LETO XXV!, ŠTEVILKA 5, 11. marec 1994, CENA 110,00 SIT
GORNJI GRAD
DRUŽBA ZA RAZVOI
LJUBNO
TISKANO NA EKOLOŠKEM - OKOLJU PRIJAZNEM PAPIRJU
Obletnico slikarke Milice Zupan
mt
466
«9
566<
)W
«M 0« 56« « 3W X> 466 W 4M 6C 36« « m >4 466 « 4M 6C 56« K 54« >4 466 »
56«
JM(
466
4M
56«
X«
466
4M
56«
544
466
4M
56«
?»
4M
56«
?»
466
4M
56«
M«
56«
?»
466

iiimiiiiiiiiiiiiiišiiiiiišiiiiiliiiiišiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiliiiiišiišiiiiiii
Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o.
NOVO V KEMOZAŠčlTI MOZIRJE, tel. 831-871
Oglasite se v našo poslovalnico, kjer vam bomo poleg velike izbire:
* zaščitnih sredstev za kmetijstvo * semen za poljedelstvo in vrtnarstvo * hrane in opreme za hišne LJUBLJENČKE ...
SVETOVALI o pravilni izbiri in uporabi semen in predvsem zaščitnih sredstev.
Tudi z našo pomočjo bodo vaši pridelki večji in lepši, narava pa bo manj obremenjena.
STROKOVNJAK VAS ČAKA VSAK torek od 9. do 11. in sredo od 15. do 17.
SE PRIPOROČAMO!
mmmmmmmmnnmmmmmmmmmmmmmmmmnmmmmmmmmmmmmmm
EPSI		
		
Poročno		P.E. PLOČEVINA Kocenova 4, Celje Tel. & Fax : 063 / 442-300
fotografiranje -fotografiranje poročnega obreda; -fotografiranje v studiu; -fotografiranje cerkvenega poročnega obreda; -fotografiranje na poročnem kosilu, večerji... (albumi, okvirji, povečave...)	1	WO ! NOVO ! NOVO Cenjene kupce obveščamo, da smo odprli novo trgovino z avto pločevino: ZASTAVA, WV GOLF, RENAULT, LADA, SAMARA, OPEL. Možnost naročila pločevine za ostala vozila, Na zalogi imamo tudi stekla za omenjena vozila,
Pokličite nas, da se pravočasno pogovorimo o vseh vaših željah!	X- X	P.E. PLOČEVINA se nahaja v KOCENOV/ ul. Hß e korak od AVTOPLUS trgovine v RAZLAGOVI % CELJE.
EPSI d.o.o. Savinjska c. 4 Tel.: 063 831-957 (vsak dan med 7.30 in 14.30) razen sobote, nedelje, praznikov		mwà TmWtNAM i
		

NASLOVNICA
Na zdravje !
Foto: Sašo Bernardi
Tegobe se nadaljujejo
Nazarsko gostinsko podjetje Turist se tudi letos srečuje z znanimi težavami, zaradi česar so v lanskem letu oddali v najem tudi mozirski hotel Turist.
Sprejet plan dela za prvo polletje
Izvršni svet SO Mozirje sije na prvi seji zastavil plan dela, v katerem je najpomembnejša naloga občinski proračun.
Logarska dolina turistično oživlja
Podjetju Logarska dolina d.o.o. že uspeva turistično oživljanje alpskega bisera.
Družba za razvoj Zadrečke doline
V Gornjem Gradu so z željo nadaljnjega razvoja kraja in okolice ustanovili iniciativni odbor družbe za razvoj.
Obletnica domače slikarke
V mozirski galeriji so pripravili razstavo slikarke Milice Zupan, ki praznuje 10-let-nico svojega delovanja.
Tople barve na hladnem steklu
Savinjske novice na obisku pri Erni Hren iz Mozirja, kije znana po svojih poslikavah stekla.
Eetošnji osmi marec, praznik žensk, je izzvenel v ; množici različnih mnenj, pogledov in II razmišljanj tako glede praznika samega in ; njegovega obeleževanja kakor tudi glede vloge ;| žensk v današnji, kot sami poudarjamo, demok-II ratični družbi.
Razhajanja o tem ali je bolj pomemben dan Žensk ali materinski dan in ali naj bi se ali ne izključevala, so deljena. Sodeč po anketah različnih medijev je dan žensk vendarle (ali res Zgolj zaradi navade iz prejšnjega režima?) še vedno ostal prisoten v mnogih družinah in sredinah, medtem ko nekateri prisegajo zgolj na materinski dan. Slovenska družba se je enkrat že spotaknila na v parlamentu predstavljeni teoriji "navadnih žensk" in mater. Vsakršno ponovno tovrstno klasificiranje bi bilo (pa ne samo zato) nepravično. Predvsem pa se kaže resno vprašati: Ali je ta družba že kdaj vprašala ženske (med njimi so seveda tudi matere), kaj si želijo biti? Ali je zanje res dovolj že to, da moški svet enkrat (ali dvakrat) na leto potoži in prizna, da so premalo prisotne v vodenju gospodarstva, v politiki, v vodstvih družbenih organizacij? Ali je to v večini njihova življenska opredelitev? Ali se družba sploh kdaj vpraša, če ženski brez ali z udeležbo v vseh naštetih sferah omogoča njeno temeljno družinsko vlogo - biti žena, biti mati. Kaj ima današnja družina od matere, ki se slabe volje, ker se podjetje, v katerem dela, komaj prebija iz meseca v mesec in so temu primerni tudi njeni dohodki, vsak dan utrujena vrača domov, potem ko je zjutraj po najhitrejši poti oddala v vrtec otroke in jih po končani službi po isti poti pripeljala nazaj? Kaj ima družina od matere, ki mora, saj bo v nasprotnem primeru ob prvi priliki ob službo, v težkih razmerah opravljali tudi dvanajsturno delo, čestokrat tudi ponoči? Kako naj mati v takšnih razmerah vzgaja otroke tako, kot si to želi družba, če pa ta ista družba vzgojo (in nenazadnje tudi eksistenco) teh otrok podpira zgolj moralno? Ni konca vprašanj na to temo. Pa ima ta družba voljo in namen, da bo nekoč nanje res odgovorila? Kakorkoli že, tudi v uredništvu Savinjskih novic se pridružujemo iskrenim čestitkam ob minulem prazniku!
Občinski izvršni svet je osmemu marcu navkljub tega dne opravil svojo drugo sejo. Predvsem zaradi osnutka občinskega proračuna in problematike J P Komunala se je seja precej zavlekla, nekaj njenih zaključkov pa bo na sporedu tudi na naslednji seji občinske skupščine,ki je napovedana za J 7. marec. O obeh dogodkih in seveda vsem ostalem pa prihodnjič.
Do takrat vas lepo pozdravljam!
<L1+a—
Savinjske novice so štirinajstdnevnik in izhajajo vsak drugi petek. Izdajatelj EPSI d.o.o. Savinjska c. 4, Nazarje, telefon 063/831-957, telefax 063/832-363. Sofinancer SO Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik, uredniški ocfoor: Marko Lenarčič; A. Videčnik, R. Pintar, E, Mavrič, F. Kotnik. Stalni zunanji sodelavci: Aleksander Videčnik, Edi Mavrič, Ciril Sem. Tisk: IGEA d.o.o.. Savinjska d. 2, Nazarje; žiro račun EPSI 52810-601-19030. Rokopise, objave,i razpiše in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva zn informiranje RS (št. 23/130-02 z dne 28.2.92} šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5% Vsebina Sestavkov, ki jih'objavljamo v rubriki "Pisma bralcev" niso stališča uredniškega octoora. Prispevke podpisujte s polnim Imenom In naslovom in naj ne obsegajo več kot 30 tpkamh vrstic. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja besedil. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Odpovedi sprejemamo samo za naslednje tromesečje.
REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA FINANCE REPUBLIŠKA UPRAVA ZA JAVNE PRIHODKE IZPOSTAVA MOZIRJE
OBVESTILO
Republiška uprava za javne prihodke, Izpostava Mozirje obvešča vse zavezance za dohodnino, da bo v času od 15. do 28. marca 1994 pobirala napovedi za odmero dohodnine tudi_po krajevnih uradih po naslednjem razporedu:
RECICA 22.3.1994 v prostorih KU Rečica od 11. do 17. ure NAZARJE 21.3.1994 v prostorih Delavskega doma Nazarje od 11. do 17. ure.
LJUBNO 17. IN 24.3.1994 v prostorih KU Ljubno od 11. do 17. ure
LUČE 23. in 28.3.1994 v prostorih KU Luče od 11. do 17. ure GORNJI GRAD 23. in 28.3.1994 v prostorih KU Gornji Grad od 11. do 17. ure
ŠMARTNO OB DRETI 16. in 25.3.1994 v prostorih KS Šmartno ob Dreti od 11. do 17. ure
SOLČAVA 24.3.1994 v prostorih KU Solčava od 11. do 17. ure
MOZIRJE 26.3.1994 na sedežu izpostave od 9. do 12. ure
Zavezanci pa lahko napovedi oddajo tudi na sedežu izpostave
v času uradnih ur:
ponedeljek od 7. do 15. ure
sreda od 7. do 17. ure
petek od 7. do 14. ure
OBVESTILO
Izvršni svet SO Mozirje je sprejel novo Odredbo o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih občine Mozirje. URADNE URE za neposredno poslovanje s strankami so od 1. marca 1994 dalje:
-	ob ponedeljkih od 7. do 15. ure,
-	ob sredah od 7. do 17. ure,
-	ob petkih od 7. do 14. ure.
Ob torkih je delovni čas upravnih organov od 7. do 15. ure, ob čertkih pa od 7. do 14. ure.
SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE IZVRŠNI SVET
OBVESTILO
V času od 28.2. do 28.3.1994
je v prostorih SO Mozirje (Zavod za urbanistično načrtovanje in razvoj ter na gradbenem referatu) javno razgrnjen osnutek "Prostorskih ureditvenih pogojev za nedovoljene gradnje v občini Mozirje.
Dne 16.3.1994 bo ob 14,00 v sejni sobi SO Mozirje predstavitev osnutka.
ZAVOD ZA URBANISTIČNO NAČRTOVANJE IN RAZVOJ OBČINE MOZIRJE
Podjetniški kotiček
Vlada Republike Slovenije je pred časom obravnavala novi obrtni zakon. Bistvo tega zakona je, da ureja obrt kot dejavnost in ne kot statusno obliko. To pomeni, da bodo na obrtni način opravljali dejavnost tako samostojni podjetniki kot družbe. Obrtno dejavnost zakon deli na:
-	obrtno dejavnost (lista obrtnih dejavnosti), ki jo bo mogoče opravljati le, če bo imel lastnik ali zaposleni mojstrski izpit
-	obrti podobne dejavnosti (potrebna kvalifikacija)
-	umetna in domača obrt (mnenje komisije)
Cilj zakona je urediti področje delovanja in razvoja obrtne dejavnosti, torej, onemogočiti, da bi vsak delal vse, brez izpolnjevanja ustreznih pogojev. Zal pa obrtni 'zakon ne predvideva dodatnih olajšav za opravljanje dejavnosti na obrtni način, kot smo morda na tihem pričakovali. Sicer pa, postopek sprejemanja je še dolg in lahko pričakujemo še številne spremembe in dopolnitve predloga zakona.
V sredstvih javnega obveščanja smo slišali, da so se Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj in Obrtna zbornica Slovenije sporazumeli za poenostavljeno vodenje poslovnih knjig za samostojne podjetnike, ki ne zaposlujejo ljudi in katerih promet (katerega leta ni znano) ne presega 10 mio SIT, da lahko samostojni podjetnik prosto razpolaga z gotovino in da lahko vključi v osnovno sredstvo tudi osebni avtomobil za opravljanje dejavnosti.
Po podrobnih "raziskavah" objavljenih dejstev na ustreznih ministrstvih in RUJP smo izvedeli, da so zadeve v postopku dogovarjanja, niso pa še dokončne in tudi ne objavljene.
Od omenjenih informacij se je uporabi v praksi v tem trenutku najbližje tista, ki se nanaša na možnost uveljavljanja osebnega avtomobila kot osnovnega sredstva. Torej bo samostojni podjetnik lahko uporabljal osebni avtomobil kot osnovno sredstvo (vpiše ga v register OS), s tem, da mu bodo stroški v zvezi z avtomobilom priznani v višini 70% nastalih stroškov (avtotak-sistom v višini 90% stroškov). Samostojni podjetnik bo moral ob koncu leta dokazati, daje osebni avto koristil v obsegu 70% za opravljanje dejavnosti. In kako naj to dokaže? Priporoča se popis stanja števca pred pričetkom uporabe za namene dejavnosti in skrbno popisovanje vseh za dejavnost opravljenih kilometrov. Podobno je tudi z leasingom (poslovnim), kjer se kot strošek prav tako prizna 70% oz. 90% stroškov poslovnega najema.
Glede vodenja poslovnih knjig za samostojnega podjetnika posameznika ostajajo stvari odprte. Kot smo omenili, tečejo razgovori o tem, da bi poenostavili vodenje poslovnih knjig za tiste s.p., ki ne zaposlujejo in imajo relativno majhen promet, kot tudi o tem, da bi se cenzus za nujnost vodenja dvostavnega knjigovodstva povečal za enkrat: meja bi bila 10 zaposlenih, letni promet 20 mio SIT in vrednost aktive 40 mio SIT. Žal se odvijajo pogovori v času, ko je uradna verzija pravilnika za vodenje poslovnih knjig že v veljavi, zato izvajalce nenehno spreminjanje samo moti. Zaenkrat torej velja za vse zavezance samo tisto, kar je določeno s pravilnikom in navodili za vodenje poslovnih knjig in so ga tudi dolžni spoštovati.
Ob vsej tej zmedi bi rada opozorila na to, da v kolikor pravilnik ne bo spremenil tudi pravil v zvezi z letnimi poročili (bilanca stanja, bilanca uspeha), posamezniku "lajšanje" vodenja poslovnih knjih med letom ne bo v veliko korist, saj bo moral na koncu leta vložiti toliko več naporov, da bo lahko pripravil letno poročilo. Enostavno knjigovodstvo namreč vseh podatkov, potrebnih za izdelavo računovodskih izkazov, ne zagotavlja. Vprašanje je torej, ali povečati intenzivnost dela skozi vse leto in imeti manj sitnosti ob izdelavi letnega poročila, ali pa napor prihraniti za čas priprave zaključnega računa.
Vida Skok
Turist Nazarje
»Bi DRUŽBENEM WSIKIWI11WLJIJP
O gostinskem podjetju Turist iz Nazarij, v njem je trenutno zaposlenih 35 delavcev, smo nazadnje pisali ob koncu lanskega leta, ko je veliko prahu dvignila napovedana oddaja mozirskega lokala Turist v najem. Pred tem je tekom leta prišlo tudi do zamenjave direktorja, saj so delavci podjetja odrekli zaupanje Stanetu Podsedenšku in na njegovo mesto postavili Jakoba Plaznika. Z njim smo se pogovarjali o trenutnih razmerah v Turistu.
SN: G. Plaznik, ali se je stanje v vašem podjetju v primerjavi z lanskim polletjem, ko je vaš predhodnik opozarjal na neenakopraven položaj glede na zasebne lokale, kaj spremenilo?
JAKOB PLAZNIK: Moram reči, da glede tega ni bistvenih sprememb. Težave, v katerih se nahaja družbeno gostinstvo, se nadaljujejo.
Svojevrsten dokaz temu je tudi dejstvo, da gostinskega kadra praktično ni mogoče dobiti, čeravno jih je precej tega poklica uradno prijavljenih na zavodu za zaposlovanje. Tudi trošarina na alkoholne pijače nas dodatno obremenjuje, vse našteto skupaj pa nekako potrjuje tezo, da se je država odrekla družbenega gostinstva. Tudi druga podjetja v družbeni lasti imajo podobne probleme kot mi in jih na podoben način skušajo tudi reševati - lokale oddajajo v najem. S tem stroške v celoti prenesejo na najemnike, zagotovijo pa si zanesljiv prihodek, ki je neodvisen od dejanskega prometa v lokalu.
SN: Veliko prahu in nenazadnje hude krvi je povzročila vaša odločitev ob koncu lanskega leta, da oddate v najem mozirski bivši hotel Turist. O tem smo pisali tudi v našem časopisu. Kako se ie iztekla tà zgodba?
JAKOB PLAZNIK: Razlogi za oddajo tega lokala v najem so bili več kot očitni, saj nam je v lanskem letu prinesel več kot dve tretjini celotne izgube. Že v fazi razpisa za najem smo težili k temu, da bi lokal v celoti prevzel eden najemnik, ki bi ohranil njegovo dejavnost, vendar takšnega ni bilo. Zato smo lokal oddali v najem za 10 let dvema zasebnikoma, vsakemu polovico. Ludvik Petek ima v najemu gostinski del s šestimi sobami, ki nosi sedaj ime penzion Kozorog, Iztok Vrtačič pa je restavracijski del, v katerem je bilo prej najmanj prometa, brez gradbenih posegov preuredil v trgovino. Oba najemnika sta financirala adaptacijo lokala, predvsem zamenjavo električne instalacije in sanacijo WC ter odtočne napeljave. Njuna skrb je tudi tekoče vzdrževanje objekta.
Kot ste dejali, je bilo na to našo poslovno odločitev precej reakcij. Tudi krajevna skupnost Mozirje ni soglašala s tem , da se v delu bivšega hotela uredi trgovina, pravzaprav sta za tem stališčem stali dve firmi. Upravni organ SO Mozirje pa je končno odločil, da njeno mnenje ni merodajno in je izdal ustrezno soglasje. Nadvse pomembno je tudi to, da nihče od naših delavcev zaradi tega ni izgubil službe. Ce se povrnem na sedanjo ureditev lokala, potem moram glede gostinskega dela povedati tudi to, da je ohranil kuhinjo in da v kratkem načrtuje razširitev z novim restavracijskim delom, kar bo upoštevajoč celotno kapaciteto pomenilo, da lahko brez težav sprejme en avtobus gostov.
SN: Pripombe in nasprotovanja, ki ste jih omenili prej, so se. kolikor je znano, nanašale predvsem na to, da se v edini gostinski objekt v Mozirju, ki ima tehnične pogoje, da znova postane hotel, seli trgovina, kakršnih nai bi bilo menda v tem kraju že dovolj?
