovražnimi zračnimi in drugimi napadi, pred izdajalci, petokolonaši in podobnimi vojnimi nevarnostmi. Občani morajo poznati naloge naše armade in tehniko aktiviranja njenega rezervnega dela. Zelo pomembno je poznati tudi obrambno dejavnost v pogojih okupacije, zlasti pa način ilegalnega delovanja ljudske oblasti, oskrbovanja in delovanja partizanskih enot, odnose prebivalcev do oblasti, vojske in proizvodnje okupatorja ter drugo. Vsi prebivalci morajo biti seznanjeni o obrambnih pripravah na področju civilne zaščite, o načelih vojne proizvodnje, o samoobrambi in zaščiti delovnih organizacij, o zaščiti in umiku dobrin, o delovni obvezi, o reorganizaciji uprave in drugih javnih služb v primeru vojne, o teritorialni obrambi in podobno. Poleg teoretičnega dela obrambne vzgoje, je občane seznaniti tudi s praktičnim delom vzgoje kot na primer: postopek v primeru zračnih napadov, požarov, telesnih poškodb, umika ljudi in dobrin in podobno. Praktični del vzgoje naj bi bil konkreten in prilagojen konkretnim okolnostim bodisi na terenu ali v delovnih organizacijah. ZAGOTOVITEV MNOŽIČNOSTI PRI OBRAMBNI VZGOJI V skladu z navodili in smernicami koordinacijskega odbora so izvajalci programa množične obrambne vzgoje: organ za narodno obrambo, delavska univerza in občinska konferenca SZDL. Organ za narodno obrambo pripravlja ustrezne programe in material. Delavska univerza skrbi za predavatelje in predavanja po programu, naloga socialistične zveze pa je zagotoviti množičnost. Naloge organa za narodno obrambo in delavske univerze so bolj tehničnega značaja in seveda tudi znatno lažje od nalog socialistične zveze. Že izvedena predavanja s področja množične obrambne vzgoje, so pokazala, da je udeležba občanov minimalna. Vsekakor bo prav vprašanje udeležbe najbolj problematično ter bo zahtevalo največ truda. Da bi zagotovili udeležbo, je treba pozorno proučiti vse okolnosti od določitve kraja in časa predavanja do oblike in načina vabljenja ter pri tem zlasti u-poštevati krajevno mentaliteto prebivalstva. Bistvo pri tem je, kako vzpodbuditi občane k udeležbi. Socialistična zveza kot politična organizacija je dolžna zagotoviti množično udeležbo, vendar to ni njena edina naloga. Pod okriljem socialistične zveze so se dolžne angažirati še vse druge politične organizacije, društva in samoupravni organi. Nedvomno so na terenu poleg socialistične zveze dolžni skrbeti za udeležbo tudi organizacije ZK, organizacije ZB in organizacije Rdečega križa, ki lahko vplivajo na svoje člane in druge občane. V delovnih organizacijah so odgovorni za u-deležbo direktor, samoupravni organi, ZKS, ZMS in sindikat. Sindikalne organizacije in organizacije ZK delovnih organizacij morajo biti v tesnem stiku s terenom, da bi zagotovile udeležbe članov njihovih delovnih skupnosti tudi na terenskih predavanjih. Uspeh obrambne vzgoje prebivalstva bo dosežen le, če bomo zagotovili resnično množičnost. Ta pa mora biti vsestransko vsklajena s pripravami in polno zavzetostjo vseh navedenih nosilcev nalog. CESTA RADEČE-SEVN1CA V GRADNJI Gradbeno industrijsko podjetje GRADIS iz Ljubljane je pričelo z modernizacijo ceste II. reda Radeče— Sevnica. Odsek je dolg 9,6 km in bo povezal že obstoječe asfaltno cestišče od Radeč do Boštanja. Novo asfaltno cestišče bo široko 6 metrov in bo usposobljeno za težak promet. Na območju naše občine bo potekala cesta po obstoječi trasi, ponekod z manjšimi korekturami, medtem ko bo na območju sevniške občine cestišče popolnoma preloženo v dolžini 2.6 km. Rekonstrukcijo financirajo Republiški cestni sklad in občine Laško, Celje, Sevnica ter Krško. Dela po pogodbi bodo končana do 1. junija 1969. P. NAŠA PRIPRAVLJENOST OB NESREČAH V PREJŠNJI ŠTEVILKI JE AVTOR NA KRATKO OPISAL RAZVOJ IN ORGANIZACIJO CIVILNE ZAŠČITE, KATERE GLAVNA NALOGA JE, DA POMAGA PRIZADETEMU LJUDSTVU OB RAZNIH NARAVNIH IN DRUGIH NESREČAH. GLEDE NA VRSTO NESREČ, KI LAHKO PRIZADENEJO NAŠE PODROČJE, JIH LAH-' KO RAZDELIMO V DVE SKUPINI: NA NARAVNE NESREČE IN NESREČE, KI JIH POVZROČA SODOBNI NAČIN ŽIVLJENJA. NARAVNE NESREČE Naravne nesreče so za človeštvo in njegove kulturne in materialne dobrine že od nekdaj stalna nevarnost; njih posledice so večkrat katastrofalne. Najhujše naravne nesreče, ki jih zaenkrat človeštvo ne more preprečiti, so predvsem poplave in potresi. Tudi območje naše občine je poplavno. Spomnimo se poplav leta 1954 in 1964, ki sd prizadejale naši občini precejšnjo materialno škodo. Vode, ki ogrožajo naše območje, so predvsem Savinja, deloma Sava in pa hudourni- ška potoka Gračnica ter Sopota. Te vode so izredno nevarne predvsem zato, ker zelo hitro menjajo svoj nivo in je zategadelj tudi "zaščita težavnejša. Vsakoletne poplave v Sloveniji povzročajo precejšnjo materialno škodo, ki znaša letno od 3—4 milijarde starih dinarjev. Pri tem je prizadeto tako družbeno kot zasebno premoženje. Zemeljske potrese štejemo med najnevarnejše naravne katastrofe. Usodni so zaradi svoje nenadnosti in pogosto-ma velike rušilne moči. Potresi so v zadnjih desetletjih terjali več 10.000 človeških žrtev. Spomnimo se potresov v Makarski, Skopju (več kot 1000 mrtvih), Slavonskem Brodu in drugod, zato je treba pri nas resno računati s to vrsto naravnih nesreč. Seizmologi so potresne učinke razvrstili na več stopenj in s tem omogočiti razlikovanje me.d manj in bolj izrazitimi potresnimi pojavi. Seizmologa Marcalli-Cancani in Sieberg sta sestavila lestvico potresnih stopenj ali jakosti. Razdeljena je na 12 stopenj. Prvi stopnji ustreza tako šibak potres, da ga lahko zabeležijo le seizmografske naprave, dvanajsta stopnja pa pomeni že pravo katastrofo, katero ne preživi nobeno delo človeških rok. Območja v Sloveniji, ki se nahajajo na območju devete stopnje MCS lestvice so naslednja: 1. Ljubljansko območje 2. območje Brežic 3. območje Laškega in Rimskih Toplic 4. območje Tolmina in Mosta na Soči Območja osme stopnje MCS 1. območje Domžal, Dobrave in Vrhnike 2. območje spodnjega toka Idrijce 3: območje Maribora in Slovenskih goric 4. območje Ilirske Bistrice 5. Celje in dolina Save od Zidanega mosta do Brežic 6. Trebnje na Dolenjskem in področje Vinic Območje sedme stopnje MCS 1. Jesenice, Bled, Radovljica, Idrija, Postojna, Rakek 2. Ptujsko polje—Kidričevo, Ptuj, Ormož 3. Hrastnik, Trbovlje, Novo mesto, Metlika, Črnomelj šibkejši potresi se utegnejo pojaviti tudi na'drugih območjih na primer: Julijske Alpe, Zg. dolina Save, Zagorje ob Savi, Šoštanj, Velenje itd. MATEVŽ KOLAR Omenil sem že, da se Laško in Rimske Toplice nahajata na deveti stopnji potresnega območja, kar pomeni, da nas lahko doleti katastrofalen potres, približno takšen, kot je leta 1963 razdejal mesto Skopje. Iz tega izhaja, da morajo naše enote civilne zaščite biti dejansko pripravljene, da bodo v danem trenutku lahko pomagale prizadetemu prebivalstvu. NEVARNOSTI, KI JIH POVZROČA SODOBNI NAČIN ŽIVLJENJA Te nevarnosti nastajajo vzporedno z razvojem industrije in tehnike, kakor tudi z razvojem materialnega blagostanja nasploh. Pojavljajo se kot požari, rudniške-industrijske nesreče, prometne nesreče, eksplozije ipd. Zaradi nenehnega razvoja tehnike in industrije so požari dobili nepojmljiv obseg. S pojavom čedalje večjega asortimana lahkovnetljivih snovi uničijo požari celotne industrijske naprave, kakor tudi cela mesta. Takšne požare klasificiramo kot katastrofalne požare, ki zahtevajo ogromne materialne in človeške izgube. Za lokalizacijo takšnih požarov ne zadostujejo samo gasilske enote, marveč jim morajo priskočiti na pomoč tudi ostale organizirane službe, kot so enote civilne zaščite. Podobno kot požari so tudi nesreče v rudnikih pogost pojav, ki terjajo mnogo človeških življenj. Ogromno človeških življenj in znatno materialno škodo pa še posebej povzročajo