Letnik VI V Gobici, Metoda, Slogo, Šolski dom, ~ Alojzijeviš^e ?' ISodimo pogumni in ejJiaU •"—-V Preč!Tfr*lre" imenik vseh veljavno vpisanih zadružnikov, katerih je 55 in pa odpoved laških zadružnikov mnsgr. Zernitza, preč. g. Caneve, Sessicha in Siona. K prvi točki dnevnega reda se oglasi vlč. g. dr. Jos. Pavlica, ki obširno pojasnuje položaj stare Hil. Tiskarne, o njenem gospodarstvu, kakor zgorej. Vsi poslušalci so bili nad ravnanjem dotičnih gospodov stare tiskarne iz-uenadjeni in so jediioglasno in navdušeno pritrdili, da naj '-se to' naznani prevzviŠenemu knezit-nadškofu Missiji, ko pride v Gorico. Volitve so bile jednoglasne. V na-čelništvo so izvoljeni: Predsednik : VIČg. Ant. Hvalica, podpredsednik : Dr. Jak. Brumat (ako bi se odpovedal namestnik: čg. Iv. Dermastia), odborniki: Čč. gg. Iv. Koršič, Dr. Fr. Žigon, Jos. Golob, Dr. Faidutti (ako bi se odpovedal namestnik Fr. Knavs) in I. Ferrario (namestnik G. Pavletič). V nadzorništvo: Predsednik : mnsgr. Alpi (ako bi odpovedal namestnik Dr. Jos. Pavlica), podpredsednik preč. g. Anton Pahor, odborniki : Čgg. Jož. Pavletič, I. Budiu, Sim. Kos, prof. Sessich (ako bi se odpovedal namestnik' I. Rojec), L. Sion (namestnik Dr. A. Pavlica). Pri tretji točki se je vnela kratka razprava. Nekateri so bili mnenja, da naj se ločimo od starega društva, drugi pa, da naj se še enkrat poskusi sporazumeti se s starim društvom. Obveljal je predlog preč. gg. J. Goloba in Kolavčiča, ki se glasi: NaČelHiŠtvo in nadzorništvo naj še enkrat vse poskusi, da se združimo s starim društvom in kupimo njih tiskarno. Ta sklep naj se naznani predsedništvu stare tiskarne, ki mora v 14 dneh odgovoriti. Ako v tem času sploh ne odgovo- ri, ali pa če našo prošnjo zavrne, prepušča občni zbor načelništvu in nadzor-ništvu, da vkrene.vse potrebno za nakup lastne tiskarne in tudi če bi drugače ne moglo biti — le z omejeno koncesijo in za določene tiskovine. G. dr. A. Pavlica pripomni, da mora isto veljati tudi, ako bi se ne mogli pogoditi glede cene stare tiskarne. Ako bi staro društvo zahtevalo preveč, tedaj mora načelništvo in nadzorništvo po preteku teh 14 dni skrbeti za lastno tiskarno. Obvelja ! Zadružno-pravni drobiž. Neomejena zaveza. Dandanes se snujejo povsodi razna gospodarske zadruge. Težiša teh zadrug je navadno zaveza, s katero zadružniki odpro in podpro taki zadrugi potreben kredit. Zadružna zaveza v Avstriji ni postavno določena. More biti ali omejena ali neomejena. Naše kmečke posojilnice so na krepkih nogah, na neomejeni zavezi zadružnikov. To neomejeno zavezo smo že razkladali v Pr. 1., ali vendar je treba pripomniti še marsikaj. 1. Neomejena zaveza je n. pr. pri naših kmečkih posojilnicah neomejena gledč na čas pristopa. Kdor je tedaj pristopil k posojilnici še le potem, ko je že delovala 1 ali več let, se je obvezal s celim svojim premoženjem ne le za bodočnost, ampak tudi za preteklo l ali dve ali še več let 1 On jamči s svojščino za vse dolžnosti posojilnice prav tako, 11 LISTEK Moja doba in podoba. Spisal Andrej Marušič. (Dalje.) Vojake so do škofa \Valland-a (menda do leta 1825) pokopavali na Gradu, zunaj trdnjavskega zida na severni strani, tam, kjer je zdaj škofijska senožet nad „ronkom“ ; od škofa Wa!land-a naprej jih pokopavajo na mestnem pokopališči. Uboge vojake so vozili po noči proč. Taki vojaški in že prej omejeni civilni pogrebi so mi vsakrat presunili srce. — Ker sem bil na. pokopališči ves domač, hodil senL včasih trgat lepodišeče vrtnice (centifojije), zajto ji&m pa^mc>lil za d„ulif;o, ; ^to^jia^se^aTali. Tem bolj s,em_se nekega dmTza^ndTl, ko Sem ga videl^eJji^posmehljati se. Prišle so namreč na mizo hruške; on vpraša starejSo^TTčer, ki je gospodinjila: „Clie peri sono questi“ ? Ona: „Brutti-boni“, papi. On: „Ma no, cara; souo brutti e cattivi“! Ta nedolžni dovtip je spravil ubogo „frajlo“ v zadrego. („Frajla“ ali »frajle4 so rekli Lahi v Gorici tisti čas in še dolgo pozneje ; je še le kakih J kar bo „frajle" postalo »siguorine''), kakor oni, ki se je upisal pi vi! [Zakon sicer dovoljuje izjemo v tem pogledu. Če bi namreč kdo ne hotel jamčiti za zadružne dolžnosti, s katerimi je leta bila obtežena, že pred njegovim pristopom. ampak neomejeno jamčiti samo za one od dnč svojega vstopa naprej, bi se mogel jn v ta namen moral pogoditi s zadrugo. Ta pogodba pa je in ostane v sik d ar le zasebnopravnega značaja. Po taki pogodbi bi n. pr. zadruga ne smela in ne mogla tirjati dotičnika za prispevek k poravnavi svojih dolžnosti izza časa pred njegovim vstopom; vendar pa bi kale upnik zadruge iz tistega časa s postavnim privoljenjem smel sodnijskim potem iztirjati svoje terjatve tudi od takega, ki se je bil proti temu zavaroval. Le-ta pa bi imel ravno isto pravico sodnjiskega postopka nasproti vsem onim, ki so bi li udje zadruge dnč, ko je pristopil on! — 2. Neomejena zaveza pa ni neomejena ozir izstopa zadružnika. Kdor je izstopil, dobi svoj delež nazaj takoj čez 1 mesec po sklepu letnih računov. Po izstopu pa zadružnik ni več obvezan za celo večnost — dokler bo obstajala zadruga, niti ne za 30 let, kakor se-je nekje strašilo, da bi se ljudstvo odvrnilo od take zaveze, niti ne za deset let, kakor predpisuje zakon, da se morajo hraniti zadružne listine in pisma, ampak samo še — 2 leti po izstopu! Kdor se hoče prepričati, pa naj pogleda § 73 avstrijske zadružne postave z dne 9 aprila 1873. Rok zastarelosti neomejene zaveze sta torej dve leti! 3. Zaveza zadružnikov dalje ni neomejena glede na zadružne upnike. Da bi bila namreč neomejena tudi v tem oziru, no potem bi si smeli upniki hranilnice n. pr. vlagatelji ali tudi drugi zavodi, pri katerih si je morebiti kaj izposodila posojilnica, prijeti spoljubno tega a,li onega bogatega uda in