JAKOB PLAZNIK: S takim mnenjem se ne morem strinjati. Rekel sem že, da smo si prizadevali dobiti gostinskega najemnika za celoten lokal, vendar kandidatov enostavno ni bilo. Nenazadnje je pa tudi tako: kdo je pa nas kdajkoli vprašal, če nam je všeč ali če smo za to, da Mozirje preplavijo "kafiči"? Kakšen je njihov pozitiven prispevek h gostinski in turistični ponudbi kraja? Kar poglejmo si današnjo situacijo: kvalitetno gostišče, sicer nekoliko dislocirano iz središča kraja, mnogokrat občuti pomanjkanje gostov, medtem so lokali, ki sem jih omenil prej, lepo napolnjeni. Pa se je kdo že vprašal, zakaj?
SN: V najinem zadnjem razgovoru ste omenili tudi nejasnosti, povezane s pričakovano denacionalizacijo nekaterih vaših lokalov. Verjetno tudi to vpliva na poslovno strategijo podietia?
JAKOB PLAZNIK: Res je, da so za nekaj objektov, v katerih imamo lokale, vloženi denacionalizacijski zahtevki. Postopki tečejo, naši ljudje pa so zaradi tega seveda nekako v negotovosti. Nihče namreč ne more napovedati končnega razpleta. Kar nagnati na cesto nas sicer ne morejo, gledano dolgoročno pa bo treba poiskati ustrezne rešitve.
SN: Verjetno je to slednje vsaj deloma pogojeno tudi s privatizacijo?
JAKOB PLAZNIK: Postopek privatizacije je formalno v teku. Izdelan je program, katerega izpeljava pa je blokirana s prej omenjenimi denacionalizacijskimi postopki. Dokler slednji ne bodo rešeni, se ne smemo lastniniti. Upamo, da se vse skupaj ne bo predolgo zavleklo.
Notranjost penziona Kozorog v prostorih bivšega hotela Turist
Pomoč
oškodovancem zaradi suše
Lanskoletna suša je tudi v naši občini povzročila veliko škode. Republiška komisija jo je verificirala v višini
343.344.000	SIT. Izvršni svet SO Mozirje je na zadnji seji sprejel program pomoči oškodovancem.
Program pomoči za delno odpravo posledic suše, ki ga je pripravilo Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, predvideva sukcesivno pomoč (predvidoma do julija 1994) v obliki regresiranja nakupa krmnih žit in pokrivanja oziroma subvencioniranja nabave voluminozne krme ter regresiranja obrestnih mer za kredite. Poleg teh direktnih ukrepov pomoči oškodovancem bo slednjim zmanjšan davek od kmetijstva ter prispevki za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Pomoči , so upravičeni oškodovanci, katerim je suša povzročila izpad predvidenega dohodka od kmetijstva za več kot 30%.
Republiški program pomoči določa za občino Mozirje naslednje oblike:
1.	Regresiranje obrestne mere za kredite skupno 4.626.000 SIT, od tega za investicije (najeti krediti v času od 1.1.1993 do 31.12.1993)
3.084.000	SIT in za tekočo proizvodnjo (najeti krediti v času od 1.6.1993 do 1.6.1994) 1.542.000 SIT.
Uveljavljanje regresiranja obrestne mere je možno na podlagi dokumentacije, ki jo pripravi finančna služba, kjer je oškodovanec 'najel kredit. Višina regresa je največ do 18% regresiranja obrestne mere, odvisno od višine ocenjene škode. Kmetje so jemali kredite večinoma preko hranilno kreditne službe zadruge, le manjše število pri tujih bankah (predvsem v Avstriji). Za slednje ne morejo uveljavljati regresa za obrestno mero. Vso potrebno dokumentacijo za pri njej najete kredite bo pripravila HKS.
2.	Regresiranje krme v skupni višini 20.047.000 SIT in sicer:
-	voluminozna krma v višini 4.626.000 SIT. Ta sredstva so že nakazana občinam na podlagi posebne pogodbe. V skladu s spremnimi navodili za razdelitev te pomoči se lahko ta sredstva namenijo za nabavo vseh vrst krme, zato se bodo prenakazala na M-ZKZ Mozirje, ki jih bo nakazala oškodovancem v obliki dobropisov za nakup repromateriala.
-	krmna žita v višini 15.421.000 SIT. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo sukcesivno nabavlja krmna žita preko direkcije za blagovne rezerve. Za njihovo nabavo je IS pooblastil M-ZKZ Mozirje. Na predlog komisije za ocenitev škode ob sodelovanju strokovne službe M-ZKZ Mozirje, kmetijske svetovalne službe, kmetijske inšpekcije in upravnega organa za kmetijstvo se bo zaradi skromnih sredstev pomoči glede na višino škode dodelitev pripadajočega zneska posamezniku izvedla v obliki dobropisa. Oškodovanec nabavi repromaterial v znesku odškodnine in shrani račun zaradi inšpekcijske kontrole. Takšno obliko pomoči so na zadružnem zboru predlagali tudi kmetje sami.
V občinskem Sekretariatu za gospodarski razvoj, finance in urejanje prostora ocenjujejo, da je ta pomoč (pre)pozna, saj bi bila potrebna že v jesenskem času, ko si vsak dober gospodar izračuna potrebe po krmi in temu primerno opravi nabavo ali prilagodi stalež živine. Z navedenim načinom razdeljevanja pomoči se združijo naslednji viri: voluminozna krma 4.626.000 SIT, regres za ječmen 1.517.150 SIT, regres za koruzo in sojine tropine 2.649.024 SIT, skupno torej 8.792.174 SIT. Na osnovi tega zneska je izračunan faktor za preračunavanje višine odškodnine, ki znaša 0,0256. Z njim se pomnoži ocenjena škoda posameznega oškodovanca, dobljeni znesek pa predstavlja višino akontacije odškodnine.
Izvršni svet bo proučil tudi možnost, da z dodatnimi sredstvi iz občinskega proračuna poveča znesek odškodnine na posameznika.
KF
POSLOVNE INFORMACIJE
1.	Ponovno vas obveščamo, da Gospodarska zbornica Slovenije in GWZ - Gesellschaft fuer Internationale wirtschafliche Zusammenarbeit Baden - Württemberg GmbH (GWZ) iz Stuttgarta organizirata SREČANJE SLOVENSKIH IN BADEN - WURTTEMBERŠKIH PODJETNIKOV V LJUBLJANI 24. MARCA OB 9.00 URI V GRAND HOTEL UNION, LJUBLJANA.
če vas srečanje zanima, je potrebno izpolniti formular (dobite ga lahko na Območni gospodarski zbornici Velenje), kar pomeni obenem tudi vašo prijavo za to srečanje.
Formularji oziroma prijavnice so na voljo na Območni gospodarski zbornici Velenje.
Kotizacije ni.
Lista nemških podjetij je na voljo v informacijski pisarni Gospodarske zbornice Slovenije, Ljubljana, Slovenska 41, tel.: 061/ 12 50 122.
2.	Na Območni gospodarski zbornici Velenje je na voljo publikacija POLJSKA VAŠ POSLOVNI PARTNER - KAKO POSLOVATI S POLJSKO.
VSE PODROBNEJŠE INFORMACIJE LAHKO DOBITE NA GZS - OBMOČNI ZBORNICI VELENJE, TRG MLADOSTI 2, VELENJE, TELEFON: 063/856-920, 063/855-645.
	
	POLITIKA
1. seja IS SO Mozirje
Sprejet plan dela za prvo polletje
Novi izvršni svet se je na svoji prvi seji sestal v četrtek, 24. februarja. Poleg ostalih zadev si je zadal plan dela za prvo letošnje polletje, medtem ko bo osnutek proračuna predmet razprave na drugi seji.
Plan delaje bil sprejet brez posebne razprave. O njem poročamo v posebnem prispevku. Naslednja točka dnevnega reda je bila predlog sklepa o javni razgrnitvi osnutka "Prostorskih ureditvenih pogojev za sanacijo z nedovoljenimi posegi degradiranega prostora občine Mozirje". V bistvu gra za projekt sanacije črnih gradenj, ki so bile prijavljene in je bil zanje vplačan depozit. Razen sedmih bo vse mogoče legalizirati. Projekt ho javno razgrnjen in nanj so mogoče
POLITIKA
pismene pripombe. To še posebej velja za neposredno prizadete pa tudi za druge občane.
Več razprave je bilo v zvezi s predvideno spremembo meja med naselji Logarska dolina, Podolševa in Solčava, ki jo predlaga Geodetske uprava. Kljub nekaterim pomislekom glede tega, da se sprememba predlaga zgolj zaradi poslovnih interesov, je IS predlog potrdil in ga bo posredoval v obravnavo občinski skupščini.
Izvršni svet seje nato seznanil z informacijo o stanju blagovnih rezerv v občini Mozirje, nakar je na predlog komisije za ocenitev škode potrdil predlog programa pomoči oškodovancem zaradi suše. Program bo operativno izvajala Mercator-Zgomjesavinjska kmetijska zadruga in o tem poročala izvršnemu svetu.
Ob koncu seje je IS sprejel še odredbo o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih SO Mozirje in imenoval komisijo za popis premoženja in premoženjsko bilanco ter komisijo za oddajo poslovnih prostorov v najem. Obe bosta delovali pod vodstvom podpredsednika IS Jožeta Mutca.
KF
Program dela Izvršnega sveta za prvo polletje
Na svoji prvi seji je Izvršni svet SO Mozirje pod vodstvom predsednika Jakoba Presečnika sprejel okvirni plan svojega dela za prvo polletje letošnjega leta. Neznank glede predvidenih sprememb zakonodaje je precej, zato je plan postavljen le kot neke vrste osnova, medtem ko bo izvršni svet tekoče obravnaval tudi naloge in problematiko, kijih bodo narekovale razmere in potrebe.
Med pomembnejšimi nalogami iz programa dela lahko omenimo predvsem izdelavo občinskega proračuna, reorganizacijo JP Komunala, problematiko lokalne samouprave, odlok o pospeševanju malega gospodarstva, poleg tega pa še poročilo komisije za denacionalizacijo, poročilo o lanski turistični sezoni in program letošnjih prireditev, ureditvene načrte turistično rekreacijsko športne cone Savinjski gaj, Ljubno, Luče in Mozirje, zazidalna načrta obrtno stanovanjske cone in stanovanjske cone Gornji Grad, lokacijski načrt ureditve Savinje skozi Mozirje in ostalo. Dela bo torej več kot dovolj.
KF
Občinski odboR SKD MoziRjE
NAJPOMEMBNEJŠA NALOCA BODO LOKALNE VOLITVE
Slovenski krščanski demokrati, združeni v občinskem odboru Mozirje, so v soboto, 5. marca, zborovali v gasilskem domu na Rečici ob Savinji. Gost omenjenega zbora je bil podpredsednik stranke, predsednik kmečkega gibanja v njej in poslanec v državnem zboru, Ivan Oman.
O delu stranke v minulem obdobju in njenih letošnjih načrtih je spregovoril predsednik občinskega odbora, Ivo Glušič. Dejal je, daje stranki uspelo združiti energijo mladih in izkušnje starejših, kar naj bi pripomoglo k njenenemu uspehu na volitvah in pri pridobivanju članov. Navezali so stike s sosednjimi občinskimi odbori in odbori preko državne meje. Na kulturnem področju si prizadevajo za ohranitev slovenskih običajev (Miklavževanje, materinski dan). Lani so prvič organizirali dan stranke, kar naj bi poslej ponavljali vsako leto. Delo krajevnih odborov je bilo dobro, delujejo pa v Mozirju, taje najbolj aktiven, v Gornjem Gradu, v Šmartnem ob Dreti in na Ljubnem ob Savinji. V zvezi z letošnjim delovanjem občinskega odbora je Glušič predlagal zbom, ki je to tudi sprejel, da se krajevni odbori ustanovijo v vseh novih občinah, da ti odbori v svojih sredinah evidentirajo ugledne ljudi, s katerimi bi lahko nastopili na jesenskih volitvah, in da se občinski odbor SKD zadolži in pooblasti za razgovore glede možnega sodelovanja na in po volitvah s sorodnimi strankami (SLS, SDSS).
Glavni letošnji cilj je zmaga na omenjenih volitvah.
V razpravi je bilo ponovno izraženo vprašanje, zakaj je v stranki SKD glede na veliko število krajanov, ki hodijo v cerkev, relativno malo članov. Biti krščanski demokrat je po mnenju nekaterih članov še vedno nehvaležno, največ vprašanj in mnenj pa je bilo izrečenih na temo (ne)združevanja s stranko SLS. O tem je ob koncu zbora več povedal Ivan Oman.
Občni zbor SKD je ob tej priložnosti listano vil tudi občinski odbor kmečkega gibanja pri tej stranki, katerega glavno delo bo združevanje kmetov in zavzemanje za njihove interese.
ZGORNJESAVINJSKI ODBOR SLOVENSKE	LJUDSKE
STRANKE in
SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE PRI SLS
vabi vse člane na OBČNI ZBOR
Na občnem zbom bomo pregledali delo v preteklih dveh letih in si postavili naloge za prihodnje. Izvolili bomo tudi ' novo vodstvo
Zgomjesavinjskega odbora SLS in SKZ pri SLS.
Zato pridite v čimvečjem številu v soboto, dne 19. marca 1994 ob 9.30 uri
v dvorano Prosvetnega doma Ljubno ob Savinji.
Predsednik
Zgomjesavinjskega odbora:
Andrej PRESEČNIK, dipl. ing. agr.
Gost občnega zbora na Rečici je bil Ivan Oman
TURIZEM
TURISTIČNO
OZIULJO
Logarska dolina je nekoč, zaradi svojih lepot ter naravnih in kulturnih zanimivosti, v slovenskem turizmu pomenila veliko več kot pomeni danes. Od tedanje turistične veličine je ostalo le ime, ki simbolizira lepote alpskih dolin in se je obiskovalcem vtisnilo v nepozaben spomin. Sledov, da je v njej nekoč cvetel turizem, primeren svojemu času, je ostalo zelo malo. Res škoda, da naravnih biserov Solčavskega, nismo znali uspešneje turistično razvijati in vklopiti v voz gospodarskega razvoja Zgornje Savinjske doline. Podobna ugovitev velja tudi za ostale kraje ob poti v Logarsko dolino in kaže na povezanost njihove turistične usode.
Spremembe zadnjih let so prisilile ljudi, da ponovno proučijo zas-
tavljeno smer razvoja na različnih področjih. Pred tremi leti so se ponovno ocenjevale tudi različne možnosti smeri gospodarskega razvoja v Solčavi. Rezultat razmišljanj in dogovorjanj je bil kaj kmalu očiten; poleg gozdarstva, kmetijstva, lesne predelave in obstoječe obrti je turizem s spremljajočo dejavnostjo tisti, ki mora že v nekaj letih ponuditi ljudem nova delovna mesta in ponovno oživiti samo vas Solčavo.
Ena od posledic takšnega pristopa je bila ustanovitev podjetja Logarska dolina d.o.o.. Podjetje naj bi, po dolgem nazadovanju in stihiji, poizkusilo urediti razmere v Logarski dolini. Ustanovljeno je bilo tudi iz razloga, da bo pri načrtovanju in razvoju doline upoštevana avtohtonost dejavnosti in volja ljudi, ki na tem prostoru živijo. Drugačen pristop, po izkušnjah iz drugih okolij, ne bi imel možnosti zagotovitve skladnega in trajnostnega razvoja. Izvršni svet SO Mozirje je podjetju v prvih korakih nudil močno podporo in mu dodelil koncesijo za upravljanje s prostorom. Ta dokument predstavlja osnovo za izvajanje odloka o krajinskem parku Logarska dolina (kar je svetla izjema v slovenskem merilu) in določa vir za sofinanciranje komunalne in turistične infrastrukture v dolini.
Sedaj že lahko trdimo, da je bila to v tistem času kar prava poteza, saj so rezultati že po dveh letih lepo razvidni. In kaj se je bistvenega spremenilo?
Stihija, ki je že močno načenjala naravno okolje v dolini, je bila s pričetkom izvajanja odloka o krajinskem parku v veliki meri prekinjena. Ljudje so na začetku sicer začudeno, večina njih z udobravanjem, sprejeli dejavnost nadzornikov, ki so jim pojasnjevali, da je tudi narava naše bogastvo, ki ga je potrebno varovati in se temu primerno obnašati. Motorizacija v krajinskem parku predstavlja, za razliko od mestnega okolja tujek, saj ovira normalen potek življenja v naravi in moti mir, ki ga večina obiskovalcev želi najti v Logarski dolini.
Nadaljnji razvoj Logarske doline bi moral, zaradi občutljivosti prostora, njenih potencialnih možnosti in upoštevanja najsodobnejših trendov v turizmu, potekati načrtovano. Na pobudo podjetja Logarska dolina d.o.o. se je zahtevne naloge, izdelave predloga ureditvenega načrta in razvojne strategije lotilo podjetje EPSI d.o.o.. Projekt dobro napreduje in bo zaključen v letu 1994.
Urejene komunalne in turistične infrastrukture Logarska dolina nikoli ni imela. V času razcveta so bili pač drugi časi in druge potrebe ljudi. Po dveh letih je urejeno najnujnejše na tem področju: parkirišča, avtokamp, smerne in opozorilne table, klopi, koši za smeti, tipske ograje -urejena je proga za rekreacijski tek, konjeniški šport in gorsko kolesarjenje.
Podjetje je v sodelovanju z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine pričelo z urejanjem naravnih znamenitosti, ki jih premore dolina, kar 16 jih je. Poleg najbolj poznanega slapa Rinke bodo do letošnje turistične sezone za obiskovalce na novo urejeni še slap Palenk, Rastovški slap in izvir Črne.
TURIZEM
lastne razvojne vizije in sodelovanja pri skupnih projektih, povezuje z zavodi in organizacijami doma in v tujini. Vzpostavljeno je dobro sodelovanje z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine, Triglavskim narodnim parkom in PRO VITO ALPINO, mednarodno alpsko organizacijo, ki spodbuja razvoj dejavnosti primernih za alpsko okolje.