prometne nesreče. Vse to, zlasti pa čedalje večja uporaba eksplozivnih snovi, zaradi katerih prihaja do številnih nesreč in pomembnih škod predvsem v gradbeništvu in rudarstvu, narekuje našo pozornost. Veliko nevarnost za prebivalstvo predstavljajo tudi določene količine neeksplodiranih borbenih sredstev, ki so ostaline poprejšnjih vojn. Do sedaj je bilo uničeno na sto tisoče neeksplodiranih sredstev. SODOBNI VOJNI UČINEK Poleg teh nevarnosti, gotovo ni treba posebej omenjati, do kakšnih katastrof — ljudskih žrtev, rušenj in pustošenj bi lahko prišlo z uporabo sodobnih napadalnih sredstev v morebitni bodoči vojni. Z razvojem vojne tehnike, predvsem pa termo-nuklear-nih, bioloških in kemičnih napadalnih sredstev, utegne imeti bodoči oboroženi spopad po svojem obsegu in intenzivnosti značaj totalne vojne — vojne, v kateri bi bil lahko prizadet sleherni del našega področja. To nas opozarja, da se moramo pred njihovimi učinki zaščititi na področju vse države. h*, m mm Z -jMZ'tei.. - *= NALOGE EKIP CIVILNE ZAŠČITE SO ZLASTI OB TEŽKIH NESREČAH ŠIROKE IN VSESTRANSKE. _____ Na ruševinah -porušenega Skopja so ekipe za reševanje neumorno iskale ponesrečence OBČINSKI SKLAD ZA NJEGOV NAMEN IN DOSEDANJE STIPENDIRANJE IN Štipendijska politika Stipendiranje 'doslej niti v osnovi . ni bilo pravno urejeno ter je temeljilo več ali manj na civilno pravnem razmerju, oziroma je bilo urejeno v nekaterih delovnih organizacijah s samoupravnimi akti. Stipendije so dodeljevale nekatere delovne organizacije, če so imele sredstva in posluh do potrebe po kadrih. Tudi občinska skupščina je v proračunu zagotovila malenkostna sredstva in to samo za potrebo šol in uprave. Takšna neurejena oblika štipendiranja se je z vsemi negativnimi posledicami odražala v zapostavljanju otrok revnejših družin, v dodeljevanju štipendij po poznanstvu, v neenotni politiki pri določanju višine štipendije, v onemogočanju načrtnega pridobivanja kadrov v majhnih delovnih organizacij, ki nimajo dovolj sredstev za štipendiranje in v vedno večji spremembi socialne strukture med strokovnimi kadri v škodo^ kmetov in delavcev. S sprejetjem republiškega zakona o štipendijah in posojilih za izobraževanje (Uradni list SRS, št. 26/67) ter občinskega odloka o ustanovitvi sklada za štipendije, so zagotovljeni osnovni ukrepi na poti uvajanja nove politike štipendiranja. BISTVENE ZNAČILNOSTI ZAKONA IN ODLOKA Zakon cr štipendijah in posojilih za izobraževanje ima bolj splošen pomen, ker dopušča — oziroma nalaga dajalcu štipendij, da si ta s svojim splošnim aktom določi podrobnosti o organih razpisa, organih za odločanje o ugovorih ter o drugih podrobnostih v zvezi z dodeljevanjem štipendij. Zakon določa, da se štipendijč in posojila dodeljujejo študentom in dijakom, ki nimajo dovolj sredstev za izobraževanje ter med temi daje prednost tistim, ki dosegajo najboljše učne uspehe. Zakon dovoljuje dajanje štipendij samo na pQdlagi razpisa. Vsi prosilci za štipendijo, morajo biti u-temeljeno pismeno obveščeni o izidu razpisa — oziroma o dodelitvi štipendij. Prosilec, ki smatra, da je bil kršen njegov pravni interes, ali da postopek' ni bil v redu izveden, ima pravico do ugovora na najvišji samoupravni organ dajalca štipendije. Medsebojna razmerja med dajalcem štipendij in štipendisti se določijo s pismeno pogodbo. Po zakonu so lahko dajalci štipendij delovne in druge organizacije, državni organi, izobraževalne skupnosti in skladi. Vprašanje, kako v naši občini reševati problem štipendiranja, je že daljši čas prisotno ter je bilo predmet razprave v političnih organizacijah, v svetu za šolstvo in svetu za socialno varstvo kakor tudi v občinski skupščini. Razprave so pokazale, da se stališča močno nagibajo za enotno politiko štipendiranja na območju cele občine. Upoštevajoč stališča, je občinska skupščina sprejela odlok o u-stanovitvi sklada za štipendije (Uradni vestnik občine Laško št. 6/68). Namen ustanovitve sklada je, zagotoviti ustrezna sredstva za štipendiranje nadarjenih študentov in dijakov z območja občine Laško, ki nimajo dovolj sredstev za šolanje. Sklad upravlja upravni odbor, ki šteje 11 članov. Člane upravnega od- JOZE KOS bora imenuje občinska skupščina. Mandatna doba člana upravnega odbora traja štiri leta. Upravni odbor sklada mora sprejeti statut, ki ga potrdi občinska skupščina. Dohodki sklada so dotacije iz proračuna, prispevki delovnih in drugih organizacij ter drugi dohodki. Dohodki sklada se razporejajo s finančnim načrtom, ki ga, kakor tudi zaključni račun, potrjuje občinska skupščina. Z odlokom so v glavnem urejena vprašanja ustanovitve' sklada in njegovega upravljanja ter poslovanja. Politika štipendiranja, postopki, obveznosti do vlagateljev sredstev v sklad, odnosi med skladom in štipendisti pravice in dolžnosti organov sklada ter druge poslovne in tehnične naloge sklada in njegovih organov bodo določene s statutom sklada, ki ga bo sprejel upravni odbor. NAČELA BODOČE POLITIKE ŠTIPENDIRANJA V OBČINI V bodoče naj bi dobivali štipendije nadarjeni dijaki in študenti brez zadostnih materialnih sredstev za šolanje. Pri dodeljevanju štipendij bodo veljali enotni kriteriji, ki bodo vplivali na dodelitev in višino štipendije. Na ta način bodo odpravljene razlike v višini štipendij pri enakih socialnih primerih, katere so doslej pogoste zaradi različnih kriterijev pri dodeljevanju štipendij in tudi zaradi različnih finančnih možnosti štipenditorjev. Pri dodeljevanju štipendij bodo prvenstveno upoštevane kadrovske potrebe delovnih organizacij, ki bodo financirale sklad. Upravni odbor sklada bo skrbel za kontinuirano spremljanje učnega u-speha štipendistov in pravočasno u-krepal proti tistim, ki bi študij zanemarjali ali dosegali slabe učne uspehe. Pri dodeljevanju štipendij bodo v mejah finančne zmogljivosti sklada upoštevani tudi prosilci izven kadrovskih potreb občine, če so posebno nadarjeni (na primer s področja umetnosti). ŠTIPENDIJE POMEN ŠE O SREDSTVIH SKLADA • Poleg dotacije iz proračuna in morebitnih drugih dohodkov, bo glavni vir sredstev prispevek delovnih organizacij, ki naj bi znašal 0,30 % od bruto izplačanih osebnih dohodkov, kar bi približno znašalo letno 120.000.— N-din. Ce temu prištejemo še dotacijo občinskega proračuna in temeljne izobraževalne skupnosti, bi lahko računali z letnim prilivom sredstev v skupnem znesku 160.000.— N-din. S takim zneskom bi lahko letno krili štipendije za 40 štipendistov v poprečnem mesečnem znesku 300.— N-din. Upoštevajoč, da šolanje v srednji in visoki šoli traja skupno osem let, bi bilo možno vsako leto pridobiti pet novih strokovnjakov iz vrst socialno ogroženih občanov. S prehodom na štipendiranje prek»; sklada bi delovne in druge organizacije prenehale štipendirati nove štipendiste, pač pa bi do kraja štipendirale tiste štipendiste, s katerimi že imajo sklenjene štipendijske pogodbe. Ce bodo delovne organizacije z razumevanjem pristopile k financiranju sklada, bi sklad lahko prve štipendije zagotovil že za šolsko leto 1969/70. Pričakujemo lahko, da bi realizacija zamisli o štipendiranju preko sklada, zagotovila plansko kadrovanje iz vrst nadarjene in siromašne mladine ter postopno odpravila sedanje neurejeno stanje. Razpisna komisija pri upravnih organih občine Laško razpisuje prosto delovno mesto DAVČNEGA IZVRŠITELJA (izterjevalca) Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — imeti morajo nepopolno srednjo ali vsaj končano osnovno šolo; — biti morajo zdravstveno sposobni za delo na terenu. Prednost imajo tisti kandidati, ki imajo nekaj upravne prakse. — Poseben pogoj za sprejem na delo je enomesečno poskusno delo. — Osebni dohodki po pravilniku. — Nastop službe takoj. Kandidati naj pošljejo pismeno ponudbo s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev, kolkovano