Krista Hafner
Marjanca pozdravlja
lastovico
Marjanica: Lastovička, drobna ptička, dober dan! Kdaj si se vrnila, kdaj si priletela iz tujih krajev k nam ?                      n
Lastovica: Snoči, ko za gore sonce je tonilo, ko veeerno pesem v stolpu je zvonilo, sem  pozdravila domači hram.
Marjanica: Pa povej mi, lastovica, kje si bila ves ta dolgi čas ? Kje živela, kje žgolela si vso zimo, ko ni bilo te pri nas ?
Lastovica: Čez morja tri, čez tri gore jeseni mene pot vodila je. V deželi južni sem živela, kjer sonce žge, kjer zime ni, kjer palme kratke sence rišejo in mušice skoz leto dui po zraku plešejo.
Marjanica:  Pa kdo te vodil je, kdo kazal ti je ^ v daljne kraje pot.
Lastovica:    To bil je sam naš ljubi Bog.
Marjanica: Še to povej mi, ljuba ptička, zakaj iz dežele bajne zdaj vrnila si se k nara?
Lastovica: Da zopet bi pozdravila domači hram. Ta planinski raj je moj rojstni kraj. Tu svoje gnezdece imani. Mladiče v njem gojila bom. To je moj lepi, : dragi dom. Vsako jutro vam budnice bom žgolela, tebi, sebi, vsem Sloven-cem srečo bom želela.