iztirjati svoje tirjatve sodnjiskim potom od njega. In res je pred 1873 1. bilo tako I Takrat je upnik zadruge smel tožiti n. pr. najbogatejšega, ne da bi bil prej tožil do-tično posojilno ali hranilno zadrugo I Seveda je.dotični bogati zadružnik, kateremu je kak oderuški ali neusmiljeni upnik zadruge nakopal pravdo in — dražbo, potem sam lahko tožil — celo , zadrugo ; ali to je bilo silno sitno in strašno zamudno! Dandanes pa ni več tako. Kedar hoče kateri upnik iztirjati svoje tirjatve od zadruge, mora v to tožiti zadrugo in se ne more, kar meni nič, tebi nič — odškoditi na prvem zadružniku, katerega se je domislil! In tako je tudi prav in pošteno ! Če torej zadruga ne more poravnati tirjatev svojih upnikov.... ker ima zaprt »tekoč račun1'..., ker nikdo več nič ne vloži...., ker ne more nič ali ne do-dovolj iztirjati od svojih lastnih dolžni-kqv... tedaj je neizogibna „ likvidacija" ! Nat to se vse tirjatve zadruge sodnjisko iztirjajo in »Aktiva"... poravnajo „Pas-siva“... Ko bi tedaj zadruga izgubila pri enem ali drugem zadružniku in bi »aktiva" ne pokrila „passiva“ v le tem slučaju, potem in samo tedaj bi se upnik^ smeli obrniti na katerega koli zadružnika za odškodnino! Ta pa bi s svoje strani mogel iskati odškodnine pri ostalih so-zadružnikih. Da se pa kaj takega, kakor smo zgorej omenili, ne zgodi, za-to so poskrbeli §§ 61—68 istega zadružnega zakona z leta 1873. Zakon namreč dovoljuje za tak slučaj, kedar bi imel biti odškodovan pojedini zadružnik, ekse-kutivno prisilno naklado: jednako za vse zadružnike. V tem slučaju mora predsednik zadruge sestaviti načrt kako naj se prispevki razdele! Ta načrt mora odobriti zakonita oblast in temelj tako odobrenega načrta se morejo iztirjati potom dražbe posamni prispevki. Če bi pa nekateri udje ne mogli plačati niti morebitnih malih prispevkov, bi se moralo v tem slučaju zopet razdeliti primanj-kljej na vse druge ude. Pred zakonom so tedaj glede neomejene zaveze vsi jed-naki : bogatinci-kmetje in kajžarji. Zguba se razdeli na vse jednako ! Tako pa po sedajnem zakonu ne moremo več prav govoriti o neomejeni zavezi zadrug v Avstriji, marveč le bolj o_uofHneje4+em-po«iš4.ve. -Neomejenn zaveza' je-4e-'(juridrčna) pravna likcija —- v ivs-nici pa po zakonu ne obstaja^VeT! Z drugo besedo : Neomejena zaveza, kakor jo utemeljuje naš avstrijski zadružni zakon z dne 9. aprila 1873 1. ni nič strašnega, ampak nekaj jako pametnega in za kredit ljudskih-delavSkih slojev prav potrebnega. Za-to pa: Na delo! Snujmo zadruge z neomejeno zavezo : snujmo kmečke posojilnice!! ...............n——I Dopisi, Iz Kanalskega. V že v predzadnji številki „P. L.“ pojasnil sem nekoliko životarenje zapuščen h Idrcev, ki res nimajo nikake prave cestne zveze z deželo. Koliko bi se dalo ravno v tem oziru še napisati! Toda dovolj! Cesta po vrhu je z državno pomočjo zagotovljena. Čast tudi vsem trem občinam, ki se so tako enoglasno združile, seveda sebi v korist in blagor! Tako je prav! V slogi tudi majhne reči rastejo ! Nekaj druzega bi pa prašal danes. Kako je pa po Kanalskem, osobito po kanalski Idriji s poštnimi zvezami ? Da na kratko odgovorim : „Nič boljše ali pa še slabše, kakor s cestami". Pošta je samo v Kanalu. In koliko dela, koliko poslovanja ima ta, razvidimo iz njenega delokroga, ki obsega sledeče duhovnije: Kanal, Gorenje polje, Deskle, Marijino Celje, Zapotok in Banjšice. Ako pogledamo število prebivalcev, vseh skupaj 6600 duš. A vse to dalo bi se še premagati, ako bi ne bile občine tako razstrešene in toli oddaljene od Kanala. Vzemimo samo prebivalce tik ob meji. Le ti imajo gotovo 2% uri hoda do pošte in teh ni malo. Spadajo namreč pod kuracijo Marijino Celje in pod Zapotok, vseh skupaj 1500. Kolikokrat morejo le ti, ako nimajo posebnih opravil, iti v Kanal in tako poprašati po došlih pismih ? .Pa boš rekel: ..Kdo pa piše kme- tu?" Glej, drage c! Odtod gredo ljudje veliko v svet, ali v Ogrijo ali na Šta-jarsko krošnjarit. Naravno je torej, da se tudi v tujini spominjajo svojih in jim pridno dopisujejo. Prigodi se torej večkrat, da leže pisma, da še celo važna, v nadležnost g. poštarju in večkrat v škodo prejemalcu po cele tedne ali še več na pošti. Kakšna sitnost je pa še le z zavoji in zaboji! Rekel sem, da k tej pošti spada toliko duhovnij. Vzemimo najbližjo: Gorenje polje. Vsaka duhovnija ima svoj urad. In na koliko dopisov je treba odgovarjati, kažejo opravilni zapisniki. Akoj je torej tudi blizo v Kanal, če ni nikogar, ki bi pisma vzel iz pošte in jih odnesel, sanmi ne pridejo* Treba je torej po nje pošiljati. Jif^zastonj, kdo kaj naredi ? Plačaj in zopet plačaj ! In vender če hočemo imeti pisma doma, ali jih pojdimo sami iskat ali pa koga po nje pošljimo. Če pa pogledamo duhovni,jo Marijino Celje, katere prebivalci spadajo pod tri županstva, koliko bo dopisov in odgovorov ? C. k. namestništvu, glavarstvu trem županstvom in zraven še v sosedno Italijo, spoznal bo vsak, da pri toliki oddaljenosti morajo zastajati tudi važne stvari. Nič bolj še se ne godi vikarij-skemu uradu v Zapotoku. In če pomislimo dalje, da so poleg navedenih uradov, tudi županski, ki se dan na dan preoblagajo z dopisi, našli bomo kmalo bridko potrebo redne poštne zveze. Zato so pa tudi že večkrat gg. J dušni pastirji in župani kazali na take in enake težkoše in prosili slavno c. k. poštno direkcijo v Trstu, da odpravi na kak način bridko zlo. Prošnje bile so zaman. Vedno se je odgovarjalo, ali da je premalo prometa, ali, da če so drugi pretrpeli, zakaj bi pa ti ne ? Kar se prometa tiče, razvidi se iz gori navedenih vzrokov, da je odgovor, ničev. Pisem je dovolj 1 Prvič ljudje iz tujine mnogo pisarijo domov, drugič poslujejo v teh krajih uradi duhovske in posvetne oblasti