z 0,50 din na naslov: Skupščina občine Laško — razpisna komisija. Razpis velja 15 dni od dneva objave, a najdalje do 25. novembra 1968. ZAVARUJMO TUDI SVOJE STANOVANJE Letos prvo leto po novi reorganizaciji zavarovalstva, je Zavarovalnica Sava — poslovna enota Celje na podlagi novih pravilnikov in tari1 začela s preurejanjem dosedanjih polic. Naše bralce bo zato prav gotovo zanimalo, kakšna zavarovanja lahko sklepajo, kakšna jamstva zavarovalnica prevzema in kako naj te pravice zavarovanci v posameznih škodnih primerih uveljavljajo. Zavarovalnica Sava je naši želji ustregla in nam izpod peresa avtorice tega prispevka VIDE DOBNIKOVE kot prvo napisala prispevek o zavarovanju stanovanjskih premičnin. Nadaljevanje o tej temi bomo objavili in zaključili v prihodnji številki. Ker je zavarovalnica pripravljena odgovarjati na vprašanja posameznih zavarovancev tudi z vseh drugih področij zavarovanja, vabimo bralce, da pošljejo svoja vprašanja našemu uredništvu, ki bo strokovne odgovore objavilo in jih posredovalo vsem svojim či-talcem. Uredništvo Hiter gospodarski razvoj im pospešeni tem- So življenja, v katerega vlagamo precejšen el svoje moči, nas utruja tako, da si radi poiščemo miren kotiček in v njem preživimo vsaj nekaj uric dnevno. To je naš dom. Združili smo vse sile in si ustvarili dom prijeten In topel. Pretežni del hišnih opravil smo mehanizirali. Ob tem ali onem sprejem, niku, ali čitanju dobre knjige se počutimo varni in sproščeni. Ob vsem tem naporu za ureditev čimprejšnjega doma pa smo pozabili, da se nam kljub pazljivosti, dobrem vzdrževanju svojega premoženja lahko pripeti nesreča, ki, žal, nikoli ne počiva. Takrat, ko je običajno že prepozno, se spomnimo na zavarovanje. Napačno bi bilo, če bi mislili, da se lahko človek zavaruje proti vsem morebitnim dogodkom, dejstvo pa je, da se z zavarovanjem lahko prenese dobršen del nesrečnih primerov na zavarovalnico. Svetovne statistike dokazujejo, da se največ nesreč pripeti rav v stanovanjih, prometne nesreče pa so eie na drugem mestu. Marsikdo bo ob čitanju "tega sestavka pomislil, kaj pa se sploh lahko zgodi, če je stanovanje v dobro vzdrževani stavbi? Če stanovanje ogrevamo na trda goriva, potem ni izključena možnost POŽARA, če pade žerjavica iz peči. xMožnost je toliko večja, če imamo doma otroke ali osebe, ki ob kurjenju niso dovolj pazljive. Takoj moramo povedati, da so vse osmoditve (preprog ali oblog tal) izključene iz zavarovalne zaščite. Če pa je zaradi osmoditve nastal požar, je zavarovalno kritje podano. V tem času že razmišljamo o novoletni jelki in prijetnem vzdušju, ko bomo ob prižganih svečah ugotavljali finančno moč Dedka Mraza. Majhna neprevidnost lahko spravi družino ob vso radost, ker je prišlo do požara, ki se je kasneje razširil še na ostalo opremo v stanovanju. STRELA lahko s svojo silo ali toploto povzroči pravcato razdejanje v našem mirnem domu. Enake so posledice, če pride do EKSPLOZIJE peči, radiatorja, kotla za centralno ogrevanje in podobno. VIHAR lahko razkrije streho in dež neusmiljeno namaka stene in prodira v prostore. TOČA nam lahko razbije okenska stekla. Posledice ZRUŠENEGA LETALA, DEMONSTRACIJ in MANIFESTACIJ so lahko občutne, čeprav so ti dogodki bolj redki. Večkratni povzročitelj škode je tudi nenadna okvara vodovodnih cevi ali drugih s. temi cevmi povezanimi napravami za toplovodno in parno gretje. Posledica takšne okvare je nepričakovan IZLIV VODE na zavarovane stvari. Zavarovanje zajema tudi škodo na podih, ometu, slikariji in plesku ter na tapetah, ki sicer niso stanovanjske premičnine. V zavarovanje pa ni zajeta škoda oziroma stroški za odstranitev okvare na napravi, iz katere se je izlila voda. Okenska in vratna stekla, steklene stene, ogledala so izpostavljena RAZBITJU. Te škode se nadomestijo in zavarovalnica ne ugotavlja vzroka za razbitje. Stanovanjske premičnine lahko zaščitimo pred škodo, ki bi nastala zaradi VLOMA, POSKUSA VLOMA ali ROPA, če se pri tem stvari odnesejo, uničijo ali poškodujejo. Zavarovalno kritje je podano, če je storilec vlomil ali razbil vrata, okna, pod ali strop; če je odklenil stanovanje s ponarejenim ključem ali sredstvom, ki ni namenjeno za redno odpiranje; če je odklenil stanovanje z originalnim ključem, do katerega je prišel na nedovoljen način; ali če pride v stanovanje skozi odprtino, ki ni za to določena in je moral pri tem uporabiti mehanično silo. Za ROP se šteje odvzem stvari z uporabo sile ali grožnje za življenje ali zdravje sklenitelja zavarovanja ali njegovih članov. Ni zavarovalnega kritja, če nekdo s prevaro pride do zavarovanih stanovanjskih premičnin. Proti nevarnosti vlomske tatvine je zavarovan tudi denar, če je v zaklenjeni omari, miznici ali podobno do 3.000 din, če pa je nezaklenjen pa le do 500 din. Neglede na kraj dogodka, torej tudi izven stanovanja je-denar zavarovan do din 1.000 za primer ROPARSKEGA NAPADA. Če se nahaja perilo v pralnici, sušilnici ali likalnici, je zavarovano tudi za primer NAVADNE TATVINE. Zavarovane so tudi preproge in obleka ter druge stvari gospodinjstva v času, ko so na dvorišču zaradi sušenja ali prezračenja. Zavarovanje za te stvari velja v času od zore do mraka do vrednosti din 2.000.—. Vse do sedajo naštete zavarovane nevarnosti se nanašajo na stanovanjske premičnine. To so stvari, ki služijo za opremo stanovanja, osebno uporabo in potrošnjo^ denar, vrednostni papirji, dragocenosti, nakit, umetniški predmeti in zbirke. V zavarovanje je vključena tudi NEVARNOST ZARADI ODGOVORNOSTI'celotne družine, ki živi v domači skupnosti in te nevarnosti izhajajo iz vsakodnevnega življenja. V zavarovanje je vključena tudi odgovornost za škodo, povzročeno s kolesom brez motorja, imetnika orožja v obrambne in tekmovalne namene ter tudi kot imetnika televizijskega in radijskega sprejemnika. Z zavarovanjem so kriti upravičeni zahtevki oseb za smrt ali poškodbo zdrhvja do din 20.000.—; za uničenje ali poškodovanje stvari pa do 10.000.— din. Da bi bilo to zavarovanje razumljivejše, navajamo nekaj primerov, ki so zajeti v za-varovanje: okna”*™11 Pri *SrÌ Z Ž0g0 razba sosed°™ — Pri igre je otroku padla Igrača skozi oKno in poškodovala pešca; pri vožnji s ^ kolesom, žena ni nakazala smeri za zavijanje v levo in s tem povzročila prometno nesrečo. Poškodovan je osebni avto m sopotnik. Z zavarovanjem stanovanjskih premičnin je krita škoda na vozilu do din 10.000, na sopotniku pa do din 20.000; .družinskem prazniku je gospodinjski pomočnici pri strežbi spodrsnilo in pladenj z jedjo je padel na obiskovalca in mu poškodoval obleko; — zaradi nezadostno osvetljenega ali neočiščenega hodnika,, ki vodi v stanovanje, si je nekdo zlomil nogo; — nezaščiten cvetlični lonček je padel z okna stanovanja na spodaj parkirano motor, no vozilo. In kakšna je cena za vse te zavarovane nevarnosti, ki smo jih do sedaj našteli? Za garsonjero in enosobno stanovanje din 12,80 letno za enoinpolsobno stanovanje din 1?,60 letno za dvosobno stanovanje din 24,00 letno za dvoinpolsobno stanovanje din 28,80 letno za tri in triinpolsobno stanovanje din 35,20 letno za štiri in štiriinpolsobno stanovanje din 46,40 letno za pet in petinpolsobno stanovanje din 57,60 letno za šest in šestinpolsobno stanovanje din ?6,80 letno Ce se dogovori zavarovanje za dobo 5 let, znaša popust na gornjo premijo 5 %, za 10 let pa znaša popust za gornjo premijo 10 %. Velikost stanovanja se določa tako, da se štejejo samo sobe. Sobe do 10 m* površine se štejejo za polovico sobe, sobe s površino nad 10 m* za 1 proštor. Kuhinja,, kuhinjska niša, predsoba, kopalnica, shramba in stranišče ter hodnik se ne štejejo za prostor pri določanju velikosti stanovanja. Prihodnjič: zavarovanje gospodinjskih aparatov proti učinkovanju električnega toka, zavarovanje dodatne nevarnosti poplave in likvidacija vseh škod na stanovanjskih premičninah vključno zahtevki iz zavarovanja nevarnosti zaradi odgovornosti. Odgovarjamo tudi na vprašanja. Zavarovalnica SAVA Poslovna enota Celje SLAVNA TURI STIČNA SEZONA JE ZA NAMI Vsako leto na novo ugotavljamo* da nas je turistična sezona razočarala. Žal, tudi letos ne moremo biti povsem zadovoljni. Podatki o številu gostov in nočitev v naši občini nam o tem zgovorno pričajo. (Nanašajo se na prvih devet mesecev leta). 