Marsikaj je torej drugače, kot je bilo še pred nekaj leti. Ustvarjajo se predpogoji za uspešen turističen razvoj, ki bo temeljil na dejanskih primerjalnih prednostih, ki jih na Solčavskem ni malo in bodo prišle močneje do
Zaradi vizije nadaljnjega razvoja in svoje izjemne zanimivosti zasluži posebno pozornost "Pot po Logarski dolini". Potekala bo od vstopa v dolino do slapa Rinke. Ta pot bo pridobitev za sprehajalce in tiste obiskovalce, ki želijo dolino pristno doživeti v vsej njeni lepoti. Bo zelo zanimiva - povezuje večino naravnih in kulturnih zanimivosti, poučna -seznanjala bo pešce z rastlinstvom in dejavnostmi, ki so skozi stoletja zaposlovale prebivalce Solčavskega in koristna - za tiste, ki se bodo želeli izogniti cesti, ropotu in smradu na poti v gore. Dela so vteku, obiskovalcem bo na razpolago že v letošnjem letu.
Podjetje se, zaradi preverjanja
izraza, ko bo odprt mejni prehod Pavličevo sedlo in obnovljena cesta Ljubno - Igla. Nekoliko počasneje, vendar vztrajno se obnavlja in dograjuje tudi osnovna turistična ponudba, ki je v dolini najbolj primanjkuje in bo okrepila materialno podlago za nadalnji razvoj turistične dejavnosti. Obnavlja se osrednji hotel visoke kategorije, Kovinotehna načrtuje funkcionalno razširitev pensiona Palenk in bogate dodatne ponudbe, urejajo se kmetije za sprejem turistov, na novo je urejen avtokamp. Stvari se torej počasi le premikajo.
Slovenci radi prihajajo v Logarsko dolino, tujci strmijo in se čudijo, zakaj to lepoto skrivamo pred svetom. Lani je bil obisk večji za 40 (štirideset) odstotkov kot leto poprej. Podoben, verjetno nekoliko manj strm trend naraščanja obiska je pričakovati tudi v prihodnjih letih, še posebej, če bomo le zmogli vsaj minimalno skupno promocijo, ne glede na bodočo organiziranost novih občin. Odgovor na vprašanje, ali bomo končno le znali izrabiti našo skupno priložnost in srečno naključje, da se nahajajo najlepši turistični biseri
prav na koncu Zgornje Savinjske doline, je vedno aktualnejši.
Logarska dolina, 8.03.1994
Gornji Grad
"Družba za razvoj Zadrečke doline"
V Gornjem Gradu so se že pred časom odločili,da želijo razvijati kraj in okolico na osnovi kvalitetne turistične ponudbe kot krovne gospodarske panoge.V ta namen so na svetu KS ustanovili iniciativni odbor družbe za razvojni naj bi skrbela med drugim tudi za uresničitev dolgoročnega razvojnega programa,ki je bil sprejet leta 1992.Na ustanovnem zboru družbe, katere potrditev je bila po zanimivi razpravi preložena,so poleg peščice zainteresiranih krajanov sodelovali Franc Miklavc, predsednik SO Mozirje, Jakob Presečnik, predsednik IS SO Mozirje, in odvetnik Boris Marčič.
Uvodoma je Toni Rifelj povedal,da želijo z omenjeno družbo ustvarjati pogoje za razvoj predvsem malemu gospodarstvu in obrtništvu,v kraj bo potrebno pripeljati turiste in mu povrniti turistični ugled,v prvi vrsti pa bo potrebno iskati ugodne vire financiranja v povezavi z bankami.Po njegovem ima tudi Smreka interes sodelovati in se vključiti v družbo,prav tako bo potrebno zainteresirati ostale kraje Zadrečke doline.
Franc Pustoslemšek je poudaril predvsem poslovne interese,ki naj bi povezovali ljudi v tej družbi.Na vsak način pa bi morali imeti glavno besedo predvsem ljudje iz doline,čeprav bo po njegovem prisotna kadrovska problematika.
Odvetnik Boris Marčič je osvetlil možnosti delovanja družbe s pravnega vidika.V kolikor bodo podani pogoji, bo lahko družba delniška, v nasprotnem primem je lahko za začetek d.o.o.Osnovni kapital družbe naj bi bil določen na bazi dogovora.Družba naj bi imela možnost dajati koncesije za določene dejavnosti, kar pa seveda po njegovem ni nujno.Smisel družbe je v tem,da denar ostane v Gornjem Gradu,saj kraj po Marčičevem mnenju ima potenciale, s katerimi lahko sam ureja zadeve.
Marko Lenarčič, direktor EPSIja, je predstavil družbo z omejeno odgovornostjo Logarska dolina,katero tvorijo predvsem lastniki zemljišč in domov .Njihov kapitalski vložek bazira na enakovrednem deležu .Sicer pa je glavna funkcija družbe ohranjanje Logarske doline in v tej fazi ni strogo profitna tako kot je to želja v Gornjem Gradu. Predsednik SO Mozirje Franc Miklavc,ki pa seje ustanovnega zbora udeležil zasebno kot krajan, seje začudil, zakaj nimajo ustanovitelji večjih ambicij.Po njegovem bi morali postati investicijska družba.S precej poudarka je opozoril na jezik,ker se govori samo o Gornjem Gradu,premalo pa je govora o ostalih krajih bodoče občine.Po Miklavcu bi se moral projekt navezovati na Zadrečko dolino.Ta trenutek je potrebno govoriti o treh krajevnih skupnostih,ker se za nove občinekomajda ustvarjajo pogoji.Ljudje so občutljivi,ker ne poznajo razmer,za takšne in podobne projekte pa bo potrebno imeti osnovo in podporo je zaključil Miklavc.
Franc Pustoslemšek mu je odgovoril,da se sicer pogovorno res govori,povsem nehote in iz navade o Gornjem Gradu,dejansko pa je projekt mišljen in tudi zasnovan širše.
Franc Basti je v razpravi izpostavil možnost uspešnega trženja s produkti iz naložb,saj bo morala družba odpirati trg.Prav zaradi tega bo potrebno preko družbe skrbeti za razvoj podjetništva in obrtništva.Po Bastlu naj bi tekel razvoj policentrično na območju cele občine ne glede na lokacijo.
Generalno vzeto so vsi razpravljalci soglašali,da je takšna družba za kraje bodoče gornjegrajske občine potrebna.Brez sklepov so se dogovorili,da bodo program prezentirali tudi v Bočni in Novi Štifti ter na tak način pridobivali zainteresirane krajane za vstop v družbo.
Edi Mavrič
Popravek telefonskega imenika za Gornji Grad
ROP TEREZIJA, NOVO NASELJE	843-735
ANITA GOLE, KOCBEKOVA 7	843-428
GRUDNIK VIKTOR, TIROSEK 7	843-654
KS Šmartno ob Dreti
Prepričljivo za referendumsko območje Nazarje
V	krajevni skupnosti Šmartno ob Dreti, kjer se krajani na prvem zboru niso odločili, v katero bodočo občino želijo, je ta odločitev končno jasna. Po nekoliko daljši in bolj demokratični poti, a vendarle.
V	nedeljo, 27. februaija, je bil v tej zadrečki KS posvetovalni referendum, na katerem so se krajani odločali o priključitvi k referendumskemu območju Nazarje ali Gornji Grad. Referenduma se je udeležilo 64,76% volilnih upravičencev. Za referendumsko območje Nazarje je glasovalo 82,09%, za Gornji Grad pa 17,91%. Preračunano v absolutnem smislu je torej za Nazarje glasovalo 52,38% vseh volilnih upravičencev.
Ker pa posvetovalni referendum sam po sebi ni zadostoval, so se krajani Šmartnega v sredo, 2. marca, zbrali na ponovnem zboru, ki sta se ga udeležila tudi predsednik SO Mozirje, Franc Miklavc in predsednica KS Nazarje, Marija Krivec.
Najprej je predsednik sveta KS Ivan Purnat prebral uradne rezultate referenduma in ob tem dodal, da navedeni rezultati potijujejo dva dejstva: da člani sveta, ki je že prvotno predlagal referendumsko območje Nazarje, poznajo mnenje krajanov, katerih predstavniki so, in da je bila dilema Nazarje-Gornji Grad ustvarjena zgolj umetno.
V	razpravi je bilo poudarjeno, da naj nove občinske meje, ki jih bo dokončno potrjeval državni zbor, ne pomenijo razdora in sporov. Vedeti pa je treba, da bo sredstev tudi poslej premalo. Marija Krivec je ponovila že sprejet dogovor med svetoma KS Nazarje in KS Šmartno, da slednja tudi v novi občini dobi najvišji možni status, ki je omogočen z zakonom, in da sredstva samoprispevka ostanejo v uporabo Izključno njej za njene potrebe in se ne vštevajo v novi občinski proračun.
Po razpravi je bil soglasno sprejet sklep, da se KS Šmartno ob Dreti priključi referendumskemu območju Nazarje, ki bo poleg teh dveh krajevnih skupnosti vključevalo tudi naselje Prihova.
Večer s pevsko skupino Ajda in
citrarko Cito Galič
V dvorani Prosvetnega doma na Ljubnem ob Savinji sta v petek, 18. februarja, nastopila moški kvintet Ajda in citrarka Cita Galič. Gospa Galičeva je pravzaprav vodja skupine Ajda, sicer pa jo dobro poznamo tudi kot članico narodno zabavnega ansambla Slovenija.
Citre so doma na Koroškem, od koder prihajamo," je povedal povezovalec, kije slabo uro in pol trajajoč nastop povezoval na svojstven, na trenutke resen in razmišljujoč pa potem spet šaljiv način. Skupina Ajda je zapela celo vrsto koroških, narodnih in drugih pesmi. Nekaj brez spremljave, spet druge ob spremljavi prijetnih zvokov citer in ustne harmonike, ki jo je med prsti in ustnicami spretno premikal Jože Galič. G. Galič je poleg Martina Dobnika, Ivana Pevca, Franja Vrečka in Edija Osojnika peti član kvinteta Ajda, ki je pred kratkim izdal svojo prvo kaseto. Nastop na Ljubnem je bil pravzaprav njena prva uradna promocija.
Cita Galič je nekaj skladb odigrala tudi sama in za njihovo interpretacijo požela bučne aplavze ljubenskega občinstva, ki je skoraj povsem napolnilo dvorano. Bil je prijeten večer in kot je nastop	zaključil
povezovalec...: "Upamo, da smo z našimi pesmimi v vaša srca prinesli nekaj sreče. In če nam je to uspelo, potem smo srečni tudi mi. Prisrčno vabljeni na Koroško!" Nastop, ki ga obiskovalec še dolgo ne pozabi.
KF
Ajda s Cito Galič
Srečanje s pisateljem Mikelnom
V petek, 11. februarja 1994 smo v naši knjižnici počastili slovenski kulturni praznik. Pripravili smo srečanje s pisateljem, dramatikom, satirikom Milošem Mikelnom. Z njim smo se pogovarjali predvsem o njegovem najobsežnejšem delu - romanu VELIKI VOZ, za katerega je v letu 1993 prejel literarno nagrado "KRESNIK", ki jo podeljujeta Društvo slovenskih pisateljev in časopis Delo. Veliki voz je družinska kronika na ozadju zgodovinskih dogodkov v času od 1. svetovne vojne do leta 1947.
Poleg tega nam je g. Mikeln še prijazno nanizal nekaj podatkov iz svojega življenja, katero je vseskozi prepleteno s pisateljevanjem. Dotaknil se je otroških let v Celju, leta študija v Ljubljani, službovanja v nekaterih gledališčih in v Cankarjevi založbi.
Spregovoril je tudi o času, ki ga je preživel kot svobodni kulturni delavec, kot predsednik sveta za kulturo pri RK SZDL Slovenije, kot predsednik slovenskega centra PEN. Čeprav je med nami prisoten kot oster satirični kritik družbenega dogajanja (izdal je številna dela s komično in satirično vsebino), pa se je od te zvrsti na našem srečanju distanciral, s poudarkom, da še ustvarja v tej zvrsti, le manj. Za konec naj se zahvalim tudi obiskovalcem, ki redno in z veseljem prihajajo na naša literarna srečanja.
V.P.
Gostovanje Oljke in Kurje kože v Nazarjah
20. februarja sta se v dvorani nazarskega Delavskega doma zgornjesavinjski publiki predstavili dve zanimivi skupini. Prva, doma iz Šmartnega ob Paki, je folklorna skupina z nazivom Oljka (ime bržkone povzema po sosednji planini, vrh katere stoji znana cerkev) in trio Kurja koža, katerega glavna značilnost je ta, da igra na izvirna ljudska glasbila.
Folklorna skupina Oljka deluje že polnih 18 let in ohranja stare ljudske plese iz okolice Šmartnega ob Paki in širšega področja. Na začetek svoje predstavitve v Nazarjah so postavili prikupen skeč na temo vasovanja in nadaljevali z različnimi plesi, od katerih so nekateri bolj drugi manj znani. Nastop tria Kurjakoža iz Celjaje bil za obiskovalce še posebno zanimiv. Izvimaglasbila, s katerimi skuša trio smiselno povezati štajersko izročilo pesmi in instrumentov, so bila interesantna tako na pogled kot za uho. Tako je bilo na primer moč videti in slišati trstenke - piščali trikotne oblike iz močvirske trstike, ki jih drugod po svetu ne poznajo in se lahko igrajo večglasno. Člani Kurje kože. to glasbilo tudi sami izdelajo. Drumnica je poznana iz srednjega veka, prihaja iz Evrope in je slovela kot glasbilo vasovalcev. Zvegla je piščal iz Haloz, izdelana iz lesa slive ali češplje. Nanjo se igra podobno kot na flavto. Žvegel je več vrst, ki se med sabo razlikujejo po velikosti od 1 do 9. Lončeni bas, na katerega se igra s posebnim načinom drgnjenja palčke, ki je vanj vtaknjena, je pravzaprav glinast lonec, preko katerega je napet svinjski mehur, v katerega je, kot rečeno, vtaknjena palčka iz trstike. Trio seje pri svojem muziciranju često posluževal tudi violine in orglic, tako da so poslušalci dobesedno uživali v specifičnih melodijah.
Oba sestava sta se na odru izmenično menjavala in tako skupaj nanizala okroglo uro in pol programa, ki pa je zelo hitro minil. Podobnih nastopov si še želimo.
KF
Likovna razstava del Ivana Kolarja
V času občnega zbora Društva inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Nazarje, ki je bil v ponedeljek, 21. februarja, je v večnamenski dvorani nazarskega Delavskega doma postavil na ogled svoje slike mag. Ivan Kolar, eden redkih umetnikov med gozdarji.
Kolarjev svojstven stil ustvarjanja je njegovim stanovskim kolegom, ki so si z zanimanjem ogledali razstavo, razložil akademski slikar Lojze Zavolovšek iz Mozirja. Poudaril je, da bistvo in vsebina slikarstva že nekaj časa ni več v dokumentarnosti, torej v tem, da je predmet čimbolj podoben svojemu dejanskemu izgledu, saj je to nalogo prevzela fotografija, temveč v osebni doživetosti avtorja ob opazovanju njegove okolice in vtisih, ki jih pušča v njem. Spekter Kolarjevih del je bogat in raznovrsten in po Zavolovškovih besedah odraža umetnikovo likovno napredovanje. Za gozdarskega strokovnjaka mag. Ivana Kolarja v vlogi slikarja torej gotovo nismo zadnjič slišali.
KF
o
*
KULTURA
Obletnica domače slikarke
V	mozirski galeriji so pripravili razstavo mozirske slikarke Milice Zupan in z njo obeležili desetletnico njenega slikarskega delovanja.
V	imenu Zavoda za kulturo je uvodne misli spregovoril Anton Venek, ki je poudaril značilnosti iz slikarkinega življenja in ustvarjanja. Milica Zupan je dolga leta učiteljevala v Mozirju in si je tako ustvarila širok krog znancev, prijateljev in v letih njenega ustvarjanja, tudi občudovalcev. Njeno slikarstvo je tesno povezano z njenimi doživljaji, ki jih v upodobitvah ne skriva, nasprotno, ob njenih slikah človeka kaj hitro prevzame občudovanje krajine, cvetja in sploh narave. Tej je očitno Milica Zupan zapisana z vso svojo dušo in prav te čudovite občutke, navdušenje in ljubezen preliva na papir v svojih nežnih, doživetih in prav ženskih akvarelih. To je pač njen svet, bi dejal vsakdo, ki slikarko tudi sicer pozna.
čestitke Milici Zupan
Ljudje iščemo srečo v raznih okoljih in jo skušamo ponazarjati na ta ali oni način, pač kakor kdo zmore in zna. Naša znanka pa vse to, več kot zna, ustvarja včasih lepoto, ki jo le ona sama vidi in zazna. Gotovo je srečna v svojem delu, zato je tudi tako delovna in ustvarjalna. Strokovno Vedo o njej povedati tisti, ki njeno delo od vsega začetka budno in kritično spremljajo, mi, ki jo sicer občudujemo v njenih stvaritvah, smemo le notranje občutiti vse kar pač naše misli in poznavanje imetnosti, zmorejo. Vsekakor pa smo v nečem edini, Milica Zupan je umetnica v naši sredini, je predvsem človek, ki razume bol sočloveka, ki se skuša približati vsakomur, ki njeno besedo želi in potrebuje. Tudi to je delček njene biti in dobrota, ki se potem odraža v njenih slikah. Tako jo poznamo in spoštujemo.
Kako širok krog je njenih znancev in občudovalcev, pa priča množica ljudi, ki so želeli doživeti njen jubilej in ob njenih stvaritvah požlahtniti večer razstave in njenega dela. To pa je spoštljiv dokaz, da Milica Zupan že dosega raven umetnika, ki ga ljudje razumejo in njegove podobe tudi vzljubijo.
Samostojne in skupinske razstave naše jubilantke: 1985 v Mozirju in Žalcu, 1986 v Rogaški Slatini in na Ljubnem, 1987 v Celju, Velenju in Topolšici, 1988 v Mozirju, Mariboru, in na Dobrni, 1989 v Velenju, na Bledu, v Nazarjah in v Šoštanju, 1990 v Velenju, Topolšici in Šoštanju, 1991 v Rogaški Slatini, na Rečici ob Savinji in Šoštanju, 1992 v Velenju, 1993 na Dobrni. Poleg tega je razstavljala v zasebnih galerijah doma in v tujini.
Milici Zupan želimo tudi mi veliko ustvarjalne moči še v naprej.