t. j. županstva. Poleg teh so šolska vodstva, katerim tudi gotovo dohajajo uradni spisi in ukazi. Dalje imamo v Zapotoku c. k. finančno stražo, koja mora gotovo biti v najtesnejši zvezi z ono v Kanalu. In če slednjič pomislimo, da ima vsak duhovnik in učitelj še svojo zasebno korespondenco, ali glede pisem ali glede uaro-Čitve časnikov, vzlasti dnevnikov, dobimo kmalu več nego zadosti prometa! Na drug odgovor, da so si drugi tako pomagali, se mi niti ne zdi vredno odgovarjati. Kar je bilo včasih, sedaj ni več, in-kar je sedaj, včasih ni bilo! Novi časi, nover-petrebe! Tako se. potem lirirktr-sploh na vsako prošnjo odgovori! E* za ono. kar je bilo še žul ne da nič 1 Kdor količkaj odpre oči in pogleda, mora pritrditi, da boljše poštne zveze je ljudstvo* tod že vredno in če je ni vredno, je je pa potrebno ! Taka zveza bila bi gotovo v prid državi; ker bi bilo poslovanje ročneje in natančneje. Bila bi dalje v korist Ka- samemu. Kolikim »ejmiličupstim bi se izognili! Bila bi slednjič na korist vsakemu posamezniku. Dolžnost države je, da skrbi v vsakem oziru za blaginjo svojih podanikov, torej tudi v teni oziru! Zato ne bomo nehali trkati in prositi, dokler se nam taka zveza ne dovoli. Ne zahtevamo, Bog zna, kakšnih poštnih poslopij, tudi ne obilo poštnega osobja. Skromna je naša prošnja. Ali nam ne more dovoliti slavna c. k. poštna direkcija v 'Trstu, poštnega obhodnika, ki naj gre v začetku, vsaj trikrat na teden, skozi Gorenje polje, Anhovo, Zapotok, Marijino Celje (Lig) in od tam zopet v Kanal *? V vseh navedenih krajih pa naj bodo nabiralniki za pisma! Mislim, da fako skromne prošnje za poštno zvezo, kot je ta, nam slavna direkcija pač ne more odbiti! Če bi jo pa tudi, ne bomo nehali še glasneje klicati in se še na višjih mestih oglašati, dokler ne bomo vslišani! M. Celjski. Jz Šempetru., Nisem menil, da Vam bom mogel sporočiti tako hitro in pa kaj takega ! No, in kaj pa ? poprašaš morda, dragi bralec! — Vedi, da smo se že nadejali, da bo naša zavarovalnica za živino tako srečna, da jej Bog prizanese se vsako nesrečo ozir. izgubo. Goved je namreč že veliko zbolelo, odkar ona posluje, ali smole le še ni bilo. Že smo računili, kako se sčasoma nabere lepa glavnica. 110, pa smo delali račun brez krčmarja. Zadružniku Makucu je oboled vol in šel je v — krtovo, kjer ni več muh ! — Včeraj so imeli odborniki zavarovalnice sejo in so mu — če se ne motim — prisodili 90% odškodnine ! —■ I sicer je v Šempetru mnogo novega, o čemer še nismo nič sporočili. Starejši sin našega župana, grol Rudi Coronini, se je v' soboto dnč 30. aprila poročil z grofico Marijauo Oppers-dorff. Poroka je bila v župni cerkvi v Ober Gloggau, na prnskem Šleskem ! Blagoslovil ju je kardinal Kopp. Grofovi kmetje in tudi drugi so bili prišli tistega dne k sv. maši, katero je preč. g. dekan bral za srečo in božji blagoslov mlademu paru! Sv. maše se je udeležilo starešinstvo in skorej polnoštevilno, dalje učenci Z učiteljstvom in vsi vaški veljaki. Saj je pa tudi pritrkovalo in tako lepo klen-kalo, kakor ne znajo nikjer drugodi na vsem Goriškem ne. — V Šempeter dojdeta mlada poročenca dne 15 t. m. Starešine so se že posvetovali, kaj in kako da bi se takrat sprejelo bodočega gospodarja v Šempetru in njegovo gospo. Sklenilo se je mej drugim tudi to, da se zato priliko na občinske stroške nakupi 20 zastav. To je jako pametno, ker doslej smo jih morali znašati z vseh vetrov, kedar je bilo treba nastopiti, kakor je danes povsodi navada! Kaj čemo! Zastave so v modi in treba jih je 1 Sicer pa se lahko da in kupi, ako se ima. No, in šempeterska občina je bogata in to-le po milosti g. grofa župana, kateri skozi 30 let ni sprejel niti vinarja za svoj trud — ampak je nalagal svoje deleže na račun in ime občine! O11 je pač posnemanja vreden občiuski gospodar ! čast mu v tem oziru! Z eno besedo dnč 15. maja t. 1. bode v Šempetru velik dan ! Kdor bo imel čas, pa naj pride pogledat! Šempeterci so gostoljubni. Sicer pa že sporočimo, kaj in kako je bilo ! Zdravi! Politični pregled, Notranje dežele. Nagodbeno prašanje. Vlada je državnemu zboru predložil^ 22 zakonskih načrtov, tičočih se obnovitve nagodbe z Ogersko. Ta nagodba, ako se, dožene, bo zelo neugodna za Avstrijo. Najhujše bodo prizadeti avstrijski konsumenti. Davek na piva poviša se za toliko, da bo liter 2 kr. draži nego dosedaj, davek na žganje se poviša za 15: gld., pri petroleju se poviša carina od 2 gld. 40 lcr. na 2 gld. 50 kr. na met. stot, davek na sladkor se pa poviša od 13 na 19 gld. Novih davkov se torej ne moremo veseliti. Prizadeti bodo najhuje revniši delavski sloji. Poraz desnice. Celi teden so v državnem zboru mlatili prazno slamo, mlatiči pa so bili drago plačani. — Razpravljalo se je o predlogu nemških Mihelj-nov glasečem na zatožbo grofa Badenija. Mnogo, mnogo, se je govorilo v zrak in skozi okno, Vit. Javorškemu in dr. Kramarju Nemci niso pustili govoriti. Pri glasovanju pa se je dogodilo, česar nihče ni pričakoval. Predlog da se ministerstvo zatoži radi dogodkov v preteklem zasedanju je bil sprejeta 175 glasovi proti 167, Zbok tega vlada veselje »ed levičarji, zgodilo so je to, ker se je kat. ljudska stranka vzdržala glasovanja, in ker so bili odsotni štirji Rusini, dva Čeha, dva Poljaka, oba Srba in 6 članov naše krščansko-narodne zveze. V čast slov. poslancem moramo izjaviti, da so bili vsi na Dunaju. Poraz desnice so torej provzročili slovanski zastopniki. Nemška kat. stranka je izjavila, da je še skupna z desnico. Jezikovno vprašanje. Naša lcrš-čansko-narodna zveza je v državnem zboru predložila načrt zakona, po katerem naj se uravna jezikovno vprašanje v Avstriji. Ta načrt je izdelal posl. dr. Gregorec. Izjava grofa Thuna. Min. predsednik se je v imenu vlade izjavil