11965 1966 1967 1968 Gostje 5.979 5.406 4.507 5.000 Nočitve 80.674 78.754 64.696 61.794 Že več let nazaj ugotavljamo, da turizem pri nas nazaduje. Delno je temu pripomogla gospodarska reforma, ki je tudi botrovala odločitvi zavodov za socialno zavarovanje o pretežni ukinitvi zdravljenja zavarovancev v termalnem zdravilišču Laško. Letos nam je precej ponagajalo tudi vreme, za nameček pa je še sledila intervencija na Češkoslovaškem in s tem zaostrena mednarodna situacija,. Vse to bi lahko imenovali na naš priljubljen način >objektivne težave«:, katerih pa kljub temu ne smemo preveč poudarjati. Vzroki so tudi drugje. Drugače si namreč ne znamo razložiti precejšnjega neuspeha v letošnjih spomladanskih mesecih, ko zadnjih dveh razlogov ni bilo. V prvem polletju letos je bilo namreč za več kot četrtino manj turističnih nočitev, kot v istem obdobju lani, čeprav je bilo v navedenem obdobju pri nas nekaj več • gostov. Nasprotno pa so bili poletni meseci (julij, avgust in september) še kar uspešni in smo se po številu nočitev močno približali ravni preteklih, za turizem ugodnejših let. V primerjavi z lanskim letom, je število gostov v teh mesecih porastlo za več kot eno Četrtino, nočitve ,pa skoraj za polovico. Toda kljub temu še vedno nismo dosegli ravni iz prejšnjih let. Precej neugodni rezultati so tudi, Če primerjamo obisk tujih in domačih gostov, oziroma njihove nočitve Že lani je precej padel obisk tujih turistov, letos se^ je pa stanje še poslabšalo, tako da beležimo padec števila gostov za 20 % Porastlo je sicer število domačih turistov, vendar je to -bolij izletniški in deloma tranzitni turizem, ker se je čas bivanja gostov pri nas skrajšal, kljub večjemu številu gostov. Temu je precej pripomogel razvoj avtomobilizma tudi pri nas. Pa tudi skrajšan delovni teden s prosto soboto je in še bo bolj pospešil izletniški turizem. Slabih rezultatov ne smemo torej pripisovati samo gostinskim in ostalim turističnim delavcem, ampak gre tu za globlje strukturalne spremembe. KAJ SMO IN CESA NISMO STORILI? Marsikateri gost bi se zadržal dalj časa pri nas, če bi mu nudili več udobnosti in razvedrila. Strežno osebje še vedno ne zna gostov dovolj seznaniti z znamenitostmi kraja. Lahko bi jim svetovali, kje so privlačne izletniške točke, kakšni so pogoji za lov in ribolov, kdaj in kje so kulturne in športne prireditve in podobno. Na pobudo turističnih delavcev je Laška dobilo nov turistični biro z bifejem in trafiko, kar je znatno pripomoglo k lepšemu izgledu kraja. Za lepši izgled kraja so poskrbeli tudi v Rimskih Toplicah in Radečah. Za razvoj turizma pa morajo obstajati tudi še nekateri drugi pogoji. Sem bi lahko prišteli ceste, komunalno ureditev, obrt, trgovino in podobno. Z našimi cestami vsekakor ne moremo biti zadovoljni. Glavna cesta od Laškega do Radeč je sicer v glavnem urejena, kmalu bo tudi cesta iz Smar-jete do Hrastnika, dočim so ostale ceste v zelo slabem stanju. Zaradi slabih cest so zlasti prizadeti odročnejši kraji, kjer bi turizem. lahko pospešil razvoj kmetijstva in vseh dejavnosti, ki turizem spremljajo. Naše trgovine so zdaj mnogo bolje založene, ko smo dobili tudi samopostrežne trgovine. Vsekakor bi lahko še mnogo storili za olepšanje naših krajev. Urediti bi morali zelenice in nasade z rožami, vsak občan bi moral paziti za lep izgled svoje hiše, na čistočo in podobno. V prijaznem kraju bi se ustavil tudi turist, ki tega namena ni imel. V turizem moramo vključiti tudi hribovske kmetije, kjer bo gost našel mir in domačnost. Kmetje pri nas so premalo seznanjeni o možnosti najemanja kreditov za ureditev turističnih sob. Za vzgled naj nam bo Zgornje-savinjska dolina. Vsekakor bi bilo pri nas potrebno sezono podaljšati. Zato bi bilo nujno vključiti -v turizem lov in ribolov. Z večjo prizadevnostjo lovskih in ribiških družin bi z majhnimi sredstvi lahko napravili precej. Pri vsem tem pa seveda ne smemo pozabiti na reklamo, s katero bomo turista opozorili nase, na svoje turistične znamenitosti. Zato bi bilo nujno, da čimprej izdelamo prospekt o naših krajih z vsemi potrebnimi podatki. Končamo lahko z mislijo, da samo požrtvovalno in dobro organizirano delo vseh, ki so za turizem zainteresirani, lahko našim krajem obdrži položaj, ki smo ga že dosegli. Upajmo, da bo prihodnja sezona izpolnila naša pričakovanja. JANKO GOLOB Nova žalnica v Laškem Načrti so izdelani — se sredstva Fasada Tloris Potrebo po gradnji u-strezne žalnice v Laškem narekuje okolnost, da je sedanja premajhna, neprimerna in ne more služiti svojemu pravemu namenu. Po mnenju strokovnjakov naj bi žalnico zgradili po gornji skici. Zal-nica naj bi stala na mer stu, kjer stoji sedanja. Zatrjujejo, da bi nova žalnica tako po izgledu kot po funkcionalnosti in kapaciteti odgovarjala okolju in potrebam mesta in ožje okolice. Na osnovi sedanjih cen gradbenih del se predvideva, da bi za zgraditey žalnice bilo potrebno 190.000.— novih dinarjev. V tej vsoti so vključeni vsi stroški gradnje in opreme ter najnujnejša ureditev okolice. Pri financiranju tega objekta naj bi sodelovali: občina z din 90.000.—, delovne organizacije z din 80.000.— in občani s svojimi prispevki din 20.000.—. Sredstva bi bilo treba zbrati že v začetku prihodnjega leta, da bi lahko začeli z gradnjo žalnice že zgodaj spomladi. Slabe strani letošnje kmetijske proizvodnje Kmetijska proizvodnja je praktično zaključena. Poljski, travniški in sadni pridelki so zvečina pospravljeni oziroma jih trenutno še pospravljajo. Ob spravilu zadnjih pridelkov že lahko ocenimo letošnjo letino in sploh proizvodne pogoje, pri tem pa nikakor ne moremo mimo ugotavljanja prodajnih pogojev. Ce celotno proizvodnjo in prodajo ocenjujemo, ugotovimo, da je, žal, vse prej kot ugodna. To velja za proizvodnjo, kakor tudi za prodajo. Najprej proizvodnja! Redko katera zima je v naših razmerah tako skopa s padavinami, kot je bila pretekla. Snega skoro da ni bilo. Zaradi tega zemlja ni mogla nabrati dovolj rezervne zimske vlage, ki jo rastline koristijo v spomladanskih sušnih mesecih. Februarja skoro ni bilo padavin, četudi jih je v tem mesecu navadno obilo. Zgodnja pomlad je bila zelo suha in topla, tako da rast na večini travnikov in njiv sploh ni začela. Mnogo lažje so spomladansko sušo prenesli travniki, ki so dobro gnojeni, ker imajo močan koreninski sistem, ki začne prej črpati vlago in tudi lažje poišče vlago. Na žalost pa je takšnih travnikov tako malo, da je večina travin nudila kaj beden pogled. Po deževnem maju, ki je preprečil pravočasno spravilo sena, je nastopila zopet izredna in neobičajna vročina, ki je trajala do polovice julija. Ta suša je prizadela vse spomladanske njivske posevke, pa tudi ozimino in travinje. V drugi polovici julija je nastopilo dolgotrajno deževno obdobje, ki se dejansko vleče z manjšimi presledki še sedaj. Le prav malo je bilo lepih dnevov. Iz teh ugotovitev je razvidno, da je bilo vreme celotni kmetijski proizvodnji zelo nenaklonjeno. Sušam so sledila deževja, tako da je bilo enkrat premokro, drugič presuho. Kmetijska dela zato niso bila pravočasno opravljena. Najtežje je bilo pravočasno spraviti seno. Le v kozolcih ali sušilih je bilo možno vsaj delno posušiti seno. Tega načina sušenja skoro, da naši kmetje ne