Tekst:: A. V.
Foto: C.Sem
bistri p o t o ki
cIifio, mimo, jutro je in ptice petje s file se,
(e reka Bistra VafoVi, njen Vaf otožen spev šumi.
OB Vodi skriti Brez s fedi mfada srnica (eži, je mimo fovee pridivjaš uBif uBogoje žival.
Oda-jasi sma oBfeži iz rane tod srena kri, pogfedse njen V nočguBi iz sanj V smrt se presefi.
9(rasife zvezde so neBo, kp vzefa zadnjeje sfoVo,
Bila je mfada srnica na krutost nenaVajena.
Albina Gaber
V Novi Štifti uprizorili komedijo Dve nevesti
Številnim prireditvam in uprizoritvam,katere smo spremljali v februarju in s katerimi je kulturna srenja,ki nekako pooseblja namen Prešernovega praznika,dodobra oživela za ta čas razumljivo monotonost, so se pridružili tudi člani Prosvetnega društva Lojze Sovinšek iz Nove Štifte z uprizoritvijo lahkotne komedije Dve nevesti.
Igralska skupina iz Nove Štifte se vsa leta vztrajnega delovanja vtudi za amaterske razmere skoraj nemogočih pogojih loteva preprostih tem v smislu razumevanja,s katerimi želi ljudi prvenstveno razvedriti.Prav zaradi uveljavitve tovrstnega dramskega žanra ni
naključje,da je bila dvorana prosvetnega doma v Novi Štifti ob premierni postavitvi Dveh nevest pretesna za vse ogleda željne obiskovalce. Sama tematika zgodbe bi se lahko na določen način identificirala predvsem v globalnem smislu s stanjem v današnji družbi.Revščina.ki s svojo neprizanesljivostjo sili tudi s pomočjo drobnih laži in prevar v iskanje bogatega partnerja,v našem primeru ženina, se rada sprevrže v nasprotje željenega.Še posebej,če se tudi na nasprotni strani,torej ženin,poslužuje podobnih prijemov kot nevesta.Torej ena in druga stran v prepričanju,da si bosta na sporen način pridobili materialne dobrine, pozabljata,da je to igra, v kateri nekdo prav gotovo izgubi.V našem primeru je to ženin,kateremu v trenutku spoznanja obojestranske revščine spelje nevesto bogat vdovec.Lahkotna komedija z vnaprej slutenim epilogom,ki pa vendar drži gledalca v fazi pričakovanja razpleta vse do konca.
Ob vsem tem je potrebno pohvaliti mlado in nadarjeno skupino igralcev,ki so znali pod taktirko režiserja Jožeta Petka dovolj prepričljivo in neposredno vdahniti potrebno karakternost posameznim likom.Pri tem so ključne vloge odigrali Bojan Petek v vlogi bogatega vdovca Napaljona,Jasna Šinkovec v vlogi vaške klepetulje in ženitne posrednice Neže in Julija Petek v vlogi Melharice. Nič manj prepričljiva nista bila, predvsem zaradi skoraj dovršene izrazne mimike in prezentiranja šepavosti, Ivo Tesovnik v vlogi strica Andrejke in Rudi černevšek kot ženin Miha.Določene pomankljivosti.ki spremljajo predstavo, prav gotovo ne zmanjšujejo pomena in namena projekta.Že sam pristop in izvedba, s katero so Novoštifčani izkazali odnos do za nekatere nepotrebne kulture, jih dviga med uspešnejše prenašalce njenega izročila v dolini.Tudi zaradi tega si je Dve nevesti vredno ogledati.
Edi Mavrič
foto: Sašo Bernardi
•}:iSŽ SOCIALA______________________________v
Športni dan zaključili v Športnem centru Prodnik
23. februar v Varstveno delovnem centru v Mozirju ni bil običajno varstveno delovni dan. Določili smo ga za pohod gojencev centra iz sedeža centra v Mozirju - pa čim dlje proti Juvanju..Pot nas je vodila po manj prometnih cestah, zato pa nekoliko daljših. Toda trud je bil poplačan z obilnim in res izvrstnim kosilom v Šport centru Prodnik. Zanj je poskrbel naš gostitelj Edi Jurjevec ml., seveda s pomočjo svoje ekipe. Pomoč in gostoljubnost nam je ponudil tudi za poletne mesece, ko je pri njem še posebej živahno. S pomočjo njegovih učiteljev in ne preveč mrzle Savinje, se bomo skupaj z gojenci učili čolnariti. Vsi
upamo in verjamemo v to. Gostitelj je na enake užitke povabil tudi nam podobne ustanove. Zahvaliti se želimo še vsem vabljenim, da ste si kljub zasedenosti vzeli čas tudi za nas. Verjemite, veliko nam pomenite!
Vodja VDC Mozirja
,	,.	Vilma Marčinko
Imeli smo možnost tudi zaplesati
Gozdarji poslej v Savinjskem gozdarskem društvu
V	ponedeljek, 21. februarja, so se na občnem zboru v Nazarjah zbrali člani tamkajšnjega Društva inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva. Najprej so imeli strokovno posvetovanje, nakar je sledil še formalni del, v katerem so sprejeli sklep o preoblikovanju v Savinjsko gozdarsko društvo.
Strokovno posvetovanje je v prvem delu potekalo na temo programa razvoja gozdov. Zakonska izhodišča je podal predstavnik Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo Sašo Golob. Dejal je, da je v programu poudarjen pomen gozda v smislu naravnih vrednot in njegov sonaravni koncept razvoja.
V	programu, ki je že v parlamentarni proceduri, so zajeta vsa področja gospodarjenja z gozdovi vključno z izobraževanjem gozdarjev in lastnikov gozdov. V Sloveniji so gozdovi še sorazmerno dobro ohranjeni, kar je potrebno zadržati in še izboljšati.
V	drugem delu je direktor GG Nazarje Milan Cajner spregovoril o reorganizaciji gozdarstva. Kot je znano, se gozdna gospodarstva v Sloveniji delijo na javno strokovno gozdarsko službo (Zavod za gozdarstvo), zadruge (gozdarske ali mešane) in izvajalska podjetja. Vendar se ta proces odvija ob neurejeni davčni politiki in brez jasnih pogojev za izvajalce del v gozdovih.
Razprava o obeh tematikah, ki se seveda prepletata, je bila zelo živahna. Najprej je Toni Breznik pojasnil organizacijo Zavoda za gozdarstvo, ki naj bi zaživel v tem mesecu. Le-ta bo razdeljen na 14 območnih enot, med katerimi je tudi Nazarje. V njej je sistematizirano 38 delovnih mest. Sašo Golob je opozoril, da se zaradi omejenega državnega proračuna lahko zgodi, da v startu ne bo polnega zaposlovanja. Milan Cajner je menil, da lahko z definiranimi pogoji za izvajalce del v gozdovih država samo pridobi, Franc Firšt pa se je vprašal, če bodo poslej lastniki gozdov v njih delali samo tisto, kar se jim bo izplačalo. Sašo Golob je pojasnil, da bo za vsak poseg v gozdu potrebna odločba in da bo tudi v bodoče potreben primeren pristop do lastnikov gozdov. Glede kršitev bodo morali svojo vlogo odigrati inšpektorji. V razpravi so bili izraženi tudi pomisleki o tem, ali je prav, da se gozdarski revir poslej omejuje na 2.500 ha, če je že 1.500 ha preveč, in ali je prav, da naj bi se gojitvena dela sofinancirala le v zasebnih gozdovih velikosti do 100 ha.
V	zaključnem delu občnega zbora so bila po obravnavi poročila o delu za minulo obdobje sprejeta nova pravila društva inženirjev in tehnikov gozdarstva, ki se poslej imenuje Savinjsko gozdarsko društvo in sodi pod okrilje Slovenskega gozdarskega društva. Njegova naloga v bodoče bo predvsem ta, da bo po strokovni plati povezoval gozdarje, ki bodo delovali v različnih organizacijah. Za predsednika društva je bil izvoljen Franc Firšt iz Nazarij.
Pregledali delo Turističnega društva
Člani Turističnega društva Gornji Grad so na svojem rednem letnem občnem zboru potrdili poročilo predsednika društva g.Pustos-lemška, v katerem je podal aktivnosti društva v preteklem letu.
V prvi vrsti so si prizadevali pripeljati v kraj čim več obiskovalcev in jim predstaviti pomembne kulturno zgodovinske znamenitosti kraja.Pomemben je bil njihov delež pri izvedbi Gornjegrajskega praznika. Dolgoročno gledano pa je razveseljiva ugotovitev,da so ponovno uspeli oživeti turistični krožek na šoli.Krožek deluje pod mentorstvom Bojane Zupanc in Liljane Bele.Očitno pa je glavni problem društva kadrovska zasedba,saj se po besedah predsednika niti člani upravnega odbora niso redno udeleževali sestankov.Za letošnje leto načrtujejo v prvi fazi v sodelovanju z osnovno šolo čiščenje brežin Drete in pritokov.Posebno pozornost posvečajo bližajočemu se 25.jubilejnemu Gornjegrajskemu prazniku,preko katerega želijo v sodelovanju-vseh krajevnih dejavnikov osvetliti zgodovinski lik Gornjega Gradu z elementi že prikazanega iz preteklih let.Pos-tavitev kraja v zgodovino,seveda na simbolni ravni,naj bi bila izziv za vsa društva in krajane vceloti.Glede na razna ugibanja in neresnične govorice,ki se menda širijo po kraju, je g.Pus-toslemšek pojasnil,da nimajo namena rušiti oziroma prodajati brunarice v centru kraja.Res je pa,da jo bodo aktivirali za prvotno namembnost,to se pravi za turistično recepcijo in informativni center.V kolikor bodo uspeli pridobiti dovolj finančnih sredstev, bodo izdali že dolgo planirano in tekstovno pripravljeno propagandno gradivo.Načrtov in želja več kot dovolj.
Po urednem delu občnega zbora so se s šolsko nalogo, pripravljeno za natečaj turistične zveze Slovenije, predstavili člani turističnega krožka (Nika Tiršek.Sara Basti,Klavdija Brezovnik in Simon Brezovnik ),s katero želijo predstaviti najpomembnejše znamenitosti kraja.
Edi Mavrič
RAZPIS
za prosto delovno mesto oskrbnika planinske postojanke Klemenča jama (pod Ojstrico).
Kandidati naj pošljejo pismene prijave v roku 7 dni po objavi na naslov:
PD Solčava, 63335 Solčava.
Občni zbor Planinskega društva Gornji Grad
Dne 18.2.1994 je UO Planinskega društva Gornji Grad sklical občni zbor za svoje člane v prostorih gostilne Trobej.Občnega zbora se je udeležilo 110 članov društva.Med povabljenimi so bili tudi predstavniki sosednjih planinskih društev,predstavnik planinske zveze Slovenije g.Avbreht iz Mozirja ter predstavniki drugih društev in organizacij iz domačega kraja.
Razveseljivo je,da je bilo med udeleženci več kot polovica mlajših od 20 let,kar dokazuje uspešno delo društva z mladimi v zadnjih letih.Iz poročil predsednika in ostalih poročevalcev je bilo razvidno,da je bilo društvo v preteklem letu zelo aktivno. V planinskem domu seje napeljala elektrika na sončne celice,nabavila nova CB postaja za povezavo z dolino.V domu so potekala tudi redna vzdrževalna dela na vodovodu,pleskanju,čiščenju okolice ter na organizaciji odvoza smeti v dolino. Delo z mladimi je potekalo skozi vse leto preko planinske šole v dolini.Organiziran je bil letni planinski tabor v Bohinju,v zimskem času pa je bil med počitnicami organiziran planinsko smučarski tečaj za osnovnošolsko mladino pod vodstvom domačih planinskih vodnikov in vaditeljev.
Na dnevnem redu smo imeli tudi volitve.lzvolili smo nov upravni odbor,ki mu bo predsedoval Fale Gustelj ml.
Po končanem občnem zboru smo imeli na sporedu še predavanje svetovnega popotnika Toma Križnarja iz Naklega,ki nam je z diapozitivi in besedo predstavil Tibet in njegove prebivalce.Predavanje je spremljalo okoli 150 ljudi.Ob tej priliki bi obvestil vse planince,da je dom na Menini planini od 1 .maja pa do 30.oktobra redno oskrbovan,preostale mesece pa je odprt ob sobotah in nedeljah.V domu se dobi pijača in čaj,hrana pa je iz nahrbtnika.
Rafko Žerovnik
Mozirski gasilci zborovali
Na rednem letnem občnem zboru so se zbrali gasilci mozirskega društva. Množična udeležba dokazuje zanimanje za društveno delo in sodelovanje.
Predsednik Gasilskega društva Mozirje, Leopold Zgojznik je v svojem poročilu poudaril pomen nanovo sprejetega zakona o gasilstvu, ki bo v marsičem vplival na bodoče delo in organiziranost društev. Vsekakor je treba računati na še tesnejše sodelovanje v gasilskih vrstah.
Mozirsko društvo ima velik in lep dom, ki ga je treba nenehno vzdrževati in urejati. Tem nalogam so posvetili v preteklem letu veliko pozornosti, tako tudi okolju doma.
Gasilska tekmovanja niso sama sebi namen, so preizkus znanja in usposobljenosti, zato se mozirski gasilci udeležujejo raznih tekmovanj in dosegajo pri tem lepe uspehe.
Preteklo leto je bilo spet sušno in gasilci so pomagali ljudem s pitno vodo, opravili so kar 180 prevozov s cisterno.
Ko je predsednik govoril o nalogah, je poudaril potrebo po dodatni zaščitni opremi za gasilce, ki da jo bo treba nabaviti, pa tudi tlačne cevi so že zastarele. Stroški bodo veliki in z njimi bo treba računati v tekočem letu.
Poveljnik Sandi Sedovšek je poudarjal potrebo po še večji strokovni usposobljenosti članstva. Tu gre za skrb, ki nalaga vodstvu vključevanje novih članov v izobraževalne tečaje, letos je že zaključil član društva tečaj za častnike in to tudi postal, trenutno pa še obiskuje izobraževanje pet članov, kandidatov za nižje gasilske častnike.
V mesecu varstva pred požarom so gasilci delovali preventivno, imeli so tečaje po šolah, pregledovali gasilne aparate pri uporabnikih, seveda pa še razna poljudna predavanja o požarni varnosti. Udeležili so se tudi sektorske vaje na Pobrežju, meddruštvene v Letušu in pripravili še društveno vajo. Predvajali so zelo nazorno reševanje ob avtomobilskih nesrečah in povabili prebivalce na ogled gasilskega doma.
Največ so posredovali v požarih v naravnem okolju, pa tudi zunaj območja društva, so nekajkrat pomagali gasiti.
Poročal je tudi predsednik komisije za delo z veterani, Milan Šepec, ki je prikazal delovanje starejših gasilcev v sestavu mozirskega društva. Ocenil je, da je bilo delo te skupine dobro in prizadevno. Razna tekmovanja so pokazala, da je treba tudi starejše gasilce ohraniti v toku dogajanj, zato se trudijo s praktičnim usposabljanjem na številnih vajah. Žal pa se dogaja v vrstah starejših gasilcev vedno, da kdo zaradi bolezni izpade, to pa potem pomeni odpoved udeležbe na tekmovanju. Vendar pa se tudi veterani ne dajo! Na občinskem tekmovanju so dosegli prvo mesto, na območnem drugo, oboje pa omogoča nastop na državnem, ki bo letos. Skrbijo za redna tekmovanja za memorial Viktorija Lukšeta, zadnje je dobro uspelo, saj je bilo prisotnih kar 15 skupin iz vse Slovenije, pa tudi 5 ženskih skupin je tekmovalo. Milan Šepec je nato zboru predložil še načrt dela veteranov za tekoče leto.
Nazadnje so gasilci izmenjali razna mnenja in od vodstva želeli odgovore na vprašanja, vse to je delovalo povezovalno, saj je dejansko šlo za številna vprašanja, ki tičejo gasilske dejavnosti in delovanja društva.
A. V.
Gasilsko društvo Nazarje:
Pred
sedemdesetletnico
delovanja
Gasilsko društvo Nazarje je imelo v soboto, 5. marca, svoj redni letni občni zbor, na katerem so ocenili svoje delo v preteklem letu in se dogovorili glede letošnjih ciljev.
Gotovo najpomembnejša pridobitev lanskega leta, s čimer sta se strinjala tudi predsednik in poveljnik društva Roman Krajner in Miran Krefl, je oprema za reševanje v prometnih nesrečah. Društvo jo je sprva želelo nabaviti samostojno, a ker je bil to le prevelik zalogaj, je to opravila občinska gasilska zveza. Za uporabo opreme se je s pomočjo gasilske brigade iz Celja strokovno usposobila desetčlanska ekipa nazarskih gasilcev. Njihov kombi je tehnično prirejen za prevoz opreme, na avto cisterno pašo namestili reflektorje za pomoč pri reševanju v nočnem času.
Gasilci GD Nazarje so se klicu sirene v minulem letu odzvali trikrat, brez aktiviranja celotne enote pa so reševali utopljenko iz reke Drete. Tako kot že nekaj let zapored so opravili veliko število prevozov pitne vode, kar bo verjetno potrebno tudi letos. Oktobra so se aktivno vključili v dejavnosti v sklopu meseca požarne varnosti, sodelovali na sektorski vaji na Pobrežjih, vseskozi pa vršili svojo stalno nalogo - servisiranje gasilnih aparatov.
Seveda so nazarski gasilci sodelovali tudi na različnih gasilskih tekmovanjih in dosegali dobre, včasih celo odlične rezultate. Vendar to, kot pravijo, ni pravo merilo, važnejše so intervencije, kjer se pokaže dejanska strokovna usposobljenost. Prav zaradi tega slednjemu posvečajo še posebno pozornost. V društvu imajo trenutno enega višjega gasilskega častnika, 8 častnikov in 20 nižjih častnikov. Kmalu pa bo strokovni kader okrepilo še osem novih nižjih častnikov, ki bodo v kratkem zaključili usposabljanje. Ne zanemarjajo tudi podmladka, ki pod vodstvom mentorjev Mitje Rokovnika, Radovana Hlačuna in Bojana Goloba že dosega dobre rezultate.