glede jezikovnega vprašanja: »Pozdravljam s zadoščenjem, da se izvoli poseben odsek za uredbo jezikovnega vprašanja. Želeti je, da se razglasi ta odsek stalnim. Pri uredbi jezikovnega vprašanja treba je stati na stališču, da se nekatera določila sklepajo v državnem zboru, druga v deželnih zborih in zopet druga da se določijo potom vladnih naredeb. Sem spadajo narodna načela, načela v varstvo manjšin, mnoga vprašanja glede jezika v šoli. O vsem tem se pa treba dogovoriti, strankam, ker jezikovni zakon naj bi se ne sklenil z večino proti odločno ugovarjajoči manjšini. Treba se torej naj prvo zjediniti o temeljnih načelih. Treba pa resnega in vstrajnega dela, ako hočemo z zakoni končati jezikovni prepir. Ne tirajmo prebivalstva do prepričanja, da sedanji parlament ni sposoben za nobeno resno delo. (O tem je prebivalstvo že prepričano). Izjava grofa Thuna je napravila ugoden utis. Da vidimo tudi .dejanja ! Razprava o jezikovnih predlogih je zelo živahna. Prvi je govoril princ Lichtenstein, ki je grajal to, kar je 1, 1886 odobraval. Govor je bil tak, da mu je ploskal celo Wolf, kar pri nas ne more vzbujati zaupanja. Ža njim so govorili dr. Funke, Steinvvender in hrabri eksvitez Schonerer. Govornikov je še ne* številnk. vrsta. Vnanje države. Vojaka mej Španijo in Ameriko. Kocka je padla. Vojna med obema državama je že izbruhnila. Amerikanci so vojno napovedali. Amerikausko brodovoje je že priplulo pred Kubo, ter obdalo otok, da iie in o rej o ladij e ne ven ne notri. Obe državi se strastno oborožujeti. Amerikanci skušajo netiti upor po raznih španjskih naselbinah. Na filipinskih otokih jč zopet bruhnila ustaja. Na obeh straneh love sedaj sovražne ladije. Tako so amerikanci vzeli že več španjskih trgovskih ladij, a tudi špan.ci ne prizanašajo amerikanskim ladijam. Tako so vlovili ladijo, na kateri je bilo za 300.000 gld. žita. Prvi strel je padel od amerikanske strani. Kakor poročajo listi, so ameriške vojne ladije streljale na pristranišče Matanzas. Boj je trajal pol ure. Zguba je na španski in amer. strani, ker drugače bi se ladije ne umaknile, ko so jih Španci krepko sprejeli z ognjem iz utrdb. Pričakuje se večja bitka na morju. Na Francozkem vla uajživahueje volilne gibanje. V kratkem bodo volitve v parlament. Tudi katoličani se pridno gibljejo. Bog dal jim obilo uspeha. Kaj novega po Slovenskem ? Na Kranjskem. — Za skriptorja študijske knjižnice v Ljubljani je imenovan prof. g. L. Pintar. — V Stični so se že naselili prvi cistercijeni (beli menihi). Sedaj se poslopje prireja zopet za samostan. — Slovenski delavci v Ljubljani so ustanovili delavsko stavbeno društvo z namenom delavcem pomagati do lastnega, zdravega stanovanja. — V Planini so našli utopljenca. Bil je posestnik Matija Slabč, ki je po noči nesrečno padel v vodo. — Posestnik Jožef Sterle iz Matenc je padel raz voz ter tako nesrečno v zadel ob kamen, da je kmalu umrl. Že dalje časa so pogrešali v Ljubljani krojača Ivana Nušiča. Te dni so ga potegnili iz Gradašice. Na Štajerskem. —■ Franč. Čonžek je iz maščevanja zažgal gozd trgoyca Ivana Stonjšeka v Radgonii. — V Slov. Bistrici se je ustrelil postni praktikant Karol Streif radi prevelikih dolgov. — Južnoštajerska hranilnica v Celju je sklenila iz čistega dobička prihodnjih let ustanoviti zaklad 15.000 gld., katerega obresti bodo dajale 3 štipendije za dijake. — Šulferajnska šola v Pekerjih pri Mariboru je v miru zaspala. Dobro I — Lesna zadruga v Mozirju je imela 24. m. m. svoj prvi občni zbor, Bog dal obilo uspeha. — Okoli Maribora je ponoči pred sv. Juijem hudo klestila toča. Bog »a* varuj. Na Koroškem. — Blizu Zitare yasi je utonil v Beli L. Rešovnik iz Obirskega. Padel je v pijanosti v vodo. — Požarno hrambo so ustanovili v Prevaljah. Pri celovški podružnici Sulferajna posebno delujejo c. kr. profesorji. Menda jih vlada samo za to plačuje. — Električno železnico napravijo v Beljaku. Gorica. Ces. namestnik grof Giiess je bil v četrtek v Gorici ter se udeležil seje c. kr. deželnega šolskega sveta. Odlikovanje. G. J. Malnig, kan-celist pri okrajnem sodišču v Kanalu, je bil odlikovan s zlatim zaslužnim križcem o priliki svojega iipokojenja. Notarjem v Kanalu je imenovan g. Artur Lokar, notarski kandidat v Ajdovščini. — V Križu je umrl mladi klerik kapucinskega reda brat Ludovik. Veličasten pogreb je pričal, kako je bil priljubljen. Pokoj njegovi duši! Pri mestnih volitvah v Ljubljani so v vseh treh razredih zmagali Slovenci. Obe stranki ste glasovali za kandidate narodne stranke, ter tako zadali pošteno moralno klofuto prevzetnim ljubljanskim Nemcem in nemčurčkom. Slovenski kan-didatje so dobili a/. glasov, dočim so nemški sramotno podlegli. Da bi le Ljubljančani povzeli posledice, ter ne podpirali z denarjem nemške zalege v Ljubljani. Št. 1021. Slavnemu uredništvu „ Primor ničema lii>tau v Gorici. Na podlagi § 19 tisk. zak. sprejmite k novici „Nekaj o vikarijskih plačah,“ priobčeni na 3. strani v št. 12. »Primorskega Lista," v prihodnji številki svojega cenjenega lista na pristojnem mestu sledeči stvarni popravek: 1. Ni res, da „ordinarijat vporablja še ne sankcijonirano postavo v ozir no-vonameščenih vikarijev in da odkar je blagega spomina prevzvišeni nadškof Alojzij obolel, ni nobeden vikarij več d6bil spričevala o samostojnosti" ; res PH je, da rajnki prevzvišeni knezonad-škof že od 1. januarja 1897 ni hotel več izdati uobenega spričevala ali certifikata. •2. Ni res, da hoče biti ordinarij at — na tega~usmre5 meri dopisnikova opazka ker sicer bi bila v tej zvezi brez pomena — bolj rimski kakor ie napež in bolj vladeilTkakor ie~vlafliL.saiua ; ,re^ ftajf da sl^tša.^njuu^ijiff po svoji moti spolnovati cerkvene lit državne postave \ r—~ v Gorici dne 2&ryaprila 1898 ^ Andrej Jordan kapit.