poznajo. Zaradi tega, ker je bilo vreme skozi vse Isto zelo nenaklonjeno za rast in spravilo kmetijskih pridelkov, bo v naših razmerah zagotovo večina pridelkov pod povprečjem. To velja tako za njivske, kakor travniške pridelke in tudi za sadje. Poleg tega so vsi, tako kmetje kot družbeni sektor, imeli mnogo večje stroške z obdelavo in spravilom pridelkov. Pridelki so zaradi poznega spravila slabše kakovosti, kar velja zlasti za seno. Če hočemo vsaj približno ugotoviti pogoje kmetijske proizvodnje, nikakor ne moremo prezreti Vprašanja možnosti prodaje pridelkov. Ugotovili smo, da so bili pridelovalni pogoji neugodni. Se mnogo slabše pa je s prodajo pridelkov. Že lani so začele padati cene živini na domačem trgu. Glavni uvozniki goveje živine iz Jugoslavije — Italijani — pa so predpisali visoke dajatve za uvoz mesa, kar je tudi pripomoglo k znižanju cene. Težko bi našli katerikoli artikel na našem trgu, ki bi imel nižjo ceno v letošnjem letu, kot je bila določena NOVAK JOŽE ing. agronomije z ukrepi gospodarske reforme. Le za kmetijske pridelke in to predvsem za živino, ki je glavni siovenski proizvod, so cene padle kar za ca. 20%. To se bo močno poznalo v živinoreji tudi v naslednjih letih. Hlevi so že napol prazni. Teleta so povečini poklana in v prihodnjih letih se bo to silno maščevalo. Že vse leto razpravljajo najvišji zvezni in republiški forumi o problemih v kmetijstvu. Vendar še vedno Uvažamo prašiče, surovo maslo, sadje Cesto Trnovhrib—Rečica so začeli graditi v letu 1967 hkrati s cesto Se-draž—Trnovhrib. Gradnja teh cest se je začela, ker niso občani imeli niti ene prevozne ceste do svojih bivališč. Edina cesta, ki je bila uporabna pred gradnjo novih cest, je bila uničena zaradi jamskih del. Cesta Trnovhrib—Rečica ni pomembna za Trnovhrib, toliko manj za Rečico. Celotno naselje Trnovegahri-ba gravitira na Sedraž, ki imajo tudi temu primerno urejeno cesto za ves promet, ni pa povezafia z Rečico, zato ni mogoče z avtomobilom pripeljati iz Rečice v Trnovhrib, ampak samo do naselja Brune. V tem naselju je samo ena hiša. Režijski odbor za gradnjo’ cešte Rečica—Brune je bil pod okriljem Krajevne skupnosti Sedraž. Ne zdi Se mi pravilno od krajevnih čihiteljev, predvsem pa1 od Krajevne skupnosti Se- in zelenjavo, ko hkrati jugoslovansko kmetijstvo ne more prodati proizvodov. Narodni dohodek kmetijskega prebivalstva, ki ga je v Jugoslaviji še vedno okrog 50 %, pada iz leta v leto in je že skoro 2,5 krat manjši kot narodni dohodek nekmetijskega prebivalstva. Vsaj za Slovenijo podatki o dohodku držijo. Nikomur ne more biti vseeno, tudi industriji ne, kako živi tako velika skupina ljudi in kakšna je njihova kupna moč, — ljudi iz kmetijstva. Če strnemo ugotovitve o pogojih gospodarjenja v kmetijstvu v letošnjem letu, potem lahko zaključimo, da so bili pridelki, tako po količini, kakor po kakovosti, razmeroma slabi in še ti pridelani z res veliko težavo. Prodaja je prvič po vojni prišla v tako kritičen položaj, da skbro ni pridelka, ki bi ga lahko prodali. ■ Upamo, da bodo razprave naših najvišjih organov, ki so že omenjene, prinesle kmetijstvu kot panogi ugodnejši položaj, da se bo tudi ta panoga, ki je nadvse pomembna, lahko razvijala v enaki meri kot druge gospodarske panoge v naši skupnosti. draž, da so sploh pričeli s to gradnjo. Pravilno bi bilo, da bi se najprej posvetovali pri strokovnih službah, predvsem pri SOb Laško — oddelku za gospodarstvo, ki je pristojen za določanje trase. Smatram, da bi bilo lahko porabljenih manj sredstev, če bi gradili samo eno cesto in to Sedraž — Trnovhrib—Brune—Kuretno—Šmihel—Laško. Razen tega cesta Rečica—Brune ni prevozna v slabem vremenu, ker je speljana delno po ilovnatem in plazovitem terenu. Vloženih je bilo za to gradnjo ceste precej sredstev, ki so jih poleg občanov prispevali še Rudnik Laško, Skupščina občine Laško in Krajevna skupnost Sedraž. Oto Starc Nov delovni čas Zavoda za izmero in kataster zemljišč v Celju Zavod za izmero in. kataster zemljišč v Ceiju ima od 1. oktobra 1968 dalje naslednji delovni čas: V ponedeljek, torek, sredo in Četrtek od 8.30 do it. ure in V petek od 8,30 do 16,30. Uradni dnevi za stranke so: V ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. nre in od 14. do 16. ure. Čemi cesta reCica-briine? SLAVKO LESNIK: dipl. ing. arh.: TVTn\7J? Anjihovo mesto in pomen IiU Vli UVJlliLIl/ - po zazidalnem načrtu Za racionalno uporabo prostora in za bolj objektivno prostorsko projekcijo regionalne strukture naše republike, ki je osnova za odločitev o namembnosti prostora za posamezne gospodarske in negospodarske dejavnosti, je v izdelavi regionalni prostorski plan za območje SRS. Sestavni del tega prostorskega plana je tudi urbanistični program naše občine. Program vsebuje dokumentacijo o družbenem in ekonomskem razvoju mest in naselij v naši občini ter določa njihovo funkcijo in zmogljivost. Parcialni del urbanističnega programa naše občine je tudi zazidalni načrt za Ogeče. Da smo v naši občini v zaostanku s planskim urejanjem mest in naselij, je vzro- Otrokova potreba po udejstvovanju, po pridobivanju določenih spoznanj postaja z vsakim letom večja in v ustanovi je tej potrebi laže zadostiti kot v družini. V ustanovi se vzgojno delo odvija pod vodstvom strokovno usposobljene vzgojiteljice, ki ne pozna le osnovnih pedagoških načel in metod (te poznajo tudi nekateri starši), ker je zato usposobljena, ampak zna tudi odkrivati otroku na prikupen, zanimiv, izprememb poln način možnosti za najrazličnejše dejavnosti: razvija mu spretnosti, ki so potrebne pri oblikovanju materiala, seznanja ga z glasbo, organizira spremljavo glasbe z estetskimi gibi, ga uvaja v svet literarnih umetnin, ki so primerne za njegovo starostno dobo (ga seznanja s pravljicami, pesmicami, ki jih na različne načine obravnava in uporablja pri tem različna ponazorila), poskrbi za razvedrilo in smeh, za telesno razgiba-nje, primemo hrano in počitek itd. Vse te najrazličnejše dejavnosti, katerih cilj je vsestransko oblikovanje otroka, pa je laže kot v družini uresničiti v ustanovi zato, ker so tu primerni prostori in sredstva, ki jih je za skupino otrok laže nabaviti kot za enega samega, in ker je za tako !kov več. Ti segajo še v čas, ko je bilo današnje področje občine Laško, razdeljeno v dve občini: Laško in Radeče. Na nobenem od teh področij ni bilo institucije, ki bi smotrno urejevala svoje področje. Zato je občinska skupščina pooblastila Stanovanjsko podjetje Laško, ki je v okviru svoje teh-nično-urbanistične službe začelo z urbanističnim urejanjem celotnega področja občine. Osnova za tako urejanje je prav urbanistični program za celotno občino, ki do sedaj še ni bil izdelan. (Postavljeni so bili termini za izdelavo urbanističnega programa občine, zazidalnega načrta za Ogeče, za izdelavo urbanističnih redov, zazidalnega načrta centra mesta Laško in Radeče itd., ki smo jih, žal, nekaj delo tudi dovolj časa; v ustanovi so vzgojiteljice, ki jim je osnovna dolžnost, da se ukvarjajo z otrokom, za kar v družini nimajo možnosti zaposlene matere. Razen tega je pri kolektivni vzgoji — v ustanovi manj nevarnosti, da se v otroku razvije egoizem, neskromnost, samovoljnost itd. Mnogokrat opazimo, da otroci tudi telesno v kolektivu bolje uspevajo kot doma, ker se razgibajo v skupni igri na svežem zraku, dobijo boljši tek in raje zaspijo. V kolektivu se otrok tudi bolje pripravi na šolo. Otrok se namreč v šoli mnogokrat med sošolci slabo počuti, če ni navajen na življenje s sovrstniki, ki ima svoje zahteve in prednosti. Ob takih prednostih kolektivne vzgoje pa je skoraj nerazumljivo, da je na območju občine Laško tako malo predšolskih otrok zajetih v naš zavod. Poleg vzgojne ustanove bi se morale za vključevanje otrok v zavod pozanimati