V letošnjem letu praznuje GD Nazarje 70-letnico svojega delovanja. Ob tej priložnosti bodo izdali bilten, v katerem bo v pisnem in slikovnem gradivu prikazan razvoj društva. Svečanost ob lepi obletnici načrtujejo 22. julija.
Tekst: KF Foto: J P
Udeležba je bila kot običajno polnoštevilčna
Kinološko društvo Mozirje
Letos organizatorji republiške reševalne vaje
Kinološko društvo Mozirje obstaja že od leta 1986. Članstvo v njem venomer narašča in sedaj je vanj vključeno že 86 ljubiteljev in lastnikov psov iz Zgornje Savinjske doline, Velenja, Celja in drugih krajev. Svoj redni letni občni zbor so imeli v nedeljo, 20. februarja.
Na njem so ugotovili, da so vse zastavljene naloge v minulem letu uresničili. V sklopu učnega programa so bili opravljeni izpiti kategorije A, B in 1. Konec aprila in v začetku maja je bil v Logarski dolini izveden tudi tečaj in lavinski izpit, ki so ga uspešno opravili vsi tečajniki. V jesenskem času so organizirali malo šolo, ki se je je udeležilo 15 vodnikov. V zimskem obdobju, ko traja neke vrste mrtva sezona, je potekalo izobraževanje vodnikov in inštruktorjev. Opravljali so izpite za vodje vrste, markerske izpite in se izobraževali za inštruktorje II. stopnje za vodje vrste in za lavine ter ruševine.
Med počitkom
Na vadbišču v Varpoljah so kinologi napeljali lastno elektro instalacijo, pri čemer sta jim veliko pomagala Elektro Vitanc in Elektro Nazarje, za kar se jima zahvaljujejo. Ob vadbišču so sanirali divje odlagališče odpadkov, za kar je bilo potrebno preko 1.000 kubikov materiala. Istočasno so zgradili še zaščitni nasip, s katerim so preprečili nadaljnje odlaganje smeti na tem mestu. Avgusta pa so organizirali zabavno prireditev, s katero si pridobijo večino prepotrebnih sredstev.
Plan dela za letošnje leto je še zahtevnejši. Že minulo nedeljo so pričeli s šolanjem, ki bo trajalo štiri mesece. Konec tega ali v začetku naslednjega meseca se bo reševalna ekipa KD Mozirje udeležila republiškega lavinskega tečaja na Zelenici. Konec meseca aprila bo v Logarski dolini lavinski tečaj, jeseni pa spet novo šolanje. Meseca maja bo Kinološko društvo Mozirje organizator republiške reševalne vaje in srečanja vodnikov reševalnih psov. V sklopu omenjenega srečanja bo tudi 15-kilometerski pohod, med katerim bo izvedeno iskanje pogrešanih oseb. Na vadbišču načrtujejo zamenjavo dotrajane ograje in napeljavo vodovoda ter namakalnega sistema. Zabavna prireditev bo kot vsako leto doslej tretjo nedeljo v avgustu.
V društvu si prizadevajo, da se vodniki ne bi zadovoljili zgolj z A ali B izpitom, pač pa želijo, da tudi po tem ostanejo aktivni v društvenih dejavnostih. Vsi tisti, ki niso bili seznanjeni z začetkom prvega letošnjega tečaja, niso še nič zamudili, če je njihov pes star nad osem mesecev in ga želijo vzgojiti, se lahko v nedeljo oglasijo na vadbišču, kjer bodo izvedeli vse podrobnosti.	KF
PODELILI priznanja RK
V prostorih gasilskega doma na Rečici ob Savinji je v soboto, 20. februarja, krajevna organizacija Rdečega križa pripravila skromno in toliko bolj prisrčno slovesnost, na kateri so 47 dolgoletnim krvodajalcem v tej krajevni skupnosti podelili priznanja za njihovo humano poslanstvo. Krvodajalce so pozdravili predstavniki KS in občinskega odbora RK, za kulturni spored pa so poskrbele domače pevke in dva mlada glasbenika. Malo priboljška je seveda tudi sodilo zraven.
JP
Planinsko društvo Luče ob Savinji organizira dne 19.3.1994
4. ZIMSKI ARNIČEV POHOD NA RADUHO
s startom izpred gostilne "KMET" v Lučah med 6. in 8. uro zjutraj. Ljubitelji planin vabljeni!
NARODOPISJE
Podružnice Nove Štifte
Piše: Aleksander Videčnik
Cerkev sv. Miklavža stoji ob cesti pod Novo Štifto. Gre za najstarejšo cerkev v tedanji občini Tirosek. Po vpisu v gornjegrajskem urbarju iz leta 1426 sklepamo, daje k cerkvi pripadal podanik Petek, njegove dajatve so bile namenjene vzdrževanju cerkve.
Ob vizitaciji 22. novembra 1631 je navedeno v zapisniku, koliko dajatev v naravi pripada cerkvi.
Ob nekem obisku cerkve, v letu 1855, je bil narejen zapis, ki govori o zunanji podobi, ta je bila zelo neugledna in slabega izgleda. Notranjost pa so opisali takole: nad korom je obokana, sicer pa ima lesen strop. Prvotna okna nad korom so bila ozka in mala, del njih pa je že zazidan. Ostale so povečali, da je bilo več svetlobe v prostoru. Zakristija je bila zgrajena na ostankih nekdanjega zvonika in je imela na vhodu gotski portal. Sedanji zvonik je bil zgrajen leta 1717, tedaj so v njem viseli trije zvonovi. Poleg glavnega oltarja sta bila v cerkvi še dva stranska in sicer posvečena sv. Ulriku in sv. Valentinu.
Tako opisano cerkev so v letu 1869 popolnoma porušili. Verjetno je bila v znanem potresu toliko poškodovana, daje rušenje bilo potrebno (op. A.V.). Temeljni kamen za novo cerkev so blagoslovili na dan žegnanja, dne 6. junija 1869. Blagoslovitev je opravil gornjegrajski dekan Jožef Florjančič. Cerkev so leta 1872 končno dogradili, posvetil pa jo je 28. julija domači domači župnik, Gašper Dornik. Nova cerkev je imela v glavnem oltarju zavetnika sv. Miklavža, dva oltarja pa so namestili v stranskih vdolbinah ladje. Orožen, ki je novo cerkev videl, je zapisal, da so oltarji zelo sodobni in elegantni.
Cerkev Ljube Gospe v Štajngrobu stoji ob cesti Nova Štifta - Gornji Grad. Ker v gornjegrajskem urbarju iz leta 1426 ni vnešena, mora torej biti kasnejšega datuma.
Orožen ugotavlja, daje ta cerkev po zunanjosti dokaj podobna šmihelski (nad Mozirjem), iz tega sklepa, da je bila zgrajena okoli leta 1618, ta letnica pa je tudi na obodu nad vhodom. Vizitacijski zapisnik iz leta 1631 govori o štirih (?) oltarjih, kijih cerkev ima.
Spet pa je ohranjen zapis iz leta 1856, ki govori o tem, daje cerkev grajena v stilu "špičastih obokov", da so večino oken zazidali, daje nad korom obokana, sicer pa z lesenim stropom. Zanimivo je ob tem dejstvo, da ta zapis navaja le tri oltarje v cerkvi. Govori o Starem oltarju pod korom, v ladji je desni oltar posvečen sv. Antonu, levi pa sv. Heleni, oba sta iz leta 1676. V zvoniku so trije zvonovi, najstarejši je iz leta 1509, kar pomeni, daje tu že pred tem stala stara cerkev, ali pa daje bil prenešen iz kakšne druge cerkve. Vsekakor je dokazano, daje cerkev v letu 1618 doživela temeljito prenovo, ali pa je bila res nanovo zgrajena.
Cerkev so v letih 1868 in 1870 do 1873 spet temeljito prenavljali. Del kora so nanovo zgradili, ladjo obokali in naredili gotska okna. Tako prenovljeno je 29. junija 1873 blagoslovil župnik Gašper Dornik.
Snovanje župnije
Prvotno je spadala Nova Štifta pod prafaro v Gornjem Gradu. Leta 1772 so uredili vikariat, za kar se je posebno zavzemal župnik Mlatjaž Justin, ki je tedaj služboval v Okonini. Ker se gornjegrajska cerkvena gosposka ni mogla odločiti za ustanovitev fare v Novi Štifti, je omenjeni župnik pisal tedanjemu škofu Karlu grofu pl. Herbersteinu, baje je to bilo leta 1781, pismo, v katerem mu je potožil oklevanje
NARODOVE			LJUDJE IN DOGODKI	
Gornjega Grada pri ustanovitvi fare v Novi Štifti. V pismu je zapisal, da je že pred sedmimi leti zbral ustrezna sredstva za delovanje fare in to pretežno od revnih ljudi, ki so upravičeno pričakovali, da bo do soglasja za samostojno faro tudi prišlo. Toda pražupnija v Gornjem Gradu je zavlačevala s soglasjem. Očitno je posredoval škof, kajti končno je soglasje iz Gornjega Grada le prišlo in to 27. julija 1786. V njem je potrjena vsota, ki jo je župnik Justin zbral, taje bila kar ugledna, namreč 6500 goldinarjev! Ta denar se sprosti v korist fare Nova Štifta in še bera, 100 škafov ječmena zraven. Za to mora novoštiftski vikar (kurat) brati svete maše za dobrotnike v postnem času in to ob nedeljah in praznikih. Obveza fare Nova Štifta pa je plačilo v višini 100 goldinarjev letno na naslov gornjegrajskega župnika, ki je za dohodke tako prikrajšan.
Fara ali vikariat, kakor se je tedaj dušnopastirska postaja imenovala, pa se smatra od 1. novembra 1774 dalje kot samostojna cerkvena enota.
Območje novonastale fare so zaokrožili: večji del Tiroseka (ob Dreti in Menini), od Černivca do Volovljeka, dalje od Černivca do Mačenskega mostu pod Repenškom in okolje Mačkinega Kota, kar nekako predstavlja občini Tirosek in Sv. Miklavž.
Vsekakor smemo domnevati, da je zavlačevanje soglasja za samostojno faro v Novi Štifti s strani gornjegrajske fare posledica tega, da je Nova Štifta tiste čase pomenila znano in množično obiskano božjo pot. To pa je zagotavljalo tudi velike prejemke, teh pa se, razumljivo, v Gornjem Gradu niso z veseljem odpovedali.
Orožen navaja, da je bil prvi imenovani župnik novonastale fare Nova Štifta, Matevž Justin, ki je župnikoval od 1. novembra 1774 do 20. junija 1781.
Zakaj negotovost za vaš izvod SN pri prodajalcu?
NAROČITE Sl
NA DOM!
TOPLE BARVE NA HLADNEM STEKLU
Na mnogih prodajnih policah lahko občodujemo steklene izdelke, diskretno okrašene s poslikavami. Hvalimo spretne mojstre, ki znajo narediti umetnino že iz običajnega kozarca, in najbrž ne pomislimo, da prihaja veliko teh izdelkov izpod rok Erne Hren iz Mozirja.
Umetnica, rojena v Šmartnem na Pohorju, je po poklicu stekloslikarka.Kljub temu, da je po desetih letih dela v stroki povsem presedlala na suhoparno ekonomsko področje, stika
z umetnostjo ni izgubila. Po dolgem, kar sedemnajstletnem premoru, se je na pobudo hčerke ponovno pričela ukvarjati s steklom. Pa ne zato, ker bi ji bilo po odhodu v pokoj dolgčas. Kje pa! Vitalnim ljudem, ki imajo toliko konjičkov in veselja do življenja kot Erna Hren, časa vedno primankuje. Tudi zato, ker se hobiji kar prekrivajo, kot pravi sama.
Hrenova poudarja, da je poslikava stekla ljubezen posebne vrste. Nekaj, kar kliče po vedno novemu druženju in izražanju občutkov. Zato je vsaka umetnina (posamičen kos oziroma komplet) unikat. Motivi, dobljeni največkrat na dolgih sprehodih v naravo, so namreč v zadnjih letih ujeti predvsem na tako imenovano uporabno steklo ( vaze, krožniki, kozarci, bovle...)
Kljub bogati domišljiji in navdihu, so vse steklene površine dekorirane tako, da ohranjajo dve bistveni lastnosti stekla: prosojnost in lesk. Zato Hrenova nikoli ne pokriva celih površin, ampak celo dodaja materiale, s katerimi prideta lastnosti le še bolj do izraza. Nežno cvetje in prefinjene linije, ki se prepletajo na steklu, so poslikane s profesionalnimi barvami, ki imajo enako sestavo kot steklo. Ker se zato žgejo na natanko 525 stopinjah v posebni peči, je treba tehnologijo stekla izredno obvladati, nam je povedala Erna Hren. Poleg tega imajo barve različno temperaturo žganja. Posebno previdnost pa terja 12-odstotno zlato, ki je osnova marsikateri poslikavi.
Dolgim zlatim linijam, ki zahtevajo mirno roko, se mnogokrat vzporedno pridruži kristalni led. Na poseben nanos laka se posuje drobno mleto steklo, ki daje izdelku še poseben čar.
Čeprav so nemške barve visoko kakovostne, je njihova lepota odvisna tudi od primernih čopičev. Tepa izdeluje naša prijazna sogovornica tudi sama. Za poslikavo se rabi mnogo različnih; tisti, ki prihajajo iz domače delavnice, pa so največkrat iz veveričje dlake.
Ker se vsak vzorec ne ujema z vsako obliko stekla, Hrenova izbira vzorce skupaj s prijatelji, kadar njim na ljubo poslika steklo za darilo. Za trgovine pa slika vedno brez osnutkov in po lastni izbiri, kar pa zahteva od nje zelo veliko zbranosti in kreativnosti. Še posebej, ker vzame priprava v Rogaški kupljenega stekla in mletih barv zelo veliko časa, da z delom sploh lahko prične. Prav zato v stanovanjski hiši na Goličnikovi 10 urejajo tudi nov atelje, v katerem bo dovolj prostora za vse malenkosti. Predvsem pa ne
bo manjkalo sonca, ki poleg potrebne svetlobe nudi nove misli in ideje. Kot na primer željo, da bi poskušala slikati na ogledala ali pa na svetila, kot je že pred leti.
Morda pa bo kmalu tudi dovolj umetnin za samostojno razstavo, ki je velika umetničina želja.
Izdelki, predstavljeni v pravem ambientu in tako kot jih doživlja Erna Hren sama, so zagotovo nekaj izjemnega. Vsak od njih je zgodba o trenutku, ki je minil, a vseeno ostal.
Karolina Grudnik
Erna Hren
Dettavo se ezu Mvnt rogMp.,,
Nenavadni
Od nedavnega so pri Kosovih na Brezju nad Mozirjem bogatejši za tri teličke. Nič nenavadnega, bo kdo rekel, pa vendarle! Telički so namreč trojčki, kar je v govedorejski stroki zelo redek primer.
Po podatkih veterinarja dr. Marjana Lešnika so korenjaki na fotografiji drugi trojčki v zadnjih sedemnajstih letih, ki so se vsi obdržali pri življenju. Medtem, ko so dvojčki sorazmerno pogosti, pa je pri trojčkih običajno tako, da so slabotni in zaradi tega ne preživijo vsi trije. Četverčkov pa v tem obdobju v Zgornji Savinjski dolini menda še ni bilo.
Kosovi Cveta in Vera sta bili sprva v skrbeh za enega od treh teličkov, ki so vsi "nežnejšega spola", sedaj pa je tudi ta že povsem pri močeh. Pohvaliti pa velja tudi mamo Šeko, ki je celotno opravilo rojstva opravila kar sama.
Tekst: KF. foto: C. Sem
Kosova Cveta s hišnimi ljubljenci. Mama Šeka jih vseskozi budno opazuje in se potrjuje kot najboljša mati
Spoštovanemu uredništvu in bralcem Savinjskih novic
V zvezi s fotokopijo pisma, ki ga mi je poslalo v vednost uredništvo SN, sem dolžan dati spoštovanim bralcem sledeče pojasnilo: Uredništvo ima vso pravico in možnost, da vodi samostojno in neodvisno uredniško politiko in z najboljšimi nameni. Kot izvoljeni član programskega sveta nisem imel nikoli niti najmanjšega namena vplivati na uredniško politiko, zato sem občasne članke oglašal izključno samo v rubriki Pisma bralcev. Še zlasti ta rubrika pa je kakor zrcalo demokratične usmeritve časnika in javnih glasil, znamenje in stopnja pluralnosti, strpnosti, tolerantnosti in kulturnega dialoga v medčloveških odnosih, pa tudi enakopravnosti dostopa do javnih glasil, če daje enako pravico in možnost oglašanja najbolj širokemu krogu in miselno najbolj različno usmerjenim bralcem. Zato pod rubriko Pisma bralcev brezplačno napisane članke ne odgovarja uredništvo, ampak avtorji z lastnim podpisom, če pa morda nekateri zmotno mislijo, da se za objavljene članke v rubriki "Pisma bralcev" izplačuje honorar, ki naj bi se črpal iz naročnine in prodanih izvodov, naj tiste pomirim, da je takšna morebitna bojazen odveč. Iz lastnega izkustva namreč sklepam, da se članki pod rubriko "Pisma bralcev NE honorirajo.
Spoštovani gospod Tone Kropušek iz Maribora s svojim razlogom za odpoved časopisa SN dokazuje, da mu je zelo malo mar novic in tovrstnih vezi z rodnim krajem in dogodkih od tu. Kaže pa veliko mero nestrpnosti do avtorja članka z vsebino, ki kot pravi, ga "prav nič ne zanima..." Popolnoma se strinjam z g. Kropuškom, da so odlični in za nikogar sporni prispevki gospoda urednika ter članov uredniškega odbora, ki jih našteva. Vendar, občani pa imamo po še doslej veljavnem zakonu o sredstvih obveščanja, pod enakimi pogoji pravico in možnost oglašanja v javnih glasilih, ne glede, če nekatere to ne "zanima".
Moja vodnica je resnica; ta - resnica namreč, pa je za nekatere bralce še vedno preveč moteč faktor, da bi ji priznali domovinsko pravico. Da bi bilo mogoče razumeti, kakšno je "ideološko obarvano politično pisanje", pa bi morali imeti na vpogled ekspozeje in referate, ki jih je g. Kropušek pisal v času svojega predsednikovanja Zvezi socialistične mladine Jugoslavije (SKOJ) in jih morda še hranijo v zaprašenih CKjevskih arhivih.