-vikarij. Amicu je in ostane Primorski list calunniatore, dokler ne dokaže iz Amica : 1. da Amico je v zvezi s „ Pic-"colou; 2. da Amico je posredno kriv vseh zadnjih dogodkov v Trstu ; iu 3. da Odbor s»_ Jusla m Nasarm ima namen Vzgojiti itoliianske sv^euike a ske kraie^-KffT!! Mi o d go varjam or d a fflfTvše to — po uašem skromnem mne-uju — dokazaii v Pr. listu ravno iz Amina in izjavnega vedenja treh gospodov okrog njega ! Za-to : |£ar smo rekli, smo rekli! Ako pa je Amico stvaren naj prevede naše obdolžene članke in dopise ter jih doslovno priobči v svojih predalih! Do« kler tega ne stori iu naših dokazov ne pobije, mil ne bomo odgovarjali 1 Toiej »a delo Amico — mi smo pripravljeni. Posvetovanje o zadrugi krojačev bo v torek ob VU pri Sudi. Cepljenje kozic v mestu bode 3. in 7. maja v municip postopju.—Dolžni so prinesti stariši otroke rojene pret. leto in one, kateri niso že cepljeni. Pregledovanje bode čez osem dni po stavljenju. Ostracizem imenuje goriška Senti-nella drobtinico, katero so nam milostno vrgli, s tem,(rta so poslali na naše okrajno sodišče uradnika zmožnega jezika ljudi, s katerimi ima v ogromni večini opraviti goriško okr. sodišče. Debele solze pretaka, ker se skruni »svetišče boginje pravice", kakor je že enkrat pisala, z surovimi glasovi, katere govore Gregorčič, Nabergoj, Grča, i. t. d. Pridušuje svoje poslance naj se — osmešijo na Dunaju. — Tako umevajo ti mladiči enakopravnost. Sentinella se je zagnala na ubogega starčeka ki je nosil križ, na dan procesije sv. Marka iu seve stem tildi po tč- oo. frančiškanih, češ da je nalašč oblekel izzivajoče slovanske barve. Takih budalosti, za katerimi povsod stika, je zmožno le glasilo prismojene goriške mladine. aComere" smeši zborovanje gor. it. čevljarjev in strojarjev, katero so imeli H j>- m. Najbolj se ve g* Jwyr je duhovnik Jnter pocula“, v gostilni može podučeval in nauduševal za kršč. organizacijo. Corriere že, ve zakaj, Zato pa je žiil. Beračenje v Gorici. „Corriere“ se ezi nad beračenjem. Da je v mestu res mnogo tega, ne tajimo. A Corriere vidi le slovenske berače, katerim, pravi, naj se ne da, ker krajcarček je prvi kamenček, ,da se oni berači vsedejo in so mestu velika nevarnost v narodnem oziru. — Kaj bi rekli pa o italianskih tolpah beračev in sicer o takih, ki pridejo gosposko opravljeni ne po vinar, ampak po kaj belega. Novo društvo tramvaj je začelo voziti po Gorici. Ustanovilo se je, ker s prejšnjim ni bilo občinstvo zadovoljno in najbrže tudi radi — kruhoborstva. Nova sodnijska uredba glede majhnih tožb je lahka usodna podjetnikom, trgovcem in obrtnikom, kateri pridejo v denarne stiske. Brezsrčni zalagatelji jih lahko v malo dneh posadijo na cesto. Temu prilog je to, kar se je zgodilo nekemu našemu trgovcu v Gorici. Od gotove strani, dasi mogoče proti svojemu prepričanju, toliko slavljena in zagovar-jaua trdka, katera se je vtihotapila v mesto o žalostnih dnevih lanskih volitev in prodaja na debelo — je vrgla na cesto enega naših trgovcev. Ponavljamo: trdka ui katoliška, ni narodna, je veleka-pitalistična. Seve je težko pripoznati svoj pogrešek — posebno če. ... Mi ne moremo drugače, tudi če nam plačajo. Samomor. V torek okolu poldan vrgel se je iz železniškega sočinega mosta bogat kmet in prevošček Anton Kumar stanujoč na Cingrofu. Že več časa je bil otožen ; slednjič je dozoril v njem osodni sklep. Star je bil malo čez petdeset let. — Varuj nas Bog pred mračnostjo duha! Koliba sredi Travnika, v kateri so se prodajale cvetlice je izginila, kakor bi jo bil veter čez noč odpihal. Menda ne bo nikomur žal, ker je bila le v — napotje. — V znani beznici v šolskih ulicah „A1 Leon d’ oro“, kjer so rogovili in plesali celo v postu so nastali pretepi med vojaki. Zato je vojaška oblast prepovedala vojakom obiskovati omenjeno krčmo. V sredo večer je ravno tam nek podčastnik hotel odvesti na stražino postajo nekega topničarja. Ta pa mu je ušel in šele po dolgem letanju in otepanju, ko so prihiteli na pomoč še drugi vojaki iz vojašnice posrečilo se je ukrotiti „ko-rajžnega“ topničarja. — Koncert v cerkvi! Močno je razburil mesto „koncert“, katerega je napravil iz mesta odhajajoči goslist (Jatolla s spremljanjem orgelj. Spremljal ga je oni slavni Seghizzi, katerega so lansko leto vuiestili na Placuti v cerkev za organista. Bil pa je ta koncert čin židovske nesramne predrznosti. Na svojo pest je židovska cunja „Corriere“ 23. aprila prinesel naznanilo, da bo ob 7 zvečer v cerkvi sv. Ignacija „koncert /.a slovo". O kakem dovoljenju ni govora I Veleč, msg. župnik je glasno protestoval v „Eco del Litorale". Cerkvenika nista bila sporazumljena. Zbralo se je mnogo občinstva, in kar je še najlepše mnogo oiijentalske krivonose gospode, katera se je prišla zabavat v katoliško cerkev. Kako daleč že sega židovska predrznost! Ali ni skrajni Čas, da tudi vlada poskrbi, da ne bodo Židje in njih oprode mestni starešine in župani samoljubno gospodarili v kat. cerkvah, kar se žalibog vedno bolj dogaja. Cerkev nima pravnega varstva. V Trstu je zmagala od Židov podkupljena druhal. Vlada ni mogla ali ni hotela braniti svojega iu cerkvenega prava. Oboje enako žalostno ! Kam naj se obrne za pomoč v takih razmerah. Isti Židje, kateri so v Trstu skrbeli, da se ne „onečasti cerkev11 s kršč. socijaluimi govori s katerimi je veleuč. o. Pavišič hotel osvetliti brezmiselne temeljne nauke prekucijske demokracije priredijo v kat. cerkvi ob večerni uri zabavni „Addio-koncert“ ! Ne najdemo izrazov za tako ravnanje. Potem se pač ne smemo čuditi nekaterim pojavom v naših goriškik cerkvah! Kje je prostost cerkve ? V „get“'z židi! Bratje so se nabili. Zadnja zmaga levice v državnem zboru je brezmejno razveselila ves