tudi družbenopolitične organizacije ter starši sami, kajti le s pravilno vzgojo bomo mladini začrtali pravilno pot v življenje. DANICA POLJANŠEK že prekoračili, ker je delo pri izdelavi urbanističnega programa občine izredno otež-kočeno. Pri zbiranju infrastrukturnih, demografskih in ostalih podatkov se moramo namreč za isto panogo obračati na Celje in Ljubljano (elektrika, železnica, ceste, vodno gospodarstvo), ker smo na področju, kjer potekajo infrastrukturni objekti več podjetij, ki z njimi upravljajo. Razen tega smo morali nekatere projekte vzeti v obdelavo že prej, ikot je bilo določeno, npr. zazidalni načrt za del centra Radeče (zaradi zdravstvene ambulante), ki je bil planiran za leto 1970. Urbanistični program, ki že zajema smernice za urbanistične in zazidalne načrte za Laško, Rimske Toplice in Radeče, bo še letos dokončno izdelan. Ostala naselja, ta so z občinskim odlokom že določena, se bodo podredila smotrnemu urejevanju z urbanističnimi redi, ki zajemajo elemente, kot npr.: tip stanovanjske hiše ali domačije, orientacijo v zvezi z insolacijo, naklon strehe, ki ga dirigira okolje, ureditev komunalnih in komunikacijskih naprav itd. Za vse to so potrebni infrastrukturni demografski in ostali podatki ekonomske upravičenosti, ki jih posreduje urbanistični program občine. Osnove za zazidalni načrt za Ogeče so bile podane že v urbanističnem programu Rimskih Toplic leta 1962 in v zazidalnem načrtu za Rimske Toplice leta 1965, ki ju je izdelal IBT Trbovlje. Analize demografskih podatkov in delovnih mest za celotno občino so nam pokazale, da je ta program predimenzioniran in tudi ekonomsko ni upraviči j iv za takšno urbano aglomeracijo, kot je razvidna iz tega programa. Poglejmo, kako se je populacijsko razvijalo ožje urbano področje Rimskih Toplic v obdobju od 1961—1968 in to kraji: Šmarjeta, Ogeče, Rimske Toplice, Globoko in Gračnica: VLOGA DRUŽBENO VARSTVENE USTANOVE PRI OBLIKOVANJU OTROKA Leto ^ rt) co ep" *2 «j T3 o' M rt 0) m rt rt .. P. « > h! S > p, > j 1961 890 1965 958 7,6 1968 934 — Ožje urbano področje Rimskih Toplic ni torej od leta 1965 dalje izkazalo pozitivnega salda, razen Ogeč in Globokega: Naselje Šmarjeta 291 309 280 29 Ogeče 175 193 221 28 Rim. Toplice 166 161 154 7 Globoko 139 167 172 5 Gračnica 119 128 107 21 Skupaj 890 958 934 24 Predvidena gostota v ožjem centra Ogeč 200 preb./ha bi bila neutemeljena in jo je treba zmanjšati vsaj za eno tretjino. (Nadaljevanje na 9. strani) VZGOJNO DELO V ZAVODU JE POPESTRENO Z RAZLIČNIMI OBLIKAMI - OTROCI PRI PEČENJU RIB OB PIKNIKU NA DOMAČEM VRTU. V VROČIH POLETNIH DNEH SO BILI NA IZLETU V RIMSKIH TOPLICAH, KJER SO SE TUDI KOPALI NOVE O G E Č E GIBANJE PREBIVALSTVA V OBČINI od 21. 9. do 20. 10. 1968 (Nadaljevanje s prejšnje strani) Danes se tu ljudje tudi preživljajo s poljedelstvom in bi bila gosta zazidava problematična, parcele bi morale ostati na obronkih nekoliko večje, da bi jim bilo omogočeno vsaj vrtičkanje, oz. bi bilo treba najti kompromis. Pa tudi težje bo najti večje investitorje, zato se bomo morali omejiti na zazidavo, ki bo racionalno upravičena. Insolacijsko Ogeče niso najbolj ugodne; orientacija slemen je najugodnejša severozahod—jugovzhod pri individualni gradnji, pri blokovni, ki ni tik pod hribom pa lega slemen vzhod—zahod zaradi vedut na Savinjo. Na ca. 7 hektarih predvidevamo blokovno izgradnjo s povprečjem 120 Ijudi/ha„ na ca. 4 ha pa individualno izgradnjo s povprečjem 60 ljudi/ha. Na ca. 3 hektarih pa planiramo preskrbovalni center, osemletko in rekreacijo. Ohraniti je treba rezervat za lokalno »magistralo« od centra Ogeč do bodočega turističnega centra Rimskih Toplic in rezervat ob desnem bregu potoka Ične, za področje delovnih mest in morebitno uslužnostno obrt ter za zelenico med njo in Ogečami. Na obeh straneh ceste Celje—Zidani most je treba ohraniti zelenico, saj je promet od leta 1961 do danes narasel za skoraj trikrat (cesta II. reda 330:6249 ton/24/h, cesta Šmarjeta—Dol 3293 ton/24/h). Na desni strani ceste Celje—Zidani most je treba ustvariti zeleno bariero, ki bo delno ščitila Ogeče pred hrupom in delno zakrila nesmotrno postavljene obstoječe objekte. Nove Ogeče ne bodo imele le obeležja plansko urejenega kraja, temveč bodo pogojevale bodoči zdraviliško-turistični center Rimskih Toplic. Harmonično se bodo vključile v našo dolgoročnejšo urbanistično politiko, ki bo zadostila vsem pravnim zahtevam novega zakona o urbanističnem plani-; ranju. POROKE — DEŽELAK Jože, rudar, Lahomno 39 in LIPOVAC Darinka, tkalka, Lahomno 39, — KRANJC Jože, kletar, Tovsto 16 in HOCHKRAUT Štefanija, izšivalka, Brstnik 5, — POŽLEP Rudolf, železničar, Tevče 12 in PLANINC Antonija, delavka, Tevče 12, — MASTNAK Jože, delavec, Tovsto 1 in BREZNIKAR Helena, delavka, Rimske Top-lies 15s — ŠRANC Julije, ključavničar, Radeče 137 in RAJNER Marija, Danica, gospodinja, Radeče 137, — PLAZNIK Anton, pismonoša, Njivice 10 in ZUPAN Angela, delavka, Dobrava 19, — BUKOVIč Ludvik, delavec, Paneče 18 in LAPORNIK Ljudmila, poljedelka, Lipni dol 3, — BRATEC Karl, poljedelec, Lahovgraben 34 in VAVPIč Terezija, poljedelka, Otočec ob Krki. SMRTI — POŽLEP Vincenc (24), pekovski pomočnik, Laško 102, — HLADIN Franc (54), kolar, Lažiše 13, — PUH Amalija (67), gospodinja, Strmca 56, — Pl ŠOT EK Frančiška (70), gospodinja, Jagoče 16, — PLANINC Drago (21), delavec, Lažiše 13, — ŠIKOVEC Jože (61), invalidski upokojenec, Radeče 205, — ZUPAN Jožefa (78), gospodinja, Vrhovo 23, — KUUČEVŠEK Karl (84), upokojenec, Jagnjenica 2, — ŠKOBERNE Jože (67), kmet, Marijina vas 10, — ŠMID Ivan (60), upokojenec, Polana 28, — ZORKO Anton (75), kmet, Marijina vas 4, — ZEMLJAK Helena (80), poljedelka, Velike Grahovše 1. Gradnja laške šole začeta Kljub vsem težavam okoli denarja, se je gradnja nove šole v Laškem konec septembra letos le načela. Izvajalec gradbenih del je Gradbeno podjetje INGRAD Celje, ki je od vseh zainteresiranih gradbenih podjetij predložil najcenejšo ponudbo. Najcenejša ponudba pa seveda ne pomeni, da bo gradnja dejansko tudi poceni, saj bo adaptacija obstoječega šolskega objekta in dozidava novega učilniškega trakt-ta stala brez vsake opreme okrog 2.150.00 dinarjev. Če k temu dodamo še opremo, ki bo tudi stala okoli 200.000 din, pomeni, da bo celotna investicija zahtevala najmanj 2.350.000 din. Od tega bo v občini pobranih sredstev 1.350.000 din. Kaže poudariti, da so za to gradnjo pokazale zlasti veliko razumevanja gospodarske organizacije, ki že od leta 1965 prispevajo za te namene 0,45 % od čistega dohodka, v letu 1969 pa bodo kot vse kaže ta prispevek povečale na 1 %. Ostalih 1,000.000 din predstav- lja kredit iz republiških sredstev. S' tem kreditom se tako predstavniki) občinske skupščine kot predstavniki sklada za investicije v šolstvu ukvarjajo že od leta 1(965. Kljub vsem težavam izgleda, da ga bomo končno le dobili, kajti republiška izobraževalna skupnost je pismeno zagotovila, da je naša šola v prioritetnem programu gradnje osnovnih šol v Sloveniji in da ho kot taka deležna kredita. Gradnja šole bo po pogodbi končana do začetka naslednjega šolskega leta, s tem da bo adaptacija sedanje šolske stavbe opravljena mod šolskimi počitnicami. Ko bo šola oziroma njena prva etapa končana, bomo dobili 12 novih učilnic z vsemi ostalimi ptrebnimi prostori. Tako vse kaže, da bodo učenci osnovne šole Laško, če ne pride do nečesa nepredvidenega, že v naslednjem šolskem letu obiskovali pouk v novih šolskih rostorih. S tem bo prostorna stiska, i že resno ogroža kvaliteto pouka, vsaj za naslednjih deset let na območju laške šole rešena. Učenci, ki bodo tako prišli do kvalitetnejšega pouka, pa bodo najbrž odi vseh najbolj hvaležni za trud am razumevanje vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri gradnji