Čeprav še doslej nikoli nisem pisal o sebi, kot mi očita g. Kropušek, pa tokrat resnici na ljubo moram nekaj zapisati. Ker so mi številni bralci pošiljali pismeno, telefonsko in osebno izraze spodbude, priznanja in zahvale z najboljšimi željami, skoraj ne morem verjeti, da bi bili moji članki in jaz osebno - gledano na celoto, vzrok, za večji odliv, kot priliv bralcev SN.
A kljub temu naznanje uredniškega odbora glasila SN z razumevanjem sprejemam; ker pa ni po meri mojega značaja, da bi obračal plašč po "vetru", mi preostane samo še ta možnost, - da se umaknem. Zato čutim, da sem dolžan spoštovanim bralcem, preko-našega glasila SN še to pojasnilo poslati v vednost.
Uredniški odbor SN in cenjene bralce iskreno pozdravljam, g. uredniku se zahvalim za vse objavljene članke in se poslavljam z najboljšimi željami!
S spoštovanjem!
Ivan Glušič Loke 6, Mozirje
Beli Raček, ki ni smel živeti
S to zgodbico želim zbuditi pri lovcih malo ljubiteljstva do živali, ne pa samo želje po trofejah.
Prišel je dan, ko se je v njeni mali glavici porodila misel o prostosti, naveličana mrež in ograd je to odločitev tudi uresničila. Odletela je v Savinjo v račjo naravo, se v Letušu pridružila ostalim vodnim racam, in z njimi prav lepo živela.
S svojo belo barvo, je bila od daleč vidna in zelo zanimiva. "A" v Letušu je svoj del življenja lepo v miru preživela.
Njena vrnitev v Savinjski gaj in v Savinjo, pa je bila usodna. Vajena ljudi, se je oglasila nama z možem ob popolnoma zamrznjenem rokavu Savinje, očitno precej lačna. Njeno sporočilo sva takoj razumela in jo začela krmiti. Dve leti je vedno čakala na naš prihod,
' .....................
.'SMHHIi
PISMA BR/
mmggzm
BRALCEV
lepo je sprejela tudi psa, postala je naša nova žival in z njo še ostale race.
Nekega jutra je ni bilo več, ni se oglasila na naše klice kot vedno, tudi po dobrem iskanju psa, je ni bilo. Zgodilo se je tisto, kar so nas njeni ljubitelji že opozorili. Zelo prizadeti smo začeli poizvedovati in kaj kmalu prišli na sled, kje naj bi krasila njena trofeja.
Čisto ob Gaju je moral pod streli umreti ta lepi Raček. Verjamem vam lovci, na tem mestu, kjer je vedno bil, ga ni bilo težko dobiti.
Tam, kjer naj bi krasil s svojo trofejo, naj se ta lovec zaveda, da bo vedno "NEM" nič več živi okras Gaja, jezera, Savinje in okolice.
Še to naj pripomnim, da dve leti nismo videli niti enega lovca pomagati tem živalim.
In tudi to, kot sva prečitala v časopisu, so zaščitene vse race, razen race mlakarice. Pojavila se je nova žival, ki jo že krmimo. Premislite!
Olga Milan Šepec Nove Trate 17 Mozirje
Mednarodno leto družine
Najlepša in največja vrednota človeka je ljubezen. In družina, grajena na tej vrednoti, je trden temelj človeške družbe.
V taki družini je priznana enakost spolov, enakost vere, enakost narodnosti in enakost miselnosti drugih. Skratka-družina je najmanjša demokratična tvorba v srcu družbe. Ko pa postane miselnost nekaterih, da je samo njihova resnica prava resnica, nastane zlo, ki ga že lahko vidimo pri nas v Sloveniji in na tleh naše nekdanje domovine. In tako je moč močnejših obsodila človeštvo, da so v letu družine tisoči ostali brez družine.
Za minuli mednarodni dan žena 8. marec iskrene čestitke vsem ženskam.
Vera Poličnik Sp. Rečica 34 Tel. 831-888
Lovčeva past »
za domače živali ali za ljudi?
K pisanju so me vzpodbudila okrutna dejanja gospoda lovca Liznekovega Tinka. Že kar nekaj časa se ukvarja z nastavljanjem pasti v neposredni bližini naselja.
V to past sta se do sedaj ujela "samo" dva psa - otrokom je bilo prizanešeno. Do kdaj?!
Prvi pes jo je odnesel le z zlomljeno nogo. Psička, z mladiči starimi tri tedne, pa se je mučila celo noč, ker jo je past držala čez vrat, zjutraj pa jo je gospod Sem milostno pokončal s strelom in jo vrgel v grmovje. Na prošnjo lastnikov jo je prišel čez tri dni zakopat.
Gospod Tinko Sem si verjetno predstavlja, da je junak Bedanec iz znane Vandotove povesti Kekec. Pa veselo in uspešno jago, gospod Tinko, dokler vam vaša lovska družina to dovoljuje! Star slovenski pregovor pravi: V TRETJE GRE RADO. Pa menda ne bo naslednja žrtev človek?!
Majda Kladnik Koželjskega 5,Velenje
Odgovor nadpovprečno spoštovanemu in za narodov blagor zavzemajočemu gospodu BASTLU
Očitno je,da sem splošno spoštovanemu g.Bastlu pošteno stopil na žulj,ker si drugače ne morem razlagati njegovega prijaznega razlitja čustvene gnojnice, bazirane na frapiranem spoznanju zadnjega političnega poraza,katerega je bil spoštovani g.Basti deležen s strani odbornikov občinske skupščine.Poraz,eden od mnogih, a očitno zelo boleč. Osebno sem spoštovanemu gospodu zelo hvaležen,ker mu je uspelo brez dodatne pomoči,vtem primeru moje, javnosti prezenti rati prozornost in plehkost lastnega,spletkarskega početja. Vendarle so edino merilo in kriteriji, po katerem naju bodo ljudjetehtali in sodili,ne bolne politične ambicije ampak argumenti in dejstva, s katerimi bom poskušal osvetliti tisto plat najinega skupščinskega in splošnega delovanja, o katerih pa spoštovani g. Basti modro molči.
Pred tem bi si vendarle drznil spoštovanega gospoda opozoriti,da predno zaključuje svoje jako zanimive publikacije z latinskimi izreki,da se le-te nauči pravilno prepisati.Ali pa mogoče spoštovani gospod smatra,da ima latinska beseda Quot,kot se pravilno zapiše, isti pomen kot njegov Qvit.Sem pa ponosen,ker me spoštovani g.Bastl primerja z volom.Vol je namreč med preprostimi ljudmi,tistimi katere spoštovani gospod opazuje s svojega Olimpa in s katerimi se on pač ne druži,plemenita in delovna žival, vdana vsem,ki znajo in zmorejo ravnati z njo,kot ji pritiče.Je pa zanimiva teza,ki se ob tem poraja.Spoštovanemu gospodu Bastlu potemtakem pripada mesto ob samem Jupitru.Zanimivo,očitno tudi bogovi niso več nezmotljivi.Blagor zmotljivim.
Sedaj pa k argumentom,brez potrebe po posebnem genskem zapisu.Spoštovani gospod Basti mi v svojem pismu očita že vsaj enoletno demagogijo pred mikrofonom občinske skupščine.S tem pa, hote ali nehote, kar je za političnega eksperta in ekonomskega filozofa njegovih razsežnosti nevarna teza, postavlja sebe na piedestal vzvišenosti nad kolegi poslanci.
Je spoštovani gospod res prepričan,da se mu je stolček "občinskega ministra"prevrnil zaradi moje demagoške razprave.Neverjetno,ampak iz tega je moč razbrati,da je večina poslancev obremenjena z logiko čustev in kompleksov,ker sicer bi moral moj neumen in primiteven ( po g. Bastlu) govorniški izpad vzpodbuditi ravno nasproten efekt.Spoštovani gospod Basti mi v meni razumljivi jezi pripisuje neverjetno politično moč in vpliv,katerega pa resnici na ljubo nimam in si ga tudi ne žel im. Rezultat volitev v IS SO Mozirje je pač samo odraz realne politične teže,če je spoštovanemu g.Bastlu všeč ali ne, tudi priljubljenosti posameznih kandidatov.Osebno bom vedno prepričan,da bi bila volilna slika ista tudi brez moje neobremenjene razprave.Če spoštovani g.Bastl misli drugače,je to seveda njegova utopična pravica.V kolikor spoštovani gospod resnično misli,da je z njegovo neizvolitvijo oškodovan Gornji Grad, se seveda po moji oceni bridko moti.Mogoče bi mu res kazalo preveriti koto njegovega moralnega in političnega kapitala med preprostimi ljudmi.Med delavci in kmeti,med vsemi tistimi,ki so izven kaste zveličavnih.V kolikor bo novi IS SO Mozirje,na katerem je velika moralna obveza predvsem zaradi dogodkov,ki so še pred nami, deloval pošteno in v dobrobit vseh občanov in krajev, potem je lokalna zasedenost tega organa v drugem planu.
Spoštovanemu gospodu Bastlu se očitno zdi demagoško opomniti ga,da se je na volilno bazo,katere mu sicer ne oporekam,skliceval prav on sam .Predvsem ob vprašanju nezaupnice bivši občinski vladi je bila njegova skrb očitna.Na to temo je bil sklican celo sestanek gornjegrajskih poslancev s predsednikom sveta KS Gornji Grad.Očitno pa spoštovani g.Bastl pozablja,da je bil izvoljen v skupščino po proporcionalnem sistemu in sicer kot nosilec kandidatne liste.Volilci na območju občine Mozirje so mu namenili točno 43 glasov.Za boljšo sliko velja povedati,da sta z iste liste (Demos)dva kandidata dobila več volilne podpore kot spoštovani gospod Bastl.Zgolj za primerjavo in resnici na ljubo tudi po zaslugi g.Bastia sem bil sam izvoljen visto skupščino po večinskem sistemu vzbor KS s340 glasovi. Koga potemtakem nagrajujejo liderji? Če je kapital spoštovanega g.Bastia tolikšen,kot sam upa in meni, da je, odkod potem samo nelogična dva glasova njemu v podporo na volitvah za predsednika KS od 62 oddanih glasovnic.Je bila skupščina demagoška tudi pri volitvah predsednika IS,ko je z veliko večino 45 glasov podprla g.Presečnika,spoštovanemu g.Bastlu pa namenila borih šest glasov.Očitno spoštovanemu gospodu niti njegovi liderji ne morejo več pomagati iz političnega zatona.
Od predstavnikov KS in od občanov nasploh bi bilo dobro izvedeti,če je, povzeto po spoštovanemu g.Bastlu,demagogija tudi 15 miljonov SIT renominacije in 3 miljone SITrebalansa, katere je skupščina namenila krajevnim skupnostim na mojo pobudo z veliko vloženega truda skupine poslancev zbora KS (Plankl,Bitenc,Pintar,Petrin,Krznar,Mavrič).Je demagogija tudi najem kredita za kanalizacijo v Gornjem Gradu,katerega sva, spoštovani gospod Basti, skupaj uspela spraviti skozi glasovalni stroj skupščine.Še marsičesa bi se kazalo dotakniti, spoštovani gospod, vendar sem prepričan,da je slika najinega delovanja v skupščini dovolj jasna in razpoznavna brez najinega dopisovanja.Zato naj skrbijo poročevalci,ki zasedanja spremljajo.Bi pa rekel,da se kljub vsem očitkom nisem nikoli zavzemal za svoje interese,kar si za spoštovanega gospoda Bastia ne upam trditi.Kot podjetnik in najemnik družbenih prostorov (vsaj bil je) je bilo njegovo ljudstvu naklonjeno delovanje preveč prozorno usmerjeno v njegovo lastno korist.V kolikor se ni trudil z rušenjem Božičeve vlade.Mar ni prav to plezanje po hrbtu drugih.Torej tisto, kar poskuša podtakniti meni.Da pa je spoštovani gospod Basti pokvarjen in brez morale ne samo v relativnem ampak in predvsem v absolutnem smislu, priča trditev, po kateri sem bil od sicer samo njemu znanih liderjev nagrajen in priviligiran.Sicerskromno.pa ven dar.Se pa strinjam.dasem v primerjavi znjim nagrajen in priviligiran. Vsakdan in vedno znova sem dobrodošel pri vseh poštenih in dobromislečih ljudeh.Na cesti,gostilni ali kjer si bodi.To je privilegij,katerega ne bo spoštovani gospod Basti nikoli deležen.Vse ostalo je laž in zavajanje samega sebe, spoštovani gospod Basti! Pa še nekaj mi diši, spoštovani gospod,po dvojni morali in farizejstvu brez primera.Očitek nekulturnega naslavljanja spoštovanim kolegom bom akceptiral tisti trenutek,ko bo tudi spoštovani gospod Basti doumel,da euforično in vase zaverovano proslavljanje ob padcu bivše vlade ni politična in kulturna kategorija, s katero bi se mogel ponašati intelektualec,za kar se spoštovani gospod Basti nedvomno ima.
Kar se tiče Gornjega Gradu,vloge spoštovanega gospoda Bastia,mene in kulture v njem, kaže zapisati sledeče.Zanimivo bi bilo slišati,kaj se je tako zgodovinsko prelomnega zgodilo v nekaj letih,torej od takrat, ko je bil spoštovani gospod Basti na najbolj intrigantski način v konfliktu z vodstvom KS,še posebej mu je bila napoti tajnica KS,ker je pač bila članica ZK. Dejstvo, daje kar nekaj takratnih članov sveta KS v tej sestavi tudi sedaj,vključno z "komunistično" tajnico, spoštovanega gospoda ne moti več. Je to kulturno in moralno.Kaj pa je spoštovani gospod,sklicujoč se na profesionalnost in na moj amaterizem, storil konkretnega za Gornji Grad.Gornji Grad so tako kot vsi kraji na svetu ljudje,društva,organizacije in še ne vem kakšna združenja, preko katerih si krajani v okviru interesnih sfer urejajo življenje.Golo filozofiranje v začaranem krogu je za tako
PISMA BRALCEV
profesionalnega človeka, kot je spoštovani gospod Basti, premalo.Žal in dobronamerno povedano.Živi in ustvarja se na podlagi konkretnih dejanj,čeravno nepomembnih in amaterskih.Žal pa moram spoštovanega gospoda Bastia razočarati v njegovi želji po neangažiranosti "kulturnikov" ali pa je njegovo upanje rezultat njegove pluralno demokratične naravnanosti.Kolikor vem, se ti,za spoštovanega gospoda Bastia kulturniki v navednicah, niso nikoli preštevali na rdeče in črne ampak so se in upam,da tudi v bodoče ne bodo klonili,borili za razvoj in promocijo kraja na za vse pravičen način.Trdim.da si Gornji Grad glede na pravilno naravnano kulturno in turistično razvojno usmeritev ne more privoščiti neangažiranja sicer amaterskih kulturnikov. Je pa tudi moja želja, tu se z spoštovanim gospodom strinjam,da se najdejo kandidati, s katerimi se bodo popolnili še nezasedeni stoli v novem IS SO Mozirje.Govorim o ljudeh, katerim bo skupščina dala podporo ne glede na demagoške razprave,moje ali kogarkoli že.
Pa še v nečem se z spoštovanim gospodom strinjam.Namreč stem, da kultura niso samo amaterske pesmi in politika ne rokodelstvo. Politika bi lahko bila ne glede na pomebnost in nivo istitucije lepa in koristna obrt,v kolikor bi se v njej našlo vsaj kanček prostora za resnico in neiskanje koristi.Takšnih in drugačnih.Me pa čudi, od kdaj je spoštovani gospod Basti postal to, kar tako posplošeno očita meni.Namreč ekspert za vsa področja.Moja poezija je lahko amaterska, s tem se strinjam,ne vem pa, od kod spoštovanemu gospodu strokovna podlaga za takšno mnenje.Še posebej sem skeptičen o tozadevni profesionalnosti omenjenega gospoda,ker je prav spoštovani gospod Basti na predvolilnem srečanju stranke (takrat še v navezi z g.Božičemjocenil recitacijo moje pesmi za umetniško delo, navadnim ljudem težko razumljivo.Volk dlako menja,aočitno karakterja nikoli. Paše nekaj si morava biti, spoštovani gospod Basti, na jasnem.Življenje in razvoj Gornjega Gradu bosta tekla naprej.Z nama ali brez naju,v vsakem primeru.S kom oziroma brez koga lažje,to odločitev pa prepustiva ljudem.
S tem svoj jezikovni dvoboj z spoštovanim gospodom Bastlom vsaj preko časopisnih strani zaključujem,ne oziraje se na njegovo reakcijo.Škoda časa in energije.Oboje bo potrebno usmeriti v bolj koristne in plodne zadeve.Pa če prav na bazi amaterizma.Vola smo torej identificirali,ampak kdo.nepotešena radovednost,igra v tej komediji JUPITRA?
- #
Edi Mavrič Gornji Grad
KRONIKA
22.02.94	so bili policisti ob 9.50 uri obveščeni, da je neznani storilec preko noči na parkirnem prostoru v Praprotnikovi ulici v Mozirju z osebnega avtomobila, last Mladena K. (22) iz Rakovelj, odtujil oba prednja žarometa in zunanje vzvratno ogledalo. Za neznancem še poizvedujejo.
23.02.94je ob 5.10 uri na policijsko postajo prišlo obvestilo, daje neznani storilec preko noči vlomil v samopostrežno trgovino v Nazarjah. Iz nje je odtujil večjo količino cigaret, oblačil in žganih pijač. Zaenkrat ga še niso odkrili.
24.02.94	je ob 19.15 uri v gostilni v Teru razgrajal in razbijal steklenino vinjeni Bojan K. (28) iz Okonine. Policisti so ga pri intervenciji zaradi suma, da bo s kršitvijo nadaljeval, sklenili pridržati do iztreznitve, pri tem pa se je Bojan K. s fizično silo upiral uradnemu dejanju. Svoje početje bo moral pojasniti sodniku za prekrške.
28.02.94	je ob 23. uri v gostilni v Šmartnem ob Dreti razgrajal in razbijal Bogdan P. (22) iz Rovta pod Menino. Zoper njega so posredovali predlog sodniku za prekrške.
01.03.94	so ob 0.30 uri bili policisti obveščeni, da je neznani storilec vlomil v gostišče Šport Center Prodnik v Juvanju. Med vlomom je bil opažen, nakar je zbežal neznano kam in ga še niso izsledili.