Izrael. »Corriere" je ves navdušen za ital. poslance, kateri so s svojimi glasi odločili zmago. Da postavi venec svoji „farbi“, ponavlja po »Indi-pendente“ : „Pri razglašanju glasovanja so gospe v tribunah mahale z jutami ; neka gospa je metala poljube italijanskim poslancem (imenitno !), kateri so s svojimi 11. glasi odločili o osodi pred- Iloge. Wolf iu Schouerer sta jim prišla nasproti z odprtimi rokami z vskliki: „Zdvijo jOuj To se je godilo v avstrijski zbornici. Enake duše so se najdle ! Prusak Wolf in naši domači prijatelji — res lepa d» užba! Od poslancev, ki Se s takimi smetmi slavijo in hvalijo in desetake kradejo naj potem pričakujejo avstr, narodi pomoč v toliki gospodarski bedi ! V odgovor na „Poslano“ v Prim. listu, z dne 1. aprila 1898 št. 10, dostavlja se, da resnica je, da je gospa županja pregledala vozniku teleta, vpisala v meso-ogledno spričevalo njih število, ter mu je vročila. Kdo je spričevalo podpisal ni dopisniku znano, dovoljuje si pa prašati, komu je izdal gosp. župan dovoljenje pregledavati voznikom teleta v županiji Sv. Lucijski ? Na Libušnjem preslikuje cerkev slovenski umetnik akademični slikar Ivan Grohar. Pohvaliti moramo cerkveno pred-stojuištvo, ki je delo izročilo domačim rokam. Ravno sedaj imamo mnogo domačih slikarjev, a pri nas dela tujec. Za primerno slabo delo dobiva dobra plačila. Cerkvena predstojništva naj bi slikarska dela izročila domačim akademiškim rokam, da bodo naše cerkve okičene res umetniškimi deli. Mladega umetnika pa toplo priporočamo. V Kobaridu so si ustanovili dru-štveniki kmetijskega društva svojo podružnico. Načelnikom je bil izbran gosp. dež. poslanec Iv. Lapanja; zastopnikom v društvenem odboru pa vodja kmetijske šole g. Viljem Dominko. Iz Bilj. Imeli smo, kakor je znano, dne 19. in 20. t. m. občinske, volitve. Prejšnja leta še domačini nismo skoraj vedeli, kedaj in kako se je volilo. Volili in izvolili so, kakor so neke-teri gospodje želeli in hoteli. A pri letošnjih volitvah je bilo drugače: zanimanje je bilo veliko, in prišli smo volit skoraj vsi volivci, ter zmagali sijajno v 111. in II. volivuem razredu. To seveda nekaterim gospodom ni po godu, ker ni vse po njih volji. In kakor se čuje, so napravili utok na slavno c. kr. okrajno glavarstvo z nado, da se pri bodočih volitvah kaj predrugači. Toraj na svidenje pri »morebitnih novih volitvah". Omenimo tudi nekaj v obrambo našega preč. gosp. kurata, kateremu se zmiraj nekaj predbaciva od gotove strani. Znano je, koliko se naš preč. g. kurat žrtvuje v blagor in prospeli cele duhovnije. Ustanovil je nam hranilnico in posojilnico, zavarovalnico goveje živine i. t. d. In navzlic temu so ljudje, ki vse to prezrejo in g. kuratu nasprotujejo. Ali ti so le nekateri, in izvzemši te vži-va naš preč. gospod vse spoštovanje in naklonjenost cele duhovnije. Toliko v pojasnilo in v obrambo našega preč. gosp. kurata. V Biljah bile so dne 19. in 20. občinske volitve, katere so se vršile mirno in dostojno a ne burno in nemirno. Vendar pa je bila volitev živahna kajti na volitev je prišlo nad sto volilcev v III. razredu, kateri so enoglasno volili č. g. kurata, dočim je prejšnja leta volilo le 20 volilcev. Zmagala pa ni v III in II. razredu lista č. g. kurata pač pa večinoma lista g. Matevža Sauniga in njegovega sina, katero je predložil on č. g. kuratu dne 17. aprila. Sevtda so si volilci izbrali mesto vseh predlaganih nekatere druge može n. pr. „fajmoštra“ iu F. Orla. Toliko v odgovor g. Mateožu Sau-nig-u radi obvestila v „Soči" dne 22. a-prila. Več volilcev. Sklep šols. leta 1897-8 na obrtni nadal. šoli za zidarje v Renčah, a je bil v uedeljo dne 1. maja t. 1. ob 31/* uri popoldne, z razstavo izdelkov učencev iz predpisanih predmetov. »Slovenska Čitalnica" v Gorici priredi v nedeljo dne 8. maja 1898. besedo z jako lepim vsporedom. Naznanilo. V kopališče za škrofu-lozne v Gradežu se sprejme za tekočo sezono 50 otrok revnih starišev iz me3ta Golice iu iz dežele sploh. Sprejeti se morejo le taki škrofulozni otroci, ki so imeli že redno stavljene koze ter ki se nahajajo v dobi od 6. do 14. leta. Stariši ali varuhi naj se torej potrudijo, da oglasijo take otroke najkasneje do 31. maja t. 1. pri mestnem magistratu v Gorici oni ki prebivajo tu, z dežele pa naj jih oglasijo pri pristojnem glavarstvu. Prošnjam do odbora morskega kopališča v Gradežu, katere se imajo oddati, kakor je baš povedano, je treba priložiti zdravniško spričevalo o cepljenju koz, ubožni in rojstni list. Po preteku omenjene dobe se na prosilce ne ozira več. Telovadno društvo. »Prvaški So-kol“ imelo bode 19. maja t, 1. svoj vsakoletni občni zbor z navadnim dnevnim t#4pio 3 Vi uti j>oj>oJdjw, Naprošeni so vsi bratje člani, da se zborovanja vdeleže posebno, ker se bode govorilo kakor tudi pretresovalo važno prašanje glede zidanja Sokolskega doma, koji se ima v tekočem poletju zidati kot spomin jubileja vladarja 50. letnice. Za Alojzijevišče (VII. izkaz 1898): Preč. gg. Blazij Grča župnik in deželni poslanec 18 gi. 50 kr., Andr. Ferfolja, župnik 10 gl., Ant. Pahor 5 gl., Val. Pipan 2 gl. Al. g. A. Bader 1 lil. vina. Občina Kamnje 40 jezikov in 1 vrečo fižola. Občina Medana po blagorodnem g. županu F. Šviligoju 40 gl. Zidarski mojster g. Fr. Mozetič iz Vertojbe je prenovil v zavodu učilnico zastonj. Vsem dobrotnikom izrekamo najpri-srčnišo zahvalo in prosimo druge, da bi ubozega Alojzijevišča nikar ne zabili. Društvo „Šolski dom“. (XVI. izkaz od 17. aprila do 1. maja). Kot usta-novnik z doneskom 100 gl. oglasilo se je slavno županstvo v Kred-u; g. Gregorčič Simon, vikarij v Sedlu, je prestopil iz vrste letnikov med ustanovnike z doneskom 100 gl.; neki duhovnik ob italijanski meji... 100 gl.; Podkuknik iz Trsta 100 gl. Vplačali