šole. CVETKO KNEZ IDEJNA SKICA NOVIH PRIZIDKOV OSNOVNE ŠOLE V LAŠKEM S PRIPRAVLJALNIMI ZEMELJSKIMI DELI SO ŽE ZAČELI TELESNA VZGOJA V R1M S K Na splošno ugotavljamo, da telesna vzgoja v občini zaostaja za splošnim razvojem. Na eni izmed sej občinske skupščine smo celo slišali, da je stanje kritično. Telesnovzgojna in športna društva so torej nedelavna in ne izkoriščajo možnosti, ki za razvoj telesne kulture obstoje. Te splošne ugotovitve pa seveda ne veljajo za vsa društva, za vse športne organizacije enako. Poglejmo si delo enega od tistih društev, za katero lahko brez oklevanja zapišemo, da ni nedelavno. Društvo za telesno vzgojo »Partizan« Rimske Toplice ima za svoj razvoj, za svoje delovanje omejene možnosti. Možnosti, ki jih ima, pa s pridom ih uspešno izkorišča. Pri tem mislimo na bele poljane pozimi, poleti na vodo ter na košarkarsko igrišče od spomladi do jeseni. V Rimskih Toplicah redno gojijo smučanje, plavanje in košarko, občasno pa tudi odbojko in namizni tenis. V zimskih dneh organizira društvo vsako PAVEL AJDNIK leto smučarske tečaje. Tečajij so za smučarje, ki ta zimski šport že delno obvladajo, tečaji pa so tudi za »smučarje«, ki delajo na smučeh prve korake. Da se lahko smučarskega usposabljanja udeleži čim več mladih, tečaj organizirajo redno v zimskih šolskih počitnicah, število ljubiteljev belega športa, ki se vključi v ta tečaj, ni majhno in se giblje od 30—40 tečajnikov. Ob koncu tečaja sledi seveda tudi preizkušnja znanja v obliki društvenih smučarskih tekem. Ker društvo nima telovadnice in ker v Rimskih Toplicah ni zaprtega prostora, kjer „bi se lahko gojile najrazličnejše oblike telesne vzgoje in kamor bi se lahko športniki tega kraja zatekali v deževnih, mokrih in hladnih dneh, člani društva koristijo le sončne dni na košarkarskem igrišču. S košarkarskimi treningi začnejo že zgodaj spomladi in ti trajajo do pozne jeseni. Rednih košarkarjev je sicer manj kot smučarjev, vendar se njihov krog v zadnjem času veča, kvaliteta pa dviga. Košarkarji »Partizana« Rimske Toplice so letos poleti Odigrali s košarkarji Laškega 2 tekmi. V prvi tekmi so Laščani zmagali z dokaj veliko razliko v doseženih koših, v drugi tekmi pa je bila razlika le še neznatna. Glede na to, da so bile to prve tekme mladih košarkar- jev Rimskih Toplic in da je izbira tekmovalcev v Rimskih Toplicah v primerjavi z Laškim majhna, so Bili rimski košarkarji kljub porazoma s svojo igro zadovoljni. Tretje telesnovzgojno področje, kjer poteka vadba redno, je plavanje. Delo na bazenu se prične lahko šele proti večeru, ko se redni kopalci odpravljajo domov. Društvo organizira na eni strani začetno plavalno šolo, na drugi strani pa potekajo redni plavalni treningi. V plavalni šoli, za katero je več kot dovolj zanimanja (tudi do 40 piijavljencev), dobijo neplavalci tiste nujne osnove plavanja, če že morda v enem letu ne splavajo, na treningih pa že izurjeni plavalci izboljšujejo tehniko plavanja, učijo se novih stilov, pridobivajo vzdržljivost itd. Ob koncu avgusta društvo organizira nočne plavalne tekme, na katerih se pokažejo uspehi poletnega dela. Letošnjih društvenih plavalnih tekem se je udeležilo 32 tekmovalcev. Društvena plavalna ekipa se redno udeležuje odprtega prvenstva Celja v plavanju, ki je vsako leto v Celju v počastitev občinskega praznika. V letošnjem juliju se je na tem tekmovanju TVD »Partizan« Rimske Toplice predstavilo s 17 tekmovalci in kot ekipa zasedlo 2. mesto. Nekateri posamezni tekmovalci (Branko Gračner, Andrej Mlakar, Bogdana Teršek, so v svojih disciplinah zasedli kar prva mesta. Da je delo v društvu na ustrezni strokovni ravni, društvena uprava posveča vso skrb usposabljanju vaditeljskega in drugega strokovnega kadra. Za strokovno delo ima društvo košarkarskega inštruktorja, smučarskega voditelja in učitelja, plavalnega učitelja in 2 prednjaka. V~ knjigi članov imajo vpisanih 90 pripadnikov telesne vzgoje in športa, od pionirjev do članov. Pobrana članarina je za društvo tudi najbolj zanesljiv, čeprav majhen dohodek. Društvena uprava in strokovni kader si ne prizadevata toliko, da bi dobili posebne, vrhunske tekmovalce. Njihov osnovni cilj je: Vprašanje ureditve ceste iz Seve do Trnovega je predstavljalo že več let problem, s katerim sta se po svoje ubadali tako Krajevna skupnost Rim- IH TOPLICAH posredovati telesno vzgojo čim širšemu krogu občanov, predvsem pa mladini, ki se naj izživlja v športu, v telesni vzgoji, saj si tukaj krepi duha in telo, svoje fizične in intelektualne sposobnosti ter se razvija v zdrave in odporne občane in državljane. BRANKO GRAČNER, ČLAN TVD »PARTIZAN« RIMSKE TOPLICE IN PRVAK MESTA CELJA ZA 1968. LETO PRI MLADINCIH NA 100 M HRBTNO ske Toplice kot Sedraž. Letos, ko je bila cesta Smarjeta—Dol zaradi rekonstrukcijskih del zaprta, pa je ureditev postala nujna, saj so od te poti odvisni vsi prebivalci srednjega in vzhodnega dela sedraške krajevne skupnosti. Brez te ceste bi ta predel ostal praktično brez kakršnekoli prometne zveze, razen peš poti, s sedežem občine — Laškim. Spričo takšnih razmer so se krajevna skupnost in prebivalci Seve ter Trnovega, za katere bo ta cesta ostala velikega pomena, tudi po dovršitvi del na cesti Smarjeta — Dol, v dogovoru s predstavniki občine odločili, da se cesta popravi in usposobi za najnujnejši promet. Izvedba načrta je poleg prostovoljnega dela, ki ga ni bilo malo, zahtevala tudi znatna finančna sredstva, kajti dosedanjo traso je bilo treba ponekod celo za več me’trov prestaviti. Denar za to sta prispevala krajevna skupnost in cestni sklad pri skupščini občine Laško. Seveda krajevna skupnost ni mogla prispevati večja sredstva, kajti v začetku leta, ko je razporejala svoj denar, ji ni bilo znano, da bo glavna cesta zaprta, in da bo zato problem tako nujen. (Nadaljevanje na 11. strani) Cesta od Seve proti Sedražn popravljena Iz krajevne skupnosti Jagnjenica-Svibno CESTA nam pišejo... SEVCE-SEDRAŽ Svet KS Jagnjenica—Svibno je letos vso skrb posvetil ureditvi ceste Jelovo—čimer-no. Dela z buldožerjem in kompresorjem so končana. Traso nove ceste je treba še posuti z gramozom, kar pa doslej ni bilo mogoče zaradi slabega vremena. Poleg sredstev, ki jih je dala na razpolago KS, so se pri tem izkazali tudi občani, ki so v denarju prispevali nad 10.000 dinarjev, vsaka kmetija pa je opravila po 200 do 300 ur prostovoljnega dela. Nova cesta ne bo predstavljala za KS dodatnega bremena, ker bodo dosedanjo cesto v irti dolžini oskrbovali občani tega kraja sami. * Na območju skupnosti sta dva potoka-hudournika: Sopota in Glažuta. Na teh potokih oskrbuje KS 15 mostov, poleg tega pa oskrbujejo še tri mostove občani sami. Letos so morali obnoviti 4 mostove. Dva sta že urejena, za druga dva pa so priprave v teku. * Razen cest in mostov so letos že uredili tudi vodovod v Starem dvoru, drugi vodovod pa gradijo na Jagnjenici v novem naselju. * (Nadaljevanje s prejšnje strani) Cestni sklad je prispeval 4.996,00 dinarjev, od tega za plačilo buldožerja ki je opravil osnovna zemeljska dela za 2,496,00 din, ostalo pa za gramoz. Krajevna skupnost je prispevala 1.500.00 din, ki so bila tudi v celoti porabljena za nabavo in dovoz gramoza. Vsa opravljena'dela so torej stala 6.496.00 din. V ta znesek pa seveda ni vračunano delo, ki so ga občani opravili prostovoljno. Tega ni malo, saj so posamezniki opravili tudi več kot 200 prostovoljnih ur v kratkem časovnem razdobju. V tem času je cesta v lepem in suhem vremenu usposobljena za ves promet, dočim je v deževju prevoz še vedno nekoliko otežkočen. Na cesto je namreč v glavnem nasut jamski gramoz, ki se sicer počasi sprijema, ko pa se, ostane kot beton. Zato opravičeno pričakujemo, da bo cesta drugo leto spomladi v vsakem pogledu sposobna tudi za zahtevnejše voznike. Ob tem pa je treba povedati še to, da bo krajevna skupnost morala tudi v naslednjem letu za to cesto predvideti določena sredstva, kajti urediti bo treba še zadnjo tretjino, ki pa je znatno boljša. Za sedanje potrebe je, naslednje leto pa bo z manjšimi sredstvi v celoti dokončana. Cesta bo ostala pomembna komunikacija za ves vzhodni del krajevne skupnosti, skrajšala pa bo pot tudi marsikateremu, ki se bo vračal iz Sedraža, namesto preko Brezne-ga do Smarjete, preko Trnovega na CVETKO KNEZ REGULACIJA SOPOTE PRI PAPIRNICI V RADEČAH Poziv davčnim zavezancem za plačilo prispevkov in davkov, komunalnih taks in prispevka za uporabo mestnega zemljišča. Zavezance za plačilo IV. akontacije prispevkov in davkov od kmetijske, obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, da bo potekel rok plačila 15. 11. 1968, medtem ko je komunalno takso za cestna motorna vozila, odmerjeno za leto 1968 bilo plačati v 15 dneh po prejemu odločbe o odmeri. Hkrati opozarjamo zavezance prispevka za uporabo mestnega zemljišča, da je rok plačila odmerjenega prispevka za tretje četrtletje 1968 potekel že 10. 10. 1968. Davčne zavezance vabimo, da svoje družbene obveznosti čimprej poravnajo, v bodoče pa se pridržavajo zakonitih rokov za plačilo, sicer bodo dolžni plačati Se zamudne obresti in izvršilne stroške. Oddelek za finance Občani te skupnosti se pohvalno izražajo tudi glede prometnih zvez, katere je na progi Sopota—Zidani most—Celje vzpostavilo avtobusno podjetje IZLETNIK iz Celja. % Pritožujejo pa se nad vozniki in nosači lesa s konji, ki občanom povzročajo škodo, ko so jim poleg travnikov in njiv uničili že domala vsa pota na tem delu in še del ceste IV. reda. J. F. VSE NAROČNIKE, KI SE NISO V CELOTJ PLACALI LETOŠNJE NAROČNINE PROSIMO, NAJ TO STORE VSAJ DO KONCA NOVEMBRA I Zdravstveni dom Celje RAZPORED DEŽURNE SLUŽBE ZA MESEC NOVEMBER 1968 V času od 1. do 30. novembra 1968 bo dežurna služba zdravnikov in medicinskih sester za področje Laško in Rimske Toplice in k tem spadajoče okolice poslovala po naslednjem razporedu: 1968 Zdravnik Medicinska sestra ali bolničarka 1. 11. — 3. 11. Velikonja dr. Tone Turin Elizabeta 4. 11. — 10. 11. Pečar dr. Samo Vlastelica Olga 11. 11. — 17. 11. Dolanc dr. Jože Sološi Helena 18. 11. — 24. 11. Velikonja dr. Tone Turin Elizabeta 25. 11. — 30. 11. Pečar dr. Samo Vlastelica Olga Potrebni obiski na domu naj se naroče pri posameznih zdravnikih do 13. ure. Vsi bolniki in poškodovanci, ki jim je potrebna nujna zdravniška pomoč, naj se javljajo dežurnim, ki so v službi tisti dan. Nova evidenca nepremičnin družbene lastnine Evidenca nepremičnin družbene lastnine, ki jo je vodila premoženj-sko-pravna služba oddelka za finance SOb Laško iz različnih razlogov ni bila vselej usklajena z dejanskim stanjem na terenu. Takšno vsklajenost je možno doseči le z geometrijskimi ugotovitvami in novimi odmerami na terenu- To zelo obširno in zamudno ter strokovno zahtevno delo je zato prevzel Zavod za izmero in kataster zemljišč v Celju, ki bo naložil in potem vodil evidenco nepremičnin družbene lastnine. Skupščina občine Laško je namreč na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. 2. Važno je poudariti, da morajo pri urejanju te nove evidence sodelovati vsi, ki upravljajo z nepremičninami družbene lastnine. Člen 2. navedenega odloka namreč določa, da so imetniki pravice uporabe (prej upravni organi) dolžni predložiti zavodu za izmero in kataster zemljišč v Celju vso potrebno dokumentacijo za naložitev evidence in nosijo tudi stroške v zvezi s terenskimi deli (konstatacije in preme-ravanja), kakor določa 3. člen tega odloka. Važno je tudi določilo 4. člena, ki določa, da so imetniki pravice uporabe družbenih nepremičnin dolžni neskladnosti med dejanskim in zemljiškoknjižno — kata- Podatke o neskladnosti bo zavod sporočil posameznim imetnikom pravice uporabe in z vročitvijo teh podatkov prične teči tudi prej navedeni rok. Stroške, ki bi nastali v DOPISUJTE V NASE GLASILO! PIŠITE NAM O SVOJEM DELU, USPEHIH IN PROBLEMIH NA TERENU ALI DELOVNEM MESTU! PIVOVARNA LAŠKO razpisuje prosto delovno mesto PRIPRAVNIKA — EKONOMSKEGA TEHNIKA Pri zasedbi delovnega mesta imajo prednost štipendisti podjetja. Vloge dostavite tajništvu podjetja v roku 14 dni po objavi razpisa, vendar najpozneje do 25. novembra 1968. 1968 sprejela odlok o prenosu evidence nepremičnin družbene lastnine na Zavod za izmero in kataster zemljišč v Celju. Odlok je objavljen v Uradnem vestniku občine Laško št. 1-10/1968. Po osnutku pogodbe, ki jo bo občina Laško sklenila z zavodom, prične naložitev evidence 1. maja 1968 ter bo za vseh 32 katastrskih občin naložena v letih 1968 do 1970, ko preide v letu 1971 v redno vzdrževanje. V letu 1968 bo urejena evidenca za katastrske občine: Laško, Podvin (laški), Sv. Krištof, Sv. Je-dert, Belovo, Rečica in Slivno. V letu 1969 za katastrske občine: Radeče, Njivice, Svibno, Hotemež, Vrhovo, Sv. Peter pri Loki, Podkraj (del), Žirje (del) in Lokavec. V letu, 1970 pa za preostale katastrske občine tj.: Lahomno, Lahomšek, Pla-zovje, Lažiše, Lože, Paneče, Marijina vas (del), Mrzlo polje (del), Mišji dol, Sv. Lenart, Trobni dol, Sv. Rupert (Breze), Sv. Peter pri Jurklošt-ru, Rifengozd, Svetina (del) in Tre-marje (del). strskim stanjem, katere ugotovi za-vod', v roku 6 mesecev izvesti pri zemljiško knjižnem sodišču v Celju. upravni (fejavnosti po tem roku zaradi omenjene neskladnosti, bodo nosili imetniki pravice uporabe sami. Letos sprejeti občinski odlok postavlja delovnim organizacijam nove naloge, ki se jih naj lotijo s polnim čutom odgovornosti. To je predvsem v njihovem lastnem interesu, saj bo točna evidenca nepremičnin (kot del njihovih osnovnih sredstev) predstavljala čvrste pravne temelje o pravicah ter razpolaganju z njimi. Bojan TAJNSEK o nezaposlenih na področju občine Laško po so bili v evidenci pri Komunalnem zavodu z in 30. PREGLED kvalifikacijski strukturi in šolski izobrazbi, ki i zaposlovanje delavcev v Celju na dan 31. 8. 9. 1968. AVGUST SEPTEMBER »Naše delo« izhaja mesečno — Izdaja Skupščina občine Laško — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Lev TIČAR — Uredništvo in uprava: Laško 1, telefon 10 in 11, interna številka 4 in 6 — Cena za posamezno številko 1 N-din — Žiro račun pri Službi družbenega knjigovodstva, podružnica Laško številka 5071-637-5 — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do 20. dne v mesecu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo. Tisk ip klišeji GP »Celjski tisk« Celje. POKLIC šolska izobrazba Spol Spol M. ž. Skupaj M« Ž. Skupaj ing. elektrotehnike višja — 1 1 — 1 i strojni tehnik srednja 1 — t i — i ekonomski tehnik srednja —- 3 3 1 3 4 babica srednja — 1 I — 1 1 učiteljica srednja — i 1 — 1 1 matur» gimnazije srednja 1 1 2 1 2 3 administrator srednja — 2 2 — 1 1 gradb. delovodja kvalificiran 1 — i — — — vrtnar kvalificiran 1 1 1 — 1 čevljar kvalificiran 2 — 2 i — 1 elektromehanik kvalificiran i — 1 i — 1 jamski kopač kvalificiran 2 — 2 i — 1 avtomehanik kvalificiran 1 — 1 — — — čuvaj proge kvalificiran 1 — 1 1 — 1 trg. prodajalec kvalificiran 1 2 3 1 1 2 krojač kvalificiran r 4 3 1 5 6 elektro inštalater kvalificiran t — 1 1 — 1 kuharica kvalificirana — 2 2 2 2- cvetličarka kvalificirana — t r — 1 t mlekar kvalificiran — 1 i — — — šivilja kvalificirana — 1 i — — — tesar kvalificiran — — — i — 1 zidar kvalificiran — — — — r — t nekvalificirani delavci brez poklica 46 62 108 43 69 112 invalidi kvalificirani 6 t 7 6 1 7 invalidi nekvalificirani brez poklica 3 2 7 5 3 8 Skupaj: 71 85 156 67 91 158 REKAPITULACIJA: Višja 1 1 1 1 Srednja 2 8 10 3 8 11 Kvalificirani 12 11 23 10 9 19 Nekvalificirani brez poklica 46 62 108 43 69 112 Invalidi U 3 14 11 4 15 Skupaj: 71. 85 156 67 91- 158