Janko Rednak Center je biser z napako Ko pride novi predsednik, mu je, seveda, treba izreči dobrodošlico pa četudi sploh ni nov v krogih občinske SZDL. Janko Rednak se namreč tu vrti že od leta 1978, ko je postal član predsedstva občinske konfe-rence, tri leta kasneje pa poklicni sekretar naše soci-alistične zveze, sicer pa je po poklicu diplomirani pedagog. Politiko pa ima tako rekoč v malem prstu, prav tako težave, ki tarejo našo občino. »Človek se izbrusi ob delu,« ije začel pogovor. »Izkušnje si pridobivaš tudi v dialogu z Ijudmi, ne le s forumi in funk-cionarji. Dobra šola zame je bilo delo pri stanovanjski skupščini Center, ko sem po- slušal Ijudi v stanovanjski sti-ski, da ne govorim o zborih občanov, kjer prihaja na dan vsa paleta problemov življe-nja v naši občini. Menim, da bi se vsak politik moral po določenem času vrniti v zdru-ženo delo ali krajevno skup-nost« - Ali je krajevna skupnost ¦ šibka točka politične verige? »Vse mary Ijudi je priprav-Ijenih prostovoljno delati v krajevnih skupnostih. Dele-' gati fcesto obupajo, kone do-bijo odgovorov, ki jih občani želijo, ker se ustavyo v biro-kratskih mlinih ali pridejo v bazo tako .prežvečeni', da ni-so ne tič ne miš. Ampak pred Jjudi je treba z rešitvami, z re-zultati. Ne moremo samo na-čelno trobiti, kako je treba iz-boljšati življenje v naši ob-čini.« - Ali pri tem merite predv-sem na staro Ljubljano, ka-mor sodite kot krajan in kjer ste še vedno delovni akti-vist? »Stara Ljubljana je blišč in beda našega mesta. V svojem mandatu se bom trudil, da bo-mo kaj več storili zanjo, ker je umazana, zatrpana z avtomo-bili, .posiljena' tudi z vprašlji-vo trgovsko in gostinsko po-nudbo, da ne govorim o sla-bih stanovanjih in kanalizaci-ji. Potrebno ji je več reda in snage. Nadalje moramo po-svetiti več pozornosti grajske-mu pobočju. In ne nazadnje privabiti mlade, da bodo žive-li tukaj, kajti ti prinašajo živ-Ijenje mestu in hkrati lepšajo starost, ali ne?« se je razgovo-ril Janko Rednak in tako v bistvu razlagal koncept svoje-ga dela, ne da bi pri tem upo-rabljal stare, izrabjjene fraze, katerih so ljudje siti do grla. - Omenili ste neustrezno trgovsko ponudbo. Upam, da ste pri tem merili tudi na Vošnjakovo ulico, kjer se na-sproti imenitnega hotela na-haja povsem brezvezna teh-nična trgovina... »... kamor bi sicer, denimo, sodila boljša restavracija in bi varyo radi prišli tudi Ljub-ljančani, ne le turisti,« je na-daljeval, »sicer pa tudi z go-stinsko ponudbo ni vse prav. V Ljubljani imamo eno samo združeno gostinsko podjetje, a kup gospodaijev. Nisem pri-staš .šankizma', ki se je razpa-sel kot bolezen in mislim, da kvarno vpliva na mladino,« je spregovoril iz njega pedagog. »Ni vzgojno, da že najmlajšim ponujamo alkohol in vzgaja-mo mlade pijance. Žal nam z uprave za notrarye zadeve po-ročajo o razširjanju alkoholiz-ma med mladimi.« - In ko sva že pri mladih, le-ti tudi povsem drugače opo-zarjajo nase, saj jih bomo vsak čas imeli na ulicah. »Prava sramota je, da mora-jo mladi opozarjati nase s pro-testi zaradi učbenikov, neu-streznih prostorov oziroma šolskih poslopij, ki že spomi-njajo na srednji vek in ne na 20. stoletje. Srednje šolstvo je rakasta rana pri nas in treba bo radikalno poseči vanj.« - Trdite, da si občina z naj-višjim narodnim dohodkom tega ne bi smela privoš-čiti... »Človek bi pričakoval, da bo v takšni občini in mestu, seveda, le več zavesti o po-membnosti srednjega šol-stva.« Pri tem je omehil tudi me-sto, kajti občina Center je le del Ljubljane, vendar pa se po mnenju tovariša Rednaka v Ljubjjani premalo zavedamo, da je Ljubljana le ena in jih ni sedem po vrsti. Češ, vsak re-šuje svoje, ni prioritetnega re-da, zato so rešitve često polo-vične. . »Manjka zavesti o enotnem prostoru,« je poudaril in pri. tem med drugim omenil tudi Grad, tega bolnika, ki ga zdra-vimo in zdravimo, a ne more na zeleno vejo. Manjka zavesti vseh, tudi republike, saj Grad ni le Ijubljanski.« In, kar je najvažnejše, Gradu je treba dati vsebino, da bo zanimiv, privlačen in to ne Ie z gostilno in porokami, ampak tudi z de-javnostjo institucij, zlasti mu-zejskih, umetniških, galerij-skih; ne nazadnje bi tam lah-ko imeli kako dvorano za sim-pozije, potem za komorno glasbo,« je našteval. - In ko sva takole mlela probleme, ki bi jih lahko na-trosila za celo knjigo, razlo-žite še, ali boste kaj spremi-njali v sami organizaciji ob-fcinske SZDL? »Dobro bi bilo racionalizira-ti naše delo. Pri tem merim na-nekatera delovna telesa, ki jih sploh ni čutiti. Torej, jih ne potrebujemo. Interese je po-tem treba združiti z drugimi. Mislim, da bomo odločneje posegli v delo svetov, koordi-nacjjskih odborov in drugih, predvsem pa si bom v svojem mandatu prizadeval, da nas bo bolj čutiti v krajevnih kon-ferencah. Le-te so baza in so pravi vrelec pobud,« je končal pogovor novi predsednik, poln volje, da se kaj obrne na bolje. Albina Adamič