so: Društvo „Lira“ v Komnu, po svojem predsedniku Jos. Ko-vačič-u poslalo : Švara Fr. 2 gl.; Ravbar Ant. in N. po 1 gl. 50 kr.; Kovačič Jos., Borglii, Godnič Ant., Godnič Miroslav, Cotič, Živec Josipina, Kovač iz Tabra. Leban Ant. in Kovačič Jos. št. 29 po 1 gl.; Štolfa Fr., Godnič, Nečemer Karol, Kosmina Fr., Volčič Val., DeHa-schiava Ivan, Peternel Olga, Forčič Jos., Sorč A., Lukan, Volarič, Žgajnar Matko, Kotnig, Stres, Komel Peter, Zorzi, Pajer, Torčič Janez, Kaligaris Al., Pek. Švara in Godnič Fr. po 50 kr.; Komel Al. 40 kr.; Jazbec Matija št. 43, Volčič Ant., Mržek Andrej, Švara L. in Pipan Ivan po 30 kr.; Godnič Fr. št. 55 in Zega Anton po 20 kr. »Jeronkov" France v Gorici na račun vstanovnine 2. obrok 25 gl. Vales Marko, kurat v Branici, poslal 25 gl. in sicer 5 gl. za „Slogine" zavode, ostanek na saldo vstanovnine 20 gl.; »Slov. bralno in podporno društvo v Gorici* na račun ustanovnine 1. obrok 25 gl.; Marušič Andrej, častni kanonik in c. kr. prof. v pokoju letnino 5 gl.; Trampuž Ivan v Tržiču 1 gl.; Škerfc Jos., pek za vojašnico 50 kr.; Filipič Val., delavec, R. Prestau 9. 50 kr.; Makuc Karol, Corso F. G. 38. 50 kr.*; Novič Fr., ulica S. Chiara 6. 50 kr,; Rojic Andrej, ulica Cristo 11. 50 kr.; Jankončič Miha, R. Castello 24. 50 kr.; Jug Jakob, delavec, V; Cappella 1. 1 gl.; Premrov Ludovik, žel. uradnik v Gorici, letnino za 1. 1898. 5 gl.; „Neki Pod* melčan“ na račun ustanovnine 2. obrok 25 gl.; Gregorčič Simon, vikar v Sedlu, na račun ustanovnine 1. obrok 10 gl.; Ženski oddelek društva »Šolski dom“ po gospej Kanclerjevi 50 gl.; Poljšak Alfonz, vikar pri S. Tomaža, na račun ustanovnine 7. obrok 10 gl.; Leban Anton, nadučitelj v Komnu, letnino za 1. 1898 5 gl.; Slavno županstvo v Kredu na račun ustanovnine 1. obrok 50 gl.; Gomišček Anton, mizar v Solkanu 1 gl.; Rakovšček Jos. nabral med Kobariškimi rodoljubi za pikanten članek v »Reichs-wehr“ proti iredenti 3 gl. 70 kr.; Ker-koč Štefan, vikar v Lokavcu, letnino za 1. 1898 6 gl.; Prof. Bežek donesek namesto venca r. Kanclerju 50 kr.; Pod-kuknik iz Trsta na račun ustanovnine 10 gl.; Po upravništvu „Soče“, -kakor izkano v št. 32 iz dne 22. aprila 71 gl. 68 kr.; Po upravništvu „Soče“ kakor izkazano v 33 št. iz dne 26. aprila 15 gl. 1 kr.; Dominko Josipina, vdova c. kr. okr. nadzornika 5 gl.; Zbrani gostje v gostilni ■ pri „Slogi“ v Tolminu, poslal Josip pl. Premerstein 8 gl. 50 kr.; Hme-lak Fran, veletržec v Lokavcu, 10 kron namesto venca r. Kanclerju, in 10 kron namesto venca r. Josipiui Pignatari 10 gl.; „Mlinarjev Jože“ na račun ustanovnine 10 gl.; Kopač Jernej, svečar v Gorici, na račun ustanovnine 8. obrok 10 gl.; Ajdovec, spominjaje se na praznovanje sv. Jožefa v Kamnjah 6 gl.; Po upravništvu „Soče'‘ št. 34 iz dne 29. aprila 34 gl. 57 kr.; dr. Karol Triller, odvetnik v Tolminu, na račun ustanovnine 2. obrok 25 gl. — Skupaj 478 gl. 76 kr. — Vsled prejšnih izkazov 8963 gl. 81 kr. — Do 1. maja je došlo torej v gotovini 9442 gl. 57 kr. Rojaki! Spominajte se pri vsaki priliki svoje narodne dolžnosti! V malih mesecih bode dozidan ,,Šolski dom“ v trajen spomin 50-letnice Nj. V., našega presvitlega cesarja in veliko korist našemu narodu. Toda da rešimo častna svojo nalogo, treba velike požrtovalnost,ir katere brezdrugačno pričakujemo. Posebno naše slov. občine bi morale biti m WlQ#W9 J?« fodjetjsj Ako ne more kaka občina pristopiti kot ustauovnica z doneskom 100 gl., naj pristopi kot dobrotnica ali podpirateljica s katerimkoli prispevkom. Tudi () leti, v začetku pravega razvoja našega jezika, ampak še celo pred 10 Je.Ci je bilo nemogoče, da bi bil kdo napačno- izgovarjal besedo „gospoda“ (kot Vsak tJiove.u§ki deček je po instinktu poznal razloček med „gospoda (die Herrschaft) in »gospoda" (des ali den Herrn). V „gospoda“ je drugi o širok in debel, kakor v besedi ,.lonec" ali nemški „bohren“ ; v drugi obliki „gosp 6 da“ pa je 6 ozek in se bliža njegov glas glasu črke m. Tako je — bilo ! Dandanes pa jezikovna zavest pri mnogih že, tako peša, da stopivši v kako družbo pozdravljajo : ..Dober dan, gospoda"! — Kaj pa »posilili11 ? Beseda s-ama na sebi dobra, njena raba pa v zborih, šolah itd. prisiljena, nenaravna in duhu našega in bržkone tudi hrvaškega jezika nasprotna, ter sorodna n. pr. rekoma „moj poklon11, „dober tek“...., ki se po nemškem, italijanskem etc, kopitu rabita. Moč in lepota slovenščine je v glagolu. Poznal sem mogočnega župana na kmetih, ki je, kar je imel pred cerkvijo oznaniti, zmeraj sam oznanaval. Kakor so imeli stari Kimljani svoje „formulae solem nes" n. pr. »Sena-tus populusque Komanus" — in nikoli drugače — tako je tudi omenjeni župan svoje kakoršnokoli oznanilo vselej slovesno pričel z besedami: „Poslušajte, sosedje"! Denimo, da bi bil enkrat rekel : „ Posluh, sosedje“ ! bili bi se pošteni sosedje gotovo po vsem trgu zakrohotali. Duh našega jezika zahteva torej glagol *poslušajte“, ne [»a imena (substantiva) »posluh11. — Zdaj — potem ko sem svoj poziv, da bi me „gospoda“ blagovoljno poslušali, pojasnil, naj urno povem, kar sem prav za prav hotel povedati. V omenjeni štev. 11. „Prim. lista’* t. 1. sem pisal, da naši pisci kvarijo jezik skoraj naj bolj s tem, da so se navadili nekega m'pseudo-conjuncti.va“ in da nočejo ali ne znajo rabiti pogojnika, želevnika in ve-levnika, kakor misel nanese. Te besede bomo jemali še večkrat v misel; tudi danes. Staknil sem včeraj v nekem časniku ta-le rek ; „Mi smo prišli med to ljudstvo, da med njim živimo, zanj (sic!) delamo, med njim utnrjemo“. Brez zamere! To je logično neresnično. Saj ste še le ravno kar prišli med to ljudstvo ; v tistem trenotku, ko ste prišli v dotični kraj in se nekterim predstavili, ne živite še med ljudstvom, še manj pa delate zanje, ampak morate reči: ,,da hotno med njim živeli, da bomo za-nje delali....