^ .....< Za klerikalnimi listi „Straža" in „Slov. gospodar" so nastopili listi NSS „Nova pravda" in Jugoslavija" z neosnovanimi napadi na g. dr. 0. Pirkmajerja, vodjo okr. glavarstva v Ptuju. Mi sami poznamo vseskozi nad vse nepristransko, korektno in taktno postopanje gosp. vodje glavarstva v vseh uradnih poslih, katerim se posveča z vso svojo osebnostjo. To njegovo delovanje priznava tudi ijudstvo, neglede na strankino, pripadnost, kakor to kaže imenovanje častnim občanom, n. pr. občine Hajdine in Sv. Marka, katerih odborniki so pristaši Kmečke zveze. Kakor vemo se je uradovanje g. vodje in vsega njegovega uredništva spoznalo od deželne vlade kot požrtvovalno in vzorno, kar se pa žal ni dalo doslej javnosti na znanje. Prosimo, da se to stori sedaj! Obsojamo te osebne napade in totem bolj, ker očividno rušijo ugled državne oblasti. Tega prepričanja je vse očjektivno misleče prebivalstvo Ptuja in okraja, katero zahteva nujno, da se mu da zaslužene zadoščenje. Krajevna org. J. D. S. v Ptuju. r.............................*.........•"¦¦........".....j ! Piani moli vodji okr. glavarstva i Plnii. j Jugoslavija" je priobčila 15. avgusta Poslano 15 Ptujčanov g. pokrajinskemu namestniku Ivanu Hribarju. V tem Poslanem opozarjajo g. namestnika na vse očitke, ktere so priobčili „Straža", „Slov. Gospodar" in „Nova pravda" in zahtevajo disciplinarno preiskavo proti njemu. Žalibože „Jugoslavija" ni priobčila imen onih petnajstih Ptujčanov, ki so podpisali Poslano. Zakaj očitki, ktere navajajo Ptuj-čani, so res, kakor pravi Poslano, tako ogromni, da napravijo uradnika nemogočega, ako se mu dokažejo. Hvaležni bi torej morali biti onim Ptujčanom, ki hočejo stvar razčistiti. Tega mnenja je bilo tudi državno pravdništvo v Ljubljani in poslalo takoj v uredništvo ^Jugoslavije" komisijo, ki naj izve ona imena. Ali uredništvo ni imelo več onega „Posla-nega" in se niti na eno ime ni moglo več spominjati. Dobri namen Poslanega se torej ne da doseči, ker se ne ve, kdo da toži. Toda šalo na stran ! Gonjo zoper vodjo našega okrajnega glavarstva so začeli temni elementi, kterim ni do resnice in pravice, nego ki hočejo s krivičnimi obdolžitvami, z neosnovanim obrekovanjem in vednim napadanjem škodovati možu, o kterem vedo, da je neumorno delaven, da je njegovo delo pošteno in nesebično, ki pa se v svoji pravico-ljubnosti ne da zlorabljati v nečiste strankarske namene. Začela se je ta gonja zoper našega vodjo javno v „Straži", kteri se je pridružila „Nova Pravda" in sedaj še ^Jugoslavija", saj „gliha vkup štriha" pravi pregovor. Oni „Ptujčani", ki se v svojem Poslanem zaletavajo v vodjo okrajnega glavarstva, so si s vesti, da je vsaka njihova beseda hudobno licemerstvo. Ko bi bil g. vodja zakrivil le najmanjšo kako poneverbo, bi njegovi „prijatelji" planili po njej kakor pes po gladni kosti, saj s tem bi vodjo takoj uničili in jim bi ne bilo treba mesece in leta ga obrekovati in blatiti. Razni očitki naj pa bi bili resnični, ker g. dr. Pirkmaier ni dosedaj niti najmanje reagiral nate ogromne očitke! Če so gospodje Ptujčani tako natančno poučeni o vseh napadih v „Straži" in „Novi Pravdi", je vendar nemogoče, da bi bili baš takrat spali, ko so isti listi naznanili, da je oproščen odgovorni urednik „Straže", ki ga je tožil g. dr. Pirkmaier. In česa se je tikala tista tožba in kako, da je bil Žebot oproščen? Žebot je bil tožen, ker ni priobčil nekega popravka, oproščen pa je bil, ker je vodja tiskarne, prof. Jerovšek pod prisego izpovedal, da je sicer prejel Pirkmaierjev popravek, da pa se ne spominja več (po nekaj dneh ?) ali je popravek izročil g. Žebotu. Zato je začel g. vodja s povratnimi recepisi pošiljati popravke naravnost odgovornemu uredniku. Ali v zlob-nosti so svoje vrste ljudje nepreračunljivi. Ker isti urednik ne more več kakor pri Jerovšku-Žebotu priseči, da je popravek prejel, pa pozabil, ali ga je prejel, je najboljše, da popravka sploh ne sprejme. Tako je odšel n. pr. tak popravek s pošto že meseca maja na odgovornega urednika „Straže" VI. Pušenjaka, ali kadar ga pošta išče v Mariboru, da mu izroči priporočeni popravek, je g. poslanec v Beogradu, kadar ga pa išče pismo v Beogradu, ga zdavna nema više v Beogradu. Tako se že tri mesece iščeta odgovorni urednik in priporočeni popravek, pa se še nista našla. Naši o vseh pregreških dr. Pirkmaierja tako dobro in natančno poučeni „Ptujčani" pa sedaj javno zatrjujejo g. pokrajinskemu namestniku, da gospod doktor ni niti skuail braniti se. Za moralo in pravico tako navdušeni gg. „Ptujčani" morajo biti pa tudi čudovito naivni možje. S svojim „Poslanim" si menda domišljajo, da so šele oni odkrili g. pokrajinskemu namestniku ogromne očitke o pone-verbih itd., ki jih očitajo resnicoljubni krščanski in narodno-socialni listi g. dr. Pirkmaierju. Ko bi se bili gg. „Ptujčani" potrudili pa vprašali najnavadnejšega uradnika kteregakoli urada v Ptuju ali drugje, bi bili zvedeli pretresljivo novico, da morajo uradi svojim višjim oblastem poročati v vsakem očitku, ki je na nje naperjen v kakem listu. Tako je tudi pokrajinska vlada v Ljubljani že davno poučena o vseh lopovskih očitkih v imenovanih listih in ji ni bilo treba čakati šele pobožnih I „Ptujčanov" v Jugoslaviji. Da so vsi ti očitki lopovski, bi bili Jugoslavijini Ptujčani lahko zvedeli tudi naravnost v Ptuju, kjer je znano, da je vlada odredila že meseca maja revizijo vsega poslovanja na okrajnem glavarstvu. Uspeh te revizije je bil pa naravnost uničujoč, pa ne za vodjo okrajnega glavarstva, nego za brezvestne katoliške in narodno socialne obrekovalce. Ker verni Ptujčani Jugoslavije očitajo novih poneverb itd. po tej preiskavi, je za vlado stvar že dognana, „Ptujčani" pa so s svojim „Poslanim" v Jugoslaviji nanizali k dosedanjim svojim delom še novo remek-delo. V svoji veliki brigi za procvit naše države se bojeti „Ptujčani", da bi ljudstvo izgubilo zaupanje do državne uprave. Ako štejejo ti „vestni Ptujčani" med ono svoje ljudstvo temne elemente, ki Jle hujskajo druge proti oblastem, ki razdirajo pozitivno dalo, ki bi najrajše razbili našo Jugoslavijo, potem imajo čisto prav. Takim hujskajočim razdiralnim elementom ne more biti po volji uspešno delo našega okrajnega glavarja. Vprašajte pa pošteno, delavno ljudstvo v našem okraju! Ti se vedo dobro spominjati dobrot Gospodarskega urada, kterega duša je bila g. vodja. Vprašajte občinske predstojnike, vprašajte okrajne zaetope in slišali boste, koliko se trudi in koliko tudi doseže za svoje glavarstvo dr Pirkmaier. Onih 15 Ptujčanov s svojim Poslanim naj bi si dobro prečitali, kar piše njihova „Jugoslavija" na isti strani v drugem stolpcu spodaj o žrtvah § 104, kjer se tudi pravi, da ravno svoboda in prostost nalaga človeka dolžnosti do družbe. Pa tudi uredništvo „Ju-goslavije" samo naj bi se ravnalo po lastnem nasvetu na istem mestu, ko pravi, da objavlja take obravnave, da bodo ljudje vendar enkrat uvideli, da se je preobratni in popreobratni položaj popolnoma izpremenil in da živimo zopet v urejenih razmerah, kjer uživa vsak državljan", svobodo; priznati pa mora tudi dolžnosti svobode. Lepe ao te besede v Jugoslaviji ! Kaj pa dela neodgovorno lastništvo Jugoslavije. Isto številko razdeljuje samo in jo razpošilja v mnogih izvodih po vsem ptujskem okraju gotovo ne, da bi ljudi poučevalo v gornjih svojih izvajanjih, nego s prozornim namenom, da s svojim Poslanim petnajstih Ptujčanov očitno hujska prebivalstvo proti oblastim. Jugoslavija na isti strani drugače uči negodela, obsoja s tem samo sebe, svoje delovanje in če bo državna oblast tudi proti Jugoslaviji uporabila § 104, bo storila le, kar odobruje Jugoslavija sama. Prav se ji zgodi! t a j Župni zlet mariborske sokolske župe v Središču. ¦ i..........................................................i Dne 14. avgusta je slavila sokolska misel v Središču triumf. Mariborska sokolska župa je priredila na ta dan v Središču svoj redni župni zlet, da pomaga proslaviti desetletnice ondotnega društva in ustanovitev novega Sokolskega doma. Stotine članstva, naraščaja i vojaštva, ki je na zletu v odlični meri sodelovalo, se je že na vse zgodaj vozilo v krasno okičenem, nabito polnem vlaku proti prijaznemu trgu Središču. Tam izstop in takoj na telovadišče, kjer so se vršile skupne vaje vseh društev in vojaštva za popoldanski nastop. Ob 11. uri se je vse zbralo na postaji k sprejemu ogromne množice došlih gostov in k pohodu. Pohod je bil veličasten. Ob zvokih dveh godeb, središke in krške, se je razvila povorka za sokolakimi praporji v slikovito, mogočno reko; župno starešinstvo z odposlanci, sokolski jezdni odsek, naraščaj, vojaštvo, članstvo v krojih in civilu in nepregledna vrsta občinstva od blizu in daleč, vse radostnih lic in z navdušenjem v očeh. Na desno in levo kraj ceste in po trgu nas je pozdravljalo stotine ljudi; trg še menda nikoli ni imel tako slavnostnega lica ko to nedeljo ; zastavic in zastav nebroj, cvetja in vencev cel gozd; in slavoloki, med njimi 3 — eden posebno izviren — živ slavolok, samih belo oblečenih deklic, ki se cvetje sipale na nas. Pred novozgrajenim Sokolskim domom se je pohod ustavil; vršili so se pozdravni nagovori. Pozdravili so br. Hočevar, starosta središkega Sokola, g. Lukačič, središki župan, v imenu vojske gospod brigadir Nikolajevih iz Varaždina, br. dr. Pivko, starosta mariborske župe, br. Kostenapfel, odposlanca Saveza in br. dr. Leskovec, starosta Sokola v Lendavi, ki je prinesel pozdrave gospoda pokrajinskega namestnika Ivana Hribarja. Po pozdravnih nagovorih se je množica razšla h kosilu. Popoldanski nastop je bil določen na pol 16. uri. Že zgodaj popoldne so začele vreti mase proti telovadišču na prostrani ledini, ki je*kakor ustvarjena za take prireditve. Tu se je videlo, kaj premore vztrajno, navdušeno in požrtvovalno delo. Tribuno, klopi, nebroj miz, šotori, nenavadno lično postavljeni iz breze, zastave, prapori, venci, na telovadnem prostoru na stotine vzidanih opek, da markirajo stojišče vsakemu posameznemu telovadcu, vse to je bilo rezultat trdega, več tednov trajajočega dela. Ni nam mogoče pohvalno navesti vseh onih, ki se niso ustrašili ne truda, ne stroškov, da pripravijo dostojen sprejem svojim gostom ; toda iniciativnemu delu župne podnačelnice dr. Tavčarjeve, društvenemu starosti br. Hočevarju in tajniku dr. Tavčarju gre posebno lep kos zasluge, da se je prireditev obnesla tako sijajno in daje vnanja dograditev Sokolskega doma našla tako lep zaključek. Sploh zasluži zidanje Sokolskega doma v Središču posebno poglavje. Po pravici in brez pretiravanja lahko trdimo, da je težko najti v Sloveniji kraj, kjer bi bila sokolska misel tako globoko prodrla v širšo narodno maso, kakor v Središču. Pri gradnji je sodeloval vsak posameznik v trgu, ki čuti narodno in sokolsko, ta z denarnimi žrtvami, drugi 8 prispevki materijala, tretji z lastnoročnim delom pri gradnji. Vse je vodila velika ideja skupnosti, discipline, bratoljubja in nesebičnosti, ki bi lahko služila za vzor vsem drugim krajem sirom domovine. Iz odkritega srca, polnega občudovanja, čestitamo Središčanom za njih delo' in razumevanje vrednosti skupnega truda. Le na ta način je bilo sploh mogoče misliti na zidanje lastnega doma v teh dragih časih in le tako si je dala misel tudi realizirati. Ob V4I6. uri je počel javni nastop. Ni tu prostora, da bi se spuščali v podrobnosti; omenimo le, da je bil ves nastop, bilo v prostih vajah, bilo na orodju dokaz resnega, vsestranskega dela in v primeri s prejšnjimi nastopi v znamenju napredka. Krasno se je dokumentirala skupnost vojske in sokolstva. Vojaštvo iz Ptuja, Maribora, Varaždina in Oakovca je s sokolskimi člani vred izvajalo z veliko točnostjo sokolske župne proste vaje. Pri odstopu jih je pozdravljala tisočglava množica s frenetičnim aplavzom, ki mu kar ni bilo kraja. Občinstva je bilo okoli 7000; razveseljivo je bilo to, daje bilo prisotnih na tisoče kmečkega ljudstva. In, rekel bi, najmerodajnejša kritika v vsej prireditvi je dejstvo, da so ljudje — kmetje, ki drugače niso prijatelji Sokola, glasno izjavljali, da kaj takega nihče drugi ne zmore nego Sokol. Po nastopu se je razvila živahna zabava, ki se je končala kljub tolikim tisočem brez najmanjšega incidenta, brez ekscesov, kljub izborni vinski kaplji, ki se je točila. Vse se je zavedalo, da je prireditev sokolska. H koncu še enkrat častitamo Središču na njegovem delu in mu Želimo, da bi v novem Sokolskem delu vzgojil dolgo vrsto zavednih Sokolov, zdravih na duši in na telesu, zavednih narodnih delavcev, ki bodo krepka opora državi. bodo letos nasušili 1200—1400 vagonov suhih sliv, to je polovica ali dve tretjini lanske letine. Iz letošnjih sliv bodo napravili ponajveč večje množine žganja. Bosanske Slive. Bosanci si lotos ne obetajo dobre letine. Ako ne pride kakšna nezgoda, častna diploma muzejskega društva v Ptuju za msgr. Prana Bulica, ravnatelja arheološkega muzeja v Splitu, je v izložbi trgovine Vogel na Slovenskem trgu. V soboto dne 27. avg. se pelje deputačija v Rogaško-Slatino, da izroči diplomo 75-letnemu slavij encu. Ptujski SOKOL naznanja, da počiva radi čiščenja vsa telovadba do prihodnje objave. Prijava rezervnih častnikov. Vojna oblast boče znati: za vse svoje rezerve častnike in jih pozi vije, da naznanijo svoje točne naslove bližnji vojaški komandi. Prijave se izvrši pismeno. Za Jugoslovansko Matico je darovalo Posojilno in hranilno društvo v Ptuju kot podporo 400 K, nadalje je nabrala gospodičina Dora Mervič pri učenkah okoliške ljudske šole v Ptuju že tretjo vsoto 292 K in v veseli družbi pri inštalaciji župana na Mestnem vrhn se je nabralo 120 K, za kar izreka vsem podružnica Jug. Matice v Ptuju naj-gorkejšo zahvalo. Breg. Poročil se je dne 13. t. m. gospod Franc Iglic, trgovec na Bregu z gospodično Hedviko Kos. Sejmsko poročilo. Dne 16. t. m. je bilo na sejem prignanih 147 konj in 492 goved ; cene so se gibale 5—12 K kg žive teže. Voli 12 —16 K žive teže. Drugi dan je bilo prignanih 300 svinj ; cene so se gibale 16—24 K žive teže. Prasci od 6—8 tednev stari 120—180 K komad. Mestno tržno nadzorstvo. Cene za me80. Komisija za določevanje cen je v svoji seji dno 17. avgusta 1921 določila sledeče prodajne c?ne za meso in to počonši z 20. avgustom 1921, in sicer: 1 kg govejega mesa zadnji del 17 K, sprednji del 15 K 1 kg telečjega mesa zadnji del 14 K, sprednji del 12 K. 1 kg blekov 4 K. 1 kg pljuč 8 K. Na 1 kg je dovoljeno 18 dkg kosti. Cene morajo biti razločno nabite na tablah, katere morajo biti razobešene pri vhodu v mesnice, oz. na stojnicah. Vsi prestopki določenih cen se kaznujejo. „Podružnica državne posredovalnica za delo" V Strnlšču pri Ptuju potrebuje večje število rudarjev (kopačev (Hauer) in pomožnih delavcev.) Rudarji, ki želijo iti nadelo izven Slovenije, naj se čimpreje zglasijo ustno ah pismeno pri podružnici, kjer se jim naznanilo vsi potrebni podatki in pogoji. Uraduje se vsaki dan, razen nedeli in oraznikov od 8. do 14. ure. Velikost ..ljubljanskega velikega semnja." Dasi so ta semenj letos priredi prvič, ter se jo bilo boriti z mnogimi težkočami in ovirami, bo vendar ..Ljubljanski veliki semeni" razmeroma jako velik. Seimišče obsega 25. OOOm2 od katerih ie 10.000 m2 razstavnega prostora. Urad ,.Ljubljanskega velikega semnja" razpošilja te dni vabila za poset ..Ljubljanskega velikega semnja" od 3. do 12. septembra 1921 na vse kraje naše države. Ker nudi »Ljubljanski veliki semenj" pri priznanih nizkih cenah v Sloveniji ne le najugodnejšo, temveč tudi najboljšo priliko za nakup vsa-kovrstneea blaga, se ie nadejati poseta vseh pridobitnih krogov cele države, trgovcev, in-dustrijcev in obrtnikov. Za naše pridobitne kroge je poset semnja toliko važnejši, ker se ga udeleži v velikem številu tudi inozemstvo. Te dni se je začel plakatirati Sirom kraljevine umetniški plakat kot vabilo na ..Ljubljanski veliki semeni." Plakat je umetniško delo mojstra g. profesorja Vaupotiča, natisnila pa ga je „Mariborska tiskarna" d. d. v Mariboru. Plakat predstavlja v ozadju Ljubljano, v ospredju pa je zobato kolo