03.03.94	se je ob 22.10 uri zgodila prometna nezgoda v Gornjem Gradu. Voznik osebnega avtomobila Drago B. (35) iz Gornjega Grada je pri vzvratni vožnji trčil v osebni avto, ki ga je vozil Vilijem K. (39) iz Gornjega Grada, pri čemer je nastala materialna škoda.
05.03.94	je v Podolševi storil samomor z obešanjem Boris O. (72) iz Maribora.
05.03.94	so bili policisti obveščeni, da je neznanec okrog 5. ure zjutraj v Krnici ustrelil priklenjenega psa last Franca P. (44) in ga potem odnesel neznano kam.
05.03.94	so v kopalnici stanovanja v Nazarjah našli mrtvega Antona H. (48) iz Nazarij, ki je umrl naravne smrti.
INFORMACIJE
Predstavljamo vam: SALON
MANJA
Kako se spremeniti iz Pepelke v Sneguljčico, je vprašanje, na katerega nežnejši spol mnogokrat zaman išče odgovor. Nekatere si zato bolj ali manj nesrečne ponavljajo frazo, da nihče ni popoln. Druge pa poiščejo odgovor na vprašanje z obiskom Salona Manja na Ljubnem ob Savinji.
Tam jih namreč pričakuje lastnica Marija Podpečan, ki z veliko spretnosti, znanja in ravno pravo mero domišljije svetuje in oblikuje nov videz.
Storitve, ki so na voljo, še zdaleč niso le frizerske, saj se Marija Podpečan zaveda, da je za urejen videz samo pričeska premalo. Zato vam v Salonu Manja (na začetku Janezovega polja) nudijo tudi kompletno nego nohtov oziroma rok. Ta se prične z masažo z uvoženimi zdravilnimi preparati, ki pomagajo, da pridejo lepo oblikovani in skrbno nalakirani nohti še bolj do izraza. Dekorativni laki, vzeti iz kolekcije vrhunske kozmetike in nakita Avon, se odlično dopolnjujejo z obrazno kozmetiko. Črtala, pudri, šminke..., so namreč le drobec v paleti dekorativnih Avonovih proizvodov. Preizkusite jih lahko tudi same. V salonu v obliki vzorčkov, ki so vedno na voljo, oziroma tako, da vas z njimi tudi naličijo. Po dogovoru je namreč vedno možno večerno ličenje oziroma ličenje za
INFORMACIJE
posebne priložnosti, kar s pridom izkoriščajo predvsem maturantke in neveste.
Vse, ki brez šminke v torbici preprosto ne moremo, pa lahko kozmetiko v Salonu Manja tudi naročimo. Tako lahko na podlagi vzorčkov oziroma ličenja izberete odtenke, ki vam najbolj ustrezajo. Lahko jih dopolnite s prijetnimi parfumi, ki prav tako prihajajo iz Avonovih laboratorijev.
Nekatere pa se po listanju kataloga odločijo tudi za negovalno kozmetiko, ki zavira procese staranja.
Profesionalen pristop tako pri negi las kot pri oblikovanju pričesk zagotavlja, da bodo lasje ostali tudi zdravi, ne le lepi. Linije vrhunskih uvoženih preparatov obsegajo izdelke na povsem naravni osnovi, ki las ne poškodujejo, ampak jih celo
Salon MANJA
negujejo. Med izdelki Harologi in Schwarzkopf, so tudi preparati za notranjo nego. Tako lahko šampone, ki jih frizerka prilagodi prav vašim lasem, kupite tudi za domačo nego; še učinkovitejši pa bodo v kombinaciji z vitaminsko-mineralnimi preparati za prehrano.( Za nego problematičnih mastnih las so na voljo magnezijeve tablete v kombinaciji z oblogami, ki nadlogo zanesljivo odpravijo.)
Čudovite barvne odtenke, kijih pričarajo barve in prelivi (tudi za sive lase), je dopolnila novost: obdelava s pomočjo folije. Pramene in trajno kodranje je namreč mogoče narediti tudi samo na prirastku, ostali lasje pa ostanejo zaščiteni. In še, in še...
Tako. Odločitev je v vaših rokah. Vabljeni tako moški in ženske, ki želijo narediti nekaj zase. Morda samo slišati nasvet ali pa se za obisk naročiti na številko 841-019. Podpečanova namreč spoštuje dragocen čas svojih strank, zato jih sprejema ob dogovorjeni uri, brez nepotrebnega čakanja. Če je treba, tudi ob nedeljah, sicer pa razen ponedeljka med 9.00 in 19.00 in ob sobotah od 8.00 do 12.00.
Zakaj se ne bi boljše počutile tudi ve?
Pa čeke vzemite s seboj, da boste pri trajni in pramenih z naravnimi preparati izkoristile odlog plačila!
Karolina Grudnik
Predstavljamo vam:
mkm Hinmm
Pri vsakodnevnih nakupih v trgovini opažamo, da se tudi ponudba kav različnih vrst in različnih pražarn stalno povečuje. Pred nekaj meseci seje v zahteven trg teh proizvodov vključila tudi pražarna Podsedenšek iz Mozirja, katere lastnikje samostojni podjetnik Stane Podsedenšek.
Le-ta je pražarno kupil lansko leto in se naučil praženja kave od celjskega pražarja s 30-letnimi izkušnjami. Pražarna ima sorazmerno veliko kapaciteto (60 kg/h), ki jo s sedanjim obsegom proizvodnje še ne izkorišča v celoti. A kot pravi lastnik, prodaja raste in kar je najbolj razveseljivo, vedno večje rednih kupcev. Pražarna Podsedenšek praži in pakira dve vrsti kave, obe pod blagovno znamko Merx, Zlato kavo in Domačo praženo kavo. S prvo so sploh začeli, medtem ko so recepturo za drugo izdelali sami in jo prodali Merxu. Razumljivo je torej, da so na slednjo še posebej ponosni, nenazadnje tudi zato, ker je zanjo značilno, "da ima takšen okus, kot ga je včasih imela kava." Na tem sloganu bodo tudi gradili promocijo svojih izdelkov v prihodnje.
Proizvodi pražarne Podsedenšek so že prisotni na prodajnih policah trgovin v Ljubljani, na Gorenjskem, na Notranjskem, kmalu bodo na voljo kupcem tudi na Dolenjskem in Primorskem. V Savinjski dolini svoj tržni prostor ustvarjajo nekoliko počasneje a vztrajno. Po prvih zasebnih se njihova kava seli tudi na police družbenih trgovin.
V pražarni Podsedenšek že pripravljajo kavo za espresso, v kratkem pa bodo poskusili tudi s kavo za filter vrečke. Če bo šlo vse po načrtih, bodo še pred koncem letošnjega leta v svojo ponudbo uvrstili kavo brez kofeina. Poskušali pa bodo tudi razširitev programa s praženimi agrumi: pistacijo, kikirikiji, lešniki, mandeljni.
Stane Podsedenšek pravi, daje uspeh vsakega posla odvisen (tudi) od trženja. Zato bodo temu segmentu posvetili največ pozornosti. Orientirani so predvsem na grosistično prodajo, seveda pa lahko njihovo kavo dobite tudi v sami pražarni na
Sfane Podsedenšek
Mlinski poti 3 v Mozirju. Delovni čas je vsak dan od 9. do 14. ure in od 16. do 19. ure, po potrebi pa so na voljo strankam tudi izven navedenega časa. Za morebitne informacije pokličite po tel. 831-863.
EP
OGLASI
naš glas seže v vsako zgornjesavinjsko vas!
88838883388338883888388338
§88833
POGREBNE STORITVE
S Ob boleči izgubi bližnjega nudimo po konkurenčnih cenah:	S
S - prevoz z avtofurgonom (vključno na upepelitev)	«
S - dekracijo sobe, postavitev odra na domu	£
» - izkop grobnih jam	=
" - postavitev žarnih niš	“
S - ureditev kompletne dokumentacije	“
«	- odštejemo pogrebnino v višini 56.600 SIT	»
“	Štiglic Jožica «
S	Radmirje 10, 63333 Ljubno ob Savinji »
«	Tel. 0631841-029 S
»0	co
KSSSSšSSSSšSSSSSSŠSSSSSSSSšri-SSSSSSSSSSSSSMSSSSSšSSSSS!«
MARKETING d.o.o. 63 313 POLZELA 38 ^OTDT	tel.&fax: 063 721-052
POOBLAŠČENI PRODAJALEC
SUBARU
VIVIO GLI 4WD JUSTYJ 12 4 WD
17.980 DEM 22.560 DEM
IMPREZA COMPACT 2WD1.6	31.850	DEM
LEGACY RANGER ■
1,8 4 WD	36.000	DEM
UGODNI KREDITNI POGOJI NA 48 MESECEV IN LEASING.
DAIHATSU
HIJETVAN	18.400	DEM
HIJET-PICKUP	17.000 DEM
CHARADE TS 1,0	15.280	DEM
CHARADE CS 1,3	23.500	DEM
FEROZA EL II
35.950 DEM
MOŽNOST LEASINGA
FIAT
CINQUECENTO 900 i.e.
PANDA 1000 i.e. L CAT
UNO 1,0 i.e. S TIPO 1,6 SX CAT TEMPRA 2,0 i.e. SX CAT CROMA 2,0/
16 V CAT
13.540 DEM
12.390 DEM 15.730 DEM 21.810 DEM
25.600 DEM
31.800 DEM
MOŽNOST LEASINGA
POSREDNIŠKA PRODAJA AVTOMOBILOV.
BREZPLAČEN VPIS V POSREDNIŠKO PRODAJO.
STARO ZA NOVO.
AVTO AKUSTIKA BLAUPUNKT. AVTO ALARMI GT.
AL. PLATIŠČA ŽE OD 12.000 SIT SONČNE STREHE FARMONT ŽE OD 24.000 SIT
Del. čas od 8 - 16 ure Ob sobotah od 9-12 ure
F*
I jj^SA
SAVINJSKA trgovsko družba d.o.o. Žalec
Prodajalna QfiJ "Ì
nova avtobusna postgja SToziije vabi J
UGODNEJE ŠE NISTE KUPOVALI!
Na 6 čekov BREZ OBRESTI ali na 6 obročni kredit vam nudimo:
GORSKO KOLO moško	30.310,00
GORSKO KOLO žensko	30.310,00
GORSKO KOLO fantovsko	25.974,00
GORSKO KOLO dekliško	25.974,00
MOŠKO KOLO TRAKING	31.750,00
ŽENSKO KOLO HOLANDER	29.985,00
OTROŠKO KOLO PONY 24"	19.230,00
OTROŠKO KOLO PONY 20"	18.540,00
OTROŠKO KOLO BMK 16"	12.625,00
OTROŠKO KOLO KEKEC 16"	13.300,00
Pri nakupu z gotovino nudimo
10% POPUSTA!
TO PA ŠE NI VSE!
Poleg ugodnejšega obročnega odplačevanja vam nudimo tudi
ZELO,ZELO UGODNE CENE:
BTV VOYAGER - GORENJE	46.300,00
Videorekorder SYLVIA	47.300,00
PRALNI STROJ 604	45.084,00
PALIČASTI MIXER	4.720,00
VETROVKE	3.300,00
FLANELASTE SRAJCE	1.290,00
PIŽAME	2.468,00
SPODNJE HLAČE
OMIŠ	od 459,20 do 494,80
COPATI 36-46	2.195,00
COPATI 25-35	1.350,00
Pri nakupu z gotovino nudimo
5% POPUSTA!
Vaš obisk v naši prodajalni se vam bo obrestoval!
	
' V- 1 ZAHVALE	
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedka
FRANCA ZAJCA
Rebernakovega ata s Prihove
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, sv. maše in za vso pomoč. Za poslovilne besede se zahvaljujemo Čebelarski družini Kokarje in Krajevni skupnosti Rečica, pevskemu zboru iz Mozirja, patru Borisu za lepo opravljen pogrebni obred in zastavonošem. Posebej se zahvaljujemo družini Urtelj iz Žlabra, družini Zvir s Prihove, dr. Kelemenu in sestrama Ireni in Mateji za dolgoletno zdravljenje ter Gasilskemu društvu Nazarje.
Žalujoči: žena Zora, sinova Franček in Ljubo ter hčerka Milena z družino
ZAHVALA
Ob smrti naše mame, stare mame in prababice
MARIJE FUNTEK
iz Podveže 15, Luče
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sv. maše, sveče in cvetje ter poslovilni govor.
Lepa hvala gospodu dekanu Gračnerju in pevcem ter vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti.
sin Janko z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta
DOMINIKA PETKA
iz Nove Štifte
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, svete maše in za izraženo sožalje. Iskrena hvala gasilcem, pevcem, govornikom in gospodu za opravljen pogrebni obred.
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
15.2.1994 nas je v 93. letu starosti zapustila naša draga mama, stara mama, tašča in babica
ELIZABETA HRIBERšEK
iz Lepe njive 8
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in sv. maše, Tereziji Brunšek in Ivanu Slatinšku za poslovilne besede, Andreju Hudobrezniku za odigrane zvoke tišine, pevcem in praporščakom, g. Suhoveršniku in g. Vratanarju za lepo opravljen pogrebni obred, ministrantom in vsem, ki ste kdaj koli kaj dobrega storili zanjo in jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi
V SPOMIN
28. februarja je minilo leto dni, odkar nas je zapustil naš ljubljeni oče, mož, sin in brat
JOŽE BRIC
iz Grušovelj.
Odšel si brez slovesa, solza žalost te zbudila ni, krije nema te gomila, spiš in čakaš, da združimo se mi.
Ni besed več tvojih, ni več stiska tvojih rok, ostal le nate nam spominje, a ob spominu trpek jok.
Bolečina in praznina, zaveš se, da ni poti nazaj, ostane miselnate živa in nenehni ta: zakaj?
Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob.
Sin Aleš, žena Ivanka, starši in bratje
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljube mame
NADVEŽNIK
se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste se v tihem spominu sklonili pred njeno žaro in jo tako številno pospremili na njeni mnogo prerani zadnji poti. Vsem sorodnikom, sosedom in znancem hvala, za darovano cvetje, izraze sožalja in prijateljsko pomoč. Pevskemu zboru Ljubno posebna hvala, kakor tudi govornikoma za poslovilne besede.
Posebej pa se zahvaljujem dr. Žunterju za njegovo pomoč v času njene težke bolezni.
Žalujoči: sin Srečo z ženo Ančko.
PEPCE
;;	Smihelska cesta 1, Mozirje, tel. 832-011
S« UGODNA PONUDBA:
S«	Jupol 30/1	2.249,00	SIT
J»	Jubolin kit 30/1	1.949,00	SIT
Lak za les in železo	416,00 SIT
»»	Lak za parket za 25 m2	5.732,00	SIT
^	Tuš kabina 80x80	14.499,00	SIT
j!	Tuš kad 80x80	5.990,00	SIT
Kotliček visoko montažni	3.990,00	SIT
Keramične ploščice od	699,00 SIT dalje
’J Ves pleskarski pribor po akcijskih cenah! j;	Prepričajte se, ne bo vam žal!
».	Kdor varčuje, v Izolesu kupuje!
s*
|Scniigògn(ieògi)(ieòsniitaai)(ieò«mtòoixic«gixitoantie6tniieóanii««iixiiaayita uSj
SERVIS ROSENSTEIN
POPRAVIMO VAM:
-	Vse vrste gostinskih hladilnih naprav
-	Expres kavne aparate
-	Pralne stroje Gorenje, Ei, Candy
-	Pomivalne stroje Gorenje, Ei, Candy -Termoakumulacijske peči vseh tipov
-	Likalne stroje vseh tipov
-	Hladilne skrinje-hladilnike vseh tipov
-	Toplotne črpalke vseh tipov
Tel. 063-721296, Mobitel 0609-610085 Milan Rosenstein, Andraž 11 la Polzela
GOSTILNA "NA PRODU"
Marija Podkrižnik Ter 42, LJUBNO OB SA VINJI Tel: 841-336
-	bogat izbor domačih jedi
-	PIZZE od četrtka do nedelje od 17.00 do 22.00
-	sprejemamo rezervacije
-	vsako soboto ples
S TEM KUPONOM vam za eno pizzo priznamo popust 7%!
TRGOVINA ŠTEFI
Cesta v Rastke 26, LJUBNO OB SAVINJI
UGODNA PONUDBA:
-sladkor 1/1	94,90 SIT
-rižZlato polje 1/1.	139,00SIT
-vinski kis 11	113,40SIT
-damski vložki VIR 70	148,50 SIT
-dežniki	699,70 SIT
- plenice Kobacaj	719,00	SIT
Popolna razprodaja tekstila!
Možno plačilo z boni in A čtiva kartico! '
Delovni čas: med tednom 7.00 do 19.00. ob sobotah 7.00 do 15.00. ob nedeljah 8.00 do 12.00.
Ljudstvo je v pričakovanju velikega dogodka, namreč rojstva novih slovenskih občin. Dolgotrajni prepiri v parlamentu so se sedaj prenesli na naše vsakdanje poti. Domala ni nikogar, ki bi se s tem vprašanjem tako ali drugače ne srečeval, več ali manj zaposloval in se ob tem nadejal velikega napredka pri bodoči ureditvi, ko bomo smeli tudi ljudje zunaj parlamenta in strankarskih kuhinj katero reči (odločati?). No, slednje bo verjetno še vedno prepuščeno najmodrejšim, tam v beli Ljubljani. Nam, navadnim državljanom, bodo ostale še naprej skrbi za kanale, odplake, greznice, neprevozne ceste, skratka vse tisto, kar potrebuje denar, ki pa ga bomo spet morali zbrati, pa bogvaruj s kakšnim samoprispevkom, saj tega so modreci današnje politične scene, že zdavnaj označili kot ostalino nekdanjega (samoupravnega) obdobja.
Glede na objavljene naloge bodočih občin, bi bilo najbolje predlagati takšno ureditev, da bo Ljubljana dejansko cela Slovenija, posamezne občine pa bi imele v naslovu, denimo takole besedilo: Republika Slovenija, občina Ljubljana, izpostava Mozirje in tako dalje ... Seveda smo še nedavno tega vsi v en glas vpili, da je prekletstvo preteklega časa izviralo prav iz centralizacije, ki pa je ne bomo nikoli več dovolili! Joj, kako prav je imel tisti očanec, kije dejal, da
se zarečenega kruha največ poje...
**+
Ja, pogosto razmišljamo, zakaj neki nas imajo tam v našem glavnem mestu za tako topoumne, saj smatrajo, da morajo do podrobnosti zaukazati, kako nam je ravnati v tej ali oni zadevi. Iz vsega tega bi smeli sklepati, da nam pač manjka pameti ali sploh razuma in morajo zato tako hudo naprezati svoje uboge možgančke vsi tisti na raznih ministrstvih, da bi pač neukemu ljudstvu zagotovili določeno smer poti, pa čeprav vodi ta preko hudo grdega in divjega terena...
Ko smo gledali na naših zaslonih oddaje iz daljnih severnih krajev in občudovali potek slovesnosti ob pričetku in zaključku olimpijade, smo kaj lahko ugotovili, da se Norvežani prav nič ne sramujejo svojega ljudskega izročila, celo kralj in kraljica sta se pripeljala na tradicionalen način - s sanmi, ki sojih vlekli severni jeleni. Mi bi gotovo imeli največje težave z nabavo najuglednejših vozil za najvišje goste, pa tudi oblačila bi bila vse drugo kot narodna... Je takšnemu razmišljanju res kriva majhnost, saj ob podobnih prilikah raje zamolčimo naše izvirno izročilo in ga zamenjamo z anglosaškimi in drugimi tujimi navadami.
***
Nov izvršni svet naše (umirajoče) občine se je odločil, da bo v vseh pogledil zasenčil svojega predhodnika - tudi pri dolžini posameznih sej. Tako je njegova druga seja (prva je bila zgolj ogrevanje) trajala šest ur enaintrideset minut in dvainštirideset sekund. Dnevni red, ob katerem so občinski ministri tako dolgo "sejali", niti ni najbolj pomemben, bolj važno je povedati, da so si v navedenem času privoščili kar dve kavici, vendar brez odmora. Poročevalci upajo, da ne bo naslednja seja na račun tega brez nje. Kavice namreč...
s;;;;;:;;;;:;;;;;;;;;;;.;;;;;;;.;;;;;:;;;;;;;;;;;::;;;.:
i y 	ZA RAZVEDRILO		
		
NAGRADNA KRIŽANKA
					Sestavil : Metod Rose	Planota v srednji Dalmaciji	Želatina iz alg	Del Ljubljane	Slovansko moško ime	Ruski pesnik Ivan 1824-18B1	Balerina Pavlova
i? V - r ijpiSsMMAr, ■ - y A					Žensko ime						
					Mesto na Hrvaškem						
					Podtaknje i nec Slov. operni pevec Josip						
											Uradni spis [
Dijak, ki je končal srednjo šolo in opravil zrelostni ispit		Minister Umek					Medn. letal orgamzac.				
		EleKtroteh naprava					Reka v . zah. Bosni				
Ploščin -ska mera			Robi Smrekar			Učenje Osebni zaimek			Ivana Kobilca		
			Am. zvezni država						Germanski oreT		
Največje -nadžarsko jezero								Star Slovan Filipinski diktator			
Crta, ki veže kraje z enakim magneta.										Slovenski literat Kovič	Dišeč grm z belimi cveti
Japonsko mesto				Čehov Anton Koper			Noetova barka Obljuba poroke				
Jmaknitev					Reka v Franciji	Zoran Radovič			Anton Korošec		
						Rijeka			T rščice		
Dihanje											
Reka na Peloponezu				Apnenčevi usedlina Ročaj	■						
Finsko jezero ( 1 nari )						Kavkaško ljudstvo Stanko Vraz					
Norveški knjižni jezik								Paradiž			
Slovenska igralka (Alja)								Nemška pesnica Seidel			
REŠITEV KRIŽANKE IZ 4.
ŠTEVILKE:
kakadu.
Al ari h, poleno, Raduha, Edip. MS. Ate. Snoj. top, ol, tok, Samo, Nike. Irenej. epopeja.
Ati, Omsk, Raf, N en, Aosta, arara, TG, UZ. Lar, Iranec,
Bine,
Karamel,
Vir, Afar, kapela.
MIHI
SLOVARČEK :
ABITURIENT : Dijak, ki je končal srednjo Solo in opravil maturo IZODINAMA : Crta. ki povezuje kraje z enakim magnetizmom NIKITIN : Ruski pesnik (Ivan, 1824-1861)
NINORSK : Norveški knjižni jezik
IME IN PRIIMEK: NASLOV:
OBVESTILO REŠEVALCEM:
Med pravočasno prispelimi rešitvami iz 4. številke smo izžrebali naslednje dobitnike:
1.	nagrada (blago po izbiri v vrednosti 4.500 SIT):
Milan Robnik, Praprotnikova 16, Mozirje;
2.	nagrada (blago po izbiri v vrednosti 3.000 SIT):
Adi Kobale, Attemsov trg 4, Gornji Grad;
3.	nagrada (blago po izbiri v vrednosti 1.500 SIT):
Anton Bitenc, Cvetlična 8, Nazarje.
Čestitamo!
Križanko s kuponom iz 5. številke vložite v kuverto in jo do ponedeljka, 21. marca 1994 pošljite na naslov: EPSI d.o.o. Savinjska cesta 4,63331 Nazarje s pripisom "Nagradna križanka". Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 3 nagrade, ki jih je prispevala pražarna Podsedenšek:
1.	nagrada: 5 kg kave,
2.	nagrada: 4 kg kave,
3.	nagrada: 3 kg kave.
Nagrada
zvestemu
naročniku
Za zvestobo Savinjskim novicam je žreb tokrat namenil nagrado 3 kg kave
Alojzu
Kumpreju
iz Tera 38, Ljubno ob Savinji.
Nagrajenec lahko nagrado prevzame v pražarm PODSEDENŠEK v Mozirju. Čestitamo!
OGLAS I	
	
OBVESTILO OGLAŠEVALCEM!
S 1. januarjem 1994 smo ukinili možnost komercialnega oglaševanja v rubriki MALI OGLASI. Ta rubrika je sedaj namenjena izključno relaciji "bralci - bralcem". Zato pa smo kot novo možnost oglaševanja uvedli novo obliko po vzorcu Delove VROČE LINIJE z nazivom MORDA IŠČETE PRAV TO...
Cena 1 cm visokega stolpca širine 8 cm je 1.000,00 SIT. Vabimo obrtnike in podjetja, da izkoristijo ugodno možnost oglaševanja!
i	OicS^TTU j
j [MSAV-IT®««	!
j ZIDARSKE IN FASADERSKE STORITVE
J Nudimo vam zidarske in tasaderske storitva Tel. j; *	v dopoldanskem času 832-019.	y
j	KEMIČNA ČISTILNICA IN PRODAJA PREMOGA |
j Prodaja in dostava premoga različnih vrst tudi na j: j	čeke. Tel.: 831-567.	I
! TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN
■ Šivalni stroji, gasilni aparati, plinske naprave, ji J	Zagožen, Ljubija 121, te. 831-109.	il
I__________________________________I
il Tajnšek Diana Gornji Grad, Tlaka 32 Tel. 643-633
VAM NUDI:
-	rezervne dele Zastava, Golf, Lada, R-4, mot. žage Husqvarna
-	snežne verige
-	olja za osebna vozila, kmet. mehanizacijo, mot. žage
-	dodatni asortiman Ugodne cene:
-	antifriz, akumulatorji Topla, olja Shell
-	zelo ugodne cene avtomobilčkov Bburago
Pri nakupu nad 6.000 SIT možnost plačila na 2 čeka. Pri gotovinskem plačilu nad 5.000 SIT 5% popusta, nad 10.000 SIT 10% popusta!
Del. čas: 8.00 - 15.00, sobota 8.00 - 12.00.
TRGOVINA "TADI
MALI OGLASI
Mali oglasi do 10 besed, poslani na kuponu iz zadnje številke Savinjskih novic, so brezplačni. Vsaka nadaljna beseda 100,00 SIT. Mali oglas v okvirju 1.000,00 SIT.
Premog - karto za leto 1994 ugodno prodam. Tel. 831 -583.
Kupim nemškega ovčarja, starega od 4 - 8 mesecev. Tel.: 063 831-459.
Stanovanje ali hišo vzame v najem mlada družina. Tel.: 831-321 int. 349 dopoldan.
Prodajam seno. Dobite tudi sadike sliv in češpelj. Tel.: 831-026.
Podarim mladega čistokrvnega kužka s hišo. Tel.: 841-316 po 19 h.
Prodam seno in lucerno.Časi Jože, Nizka tel.: 831-426.
Prodam bukova drva. Tel.: 831-234.
Prodam kawasaki KX 80ccm, motokros. Tel.: 831-440.
Trosobno sanovanje v Gornjem Gradu prodam. Tel.: 843-012 od 13 - 14 ob delavnikih. ČOLNAR, Attemsov trg 4, G. GRAD.
Prodam skoraj novo previjal-no mizo. Tel.: 831-644.
Prodam dobro ohranjen pianino "Hupfeld" 2 DM. Irena RIHTER, Bočna 54,
Šmartno ob Dreti.
*
Prodam nov kromiran štedilnik, namenjen za centralno. Tel.: 832-518.
Ugodno prodam sintiseiser CASIO SA 20. Tel.: 831-262.
Prodam žensko poročno obleko, št. 38, primemo tudi za maturo. Tel.: 832-135 po 14. uri.
Prodam Opel Kadet, letnik 73, 1100 DEM. Tel.: 885-604.
Ugodno prodam otroško stajico, hojico, ležalnik in torbo. Tel.: 832-135 po 14. uri.
*
Prodam telico friziko staro 14 mesecev v A kontroli. Tel.: 832- 564.
Prodam nov 801 električni bojler. Tel.: 831-501.
Računalnik ZX SPECTRUM prodam ali zamenjam za zbirko znamk ali značk. Tel.:
831-	563.
*
Prodam koze z mladiči, cena po dogovoru. Ivan Stradov-nik, Slatina 5, Šmartno ob Dreti.
Prodam Tojoto Corollo 1988/6 45.000 km. Tel: 831-808.
Programski paket za vodenje poslovnih knjig po novih predpisih. Tel.: 0602-53-550.
Prodam 126 P letnik 85, neregistriran, dobro ohranjen. Tel.: 885- 344.
Prodam otroško posteljico "kinder bet" z jogijem. Tel.:
832-	408.
Prodam moped TOMOS av-tomatik. Cena po dogovoru. Tel: 831-568
KUPON za brezplačni mali oglas đo 10 besed v 6.Š1.SN
Ime in priimek: Naslov:
/o ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje
Spoštovani varčevalci!
Ali ste se že odločili za VEZAVO TOLARJEV Z VALUTNO KLAVZULO?
Če še ne, je sedaj pravi trenutek, da to storite.
In kakšne so prednosti teh vezav?
-	tolarska sredstva se ob vplačilu oziroma zapadlosti preračunajo po srednjem tečaju tečajne liste Banke Slovenije za DEM,
-	doba vezave je 31 oziroma 91 dni,
-	minimalni znesek vezave je 30.000,00 SIT,
-	letna obrestna mera znaša za 31 dni 10%, za 91 dni pa 11% in je fiksna.
V Ljubljanski banki Splošni banki Velenje d.d. smo prepričani, da je ta oblika varčevanja zanimiva tudi za vas, zato se čimprej odločite in nas obiščite.
POGREBNA SLUŽBA
STRAHOVNIK d.o.o.
-	iVogreßna oprema
-	(Popreßne storitve
-	Ureditev pokppatisč
-	(Doßava spomenikov
- :Doßava cvetja
Odštejemo pogreßnino v vrednosti 56.600 SIV.
Vrečerjeva 2, 63310 Žalec, Tel: 063/712-261, 714-686 Mobitel: (0609) 615-427

PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE
CIZEJ,
Parižlje 1, Braslovče, tel: 063 721-081
Zaradi velikega zanimanja za radiatorje
KORADU z 10% popustom,
nadaljujemo z akcijo do konca meseca marca.
Na zalogi imamo tudi ostale vrste ! radiatorjev, različne peči na trda in tekoča goriva, ter ves instalacijski material za vodovod in centralno ogrevanje. Izvajamo tudi montažo!
Hvala za zaupanje, se priporočamo.
m8S8888888!i88Sma!iS83S88SS«88S88a&S8SS«8m8S888SS88SS$
mmmmi ìmIia
STEBLOVNIK IVAN
Parižlje 11/c, 63314 Braslovče tel&fax: 063/ 721-667, 063/ 721-043
- pogrebna služba - cvetličarna
-	izdelava vencev in ostalih aranžmajev ter dostava na dom
- ureditev dokumentov
- CENA KLASIČNEGA POGREBA Z OSNOVNO OPREMO (KO ODŠTEJEMO POGREBNINO) MANJ KOT 30.000,00 SIT
-	PREVOZ DO 50 KM ZASTONJ
-	RAČUN LAHKO PLAČATE V ŠTIRIH OBROKIH BREZ OBRESTI
-	POSLUJEMO 24 UR NA DAN
(m)
PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o. MOZIRJE
mvwv'tt
NOI
Celje - skladišče D-Per
7/1994
5000001673,5
COBISS ©
*	orodje za vrtičkarje
*	sistemi za zalivanje
*	vrtne kosilnice
V€LIKfì IZßIRfl PO UGODNIH C€NfìH!
^v^V*0 V SAVINJI
	O B V E S T I L A	
		
ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE
Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421 tudi v času dežurstva.
VETERINARSKO DEŽURSTVO
07.03.	do 13.03. KR ALJ Cl RI L, dr. vet. med. Ljubija, tel. 0609-616-978 (841-410)
14.03.	do 20.03. ZAGOŽEN DRAGO, dr. vet. med. Ljubno, tel. 0609-616-978 (841-769)
21.03.	do 27.03. LEŠNIK MARJAN, dr. vet. med. Ljubija, tel. 0609-616-978 (831-219)
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, TEL. 831-017, 831-418, 0609-616-978.
IZDAJA ZDRAVIL: vsak dan od 7,00 do 8,30 ure. OSEMENJEVANJE OB NEDELJAH JE PO OSEMENJEVALNIH PUNKTIH.
SPORED FILMOV
KINO LJUBNO OB SAVINJI
12.03.	in 13.03. BEGUNEC - ameriški film - akcijski 18.03.,19.03. in 20.03. ALADIN - ameriški film - risanka
19.03.	in 20.03. DAVE - ameriški film - komedija
KINO "JELKA" NAZARJE
12.03.	in 13.03. ZADNJA VELIKA AVANTURA - ameriški film - akcijska komedija
19.03.	in 20.03. NA OGNJENI ČRTI - ameriški film - akcijski triler
KINO "DOM" MOZIRJE
12.03.	in 13.03. ODDALJENA OBZORJA - ameriški film - drama
19.03.	in 20.03. DAVE - ameriški film - komedija
EPSI
NOVE KNJIGE V KNJIŽNICI MOZIRJE
I.	MLADINSKA LITERATURA:
*	Hoffmann: Princesa Brambilla, Gospod Cinober, Zlati lonec * Wilde: Srečni kraljevič * Schneiber - Wicke: Radomiš * Hill: Sanje o baletni šoli * Hill: Prvi uspehi * Muck: Pod milim nebom * Novak: Mala in velika luna *
II.	STROKOVNA LITERATURA:
*	Trstenjak: Človek simbolično bitje * Malus: Zapisan v zvezdah * Ojsteršek: Veliki ugankarski slovar * Good, E.P.:... in mule si bo pomagal * Zbirka "Mozaik dobrot": Testenine, žsladoledi in sorbeti, Slastna jedrca, Marmelade, Kava, Čokolada, Čaji * Zbirka "Moje vrtne rastline": Drevesa za majhne vrtove, Fuksije * Marzinek-Spath: Učim se jahati * Skalin: Ribogojstvo * Leskošek: Gnojenje ‘ Frelih: Reja nojev *
III.	LEPOSLOVJE:
*	Carli: Zadnji denvi v Ogleju * Kovačič-Borec: Pohlep po človeku * Torkar: Revizir 93 * Vieser. Podkrnoški gospod * Victor: Brez bolečine
IV.	VIDEOKASETE:
*	Prvorazredna prevara - Kid'n play Class Act * Kralja Mamba - Mambo Kings * V zadnjem trenutku - Final Analysis * Telesni stražar - Bodyguard * Poslednji monikanec- The last of the Mohicans * Smrtonosno orožje 3. - Lethal Weapon 3. * Univerzalni vojak - Universal Soldier
*	Od tod do raja - A Stranger among us * Ko jagenjčki obmolknejo - The silence of the Lambs
*	Moja punca - My Girl * Prepovedana ljubezen Franza Liszta - Song without End * Top Gun
*	Notranje zadeve - Internal Affairs * Gospodinja - Housesitter * Ptriotske igre - Patriot Games
*	Stoj, če ne bo mama streljala - Stop! Or my Mom will Shoot * Batmanova vrnitev - Batman returns * Duh - Ghost * Princ plime - The Prince of Tides * Wayneov svet - Wayne’s World * Neoproščeno-Unforgiven * Oblegani - Under Siege * Večno mlad - Forever Young * Sarafina
*	Bele peščine - White Sands * Thelma & Louise * Reka poje mi - A River runs trough it * Indiana Jones * Beethoven * Puščavski vihar - The Finest Hour * Četrta vojna - The Fourth War * Pozabljena dežela * Mesečniki - Sleepwalkers * Proces - The Trial (po literarni predlogi F. Kagke) * Pikapolonica - Ladybugs * Harley Davidson in Marlboro Man * Tujec v ogledalu -A Stranger in the Mirror * Slovo s kraljem - Farewell to the King * Smrt ji lepo pristoji - Death Becomes Her^
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Nadzorništvo Nazarje
07.03.	do 13.03. TRATNIK FRANC, Pusto polje, tel. 831-263
14.03.	do 20.03. MAROLT MARKO, Mozirje, tel. 831-877
21.03.	do 27.03. JERAJ FRANC, Prihova, tel. 831-910
V primeru, da se dežurni ne javi doma, pokličite tel. 441-242 ali 25-841, kjer dobite vse potrebne informacije.
SINDIKALNA PRAVNA POMOČ
je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel.
OSREDNJ« KNJ. CELJE