“. O ti ubogi prihodnjik! Kaj si neki pregrešil, da se te nekteri pisci tako boje? In ti kraljica „logika“, zakaj ne paziš oj-streje, da se bodo tvoji božji zakoni natančno izpolnovali ? (Dalje prihodnjič^). Hranilnica Isi posojilnica v Tolminu registrovana zadruga z neomejeno zavezo skliče občni zbor dne 11 maja 1898 ob 10 uri predpoludne s sledečim dnevnim redom: 1. Potijenje računa za leto 1897. 2. Razdelitev čistega dobička iu določitev obrestij od posojil. 3. Izvolitev načelstva in nadzorstva. 4. Razni nasveti. asasas0sasBsms8SBS?s0sasasasas)as0sasBB ZALOGA PIVA iz :prve kranjske ckspoitne pivovarne T. FROHLICH-A — Pa Vrhniki pri Ljubljani — priporoča svojo izborno pivo v sodčekih in steklenicah, ktere so plombavane, ter že v pivovarni z najbolje uležanim pivom napolnjene. Obetajoč p. n. častitim odjemalcem iz mesta in dežele v vsakem obziru solidno in točno postrežbo priporoča se za blagohotna naročila udani .J o« k o Ji o v a n zaloga vrhniškega piva GORICA — Rabatišče št. 18. iiiiiiiiiiiiiiiiu iiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiKiititiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Amhrož Furlan trgovec z jedilnim blagom na Tržaški cesti 4 v Gorici priporoča kavo, riž, sladkor, moko, žito, otrobe, cement, vse poljske in domače pridelke. Podružnica je v ulici Parcar št. 10 Podturnom. Postreže vestno in po zmerni ceni. AaAaA/A Zalogo piva | Min m tŠ v Šempetru pri Gorici vpisana zadruga z neomejeno zavezo. k* M ~ deiiarGn zav°^ ~ pl Uradnica v kapelaniji. ^ M Obrestuje hranilne vloge po 4'/»%■ “ * Otvorjenje trgovine. Podpisani naznanja slavnemu slovenskemu občinstvu v Gorici in z dežele da je otvoril pri sv. Roku na ulici proti. Šempetru v lastni hiši št. 30 trgovino z jedilnim blagom po pošteni ceni. Priporo-cuje se p. n. občinstvu za obila naročila beleži z vsim spoštovanjem Vincenc Podgornik trgovec, Št. Peterske ulice št. 30 asssasasasasmsasmszsssasasamBsasas FO TOG-FtA-iriJJk. premil, knezonadškofa IVIissia dobi se na prodaj pri fotografa A. Jerkiču v Gorici na Travniku št. 11. in sicer l/o naravne velikosti 3 gld., kabinetni format 80 kr. tllKlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllCillllllllllllllllllllllllllllllllllllll je moje pivovarne v Laškem trgu oddal s e. n gosp. Jožefu Štolfa v Sežani. Priporočam se slav. občinstvu, da nas počaste z obiiim naročilom, ker jamčim za točno in dobro postrežbo. Podpirajte narodna podjetja! v gosposki ulici št. 23, v hiši g. dr. Lisjaka, priporoča čast. duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino raznih potrebščin n. pr.: Kavo: Santos, Sandoiningo, Java, Cejlon, Portoriko in druge. — Olja: Lucca, St. Angelo, Korfii, istersko in dalmatinsko. — Petrolij v zaboju. — Sladkorja razne vrste. — Moko številko 0, 1, 2, ‘3, 4, 5. — Več vrst rajža. — Miljsveče prve in druge vrste namreč po */* kila in od enega funta. Razpošilja blago na vse kraje.— Cena primerna. — Postrežba točna. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiii iiiiiiiiiiiiiiiiu iiiiiui iiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiaiiuii V GOlilCI v Nunski ulici štev. 14-16. $elika zaloga * šivalnih, strojev in dvokoles raznih sistemov kakor tudi iž BOMBUSA. Lastna mehanična delalnica za popravljanje dvokoles in nikliranje. Ilillllillll (Anton (§on klobučar in gostilničar v SemiiiiŠki ulici ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako 'ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne. Simon ICukec, pivovar. (( „J&nus vzajemna zavarovalnica za življenje na Dunaju ustanovljena 1. 1840. Zavod zavaruje za slučaj smrti v najrazuovrstniših kombinacijah ter sloni na podlagi vzajemnosti, vsled česar čisli letni dobiček pripade društvenikom. V 56 letnem obstanku se je pri zavodu zavarovalo: 101.800 oseb s 130,760.000 gld. ka-pitala in 825.000 rente. Članom in njih pravnim naslednikom se je izplačalo 18,400.000 gld. Na premijah (bonus) se je povr nilo 1,99-4.000. gld. Kot zavarovanje za slučaj dožive-nja in smrti se posebno priporoča. a.) zavarovanje glavnice, ki se ima izplačati po 20, 25, 30 ali več letih, ako zavarovanec še živi, ali pa povrnitev vseli vplačanih, premij s 4% obresti, ako bi poprej umrli (Tarif II. H.). b) zavarovanje glavnice, ki se izplača kedar je zavarovanec dosegel določen® starost, ali pa takoj po njegovi smrti (Tarif II. G.). Osrednja pisarna je na Dunaju I. Wipplingerštrasse 30 (Janushof). Zastop za Primorsko in Kranjsko v Gorici, Via Ponte Isonzo. Špedicijska poslovnica U 1 v ulici Morelli 12 se prav toplo priporoča Slovencem v Gorici in z dežele j,r*'W5e,!S,e ■ Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na ileželi, svojo novo urejeno • B r o tl a i a 1 n 1 c o jostrii. V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: Francoski Oognac, pristni kranjski brinjevec; domači tropinovec, fini rum, ‘različna vina, gorušice (Serif) ter drugo u to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmerni cenah. * Z odličnim spoštovanjem " T ~ oTal JKut IT ; — '' ”l'"i trgovctTvSertffi^ur ulici št, v hiši, kjer je „Trgovsko^rhio-za(lrit?i5. pekovski mojster na Kornu v Goriči zvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega za nove-maše in godove, kolače za birmo in poroke itd. Vsa naročila zvršuje točno in natančno po želji gospodov narpčnikov. —> Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje. Slovenska tvrdka ustanovljena 1. 1876. ' J. Pipan & C. v Trstu mr "Via Valdirivo št. IS ima »veliko zalogo in prodaja le na debelo kavo, riž, južno sadje, olje vseli vrst za jedilo, j za stroje, ribjo mast za strojarje itd. Priporoča se trgovcem v Gorici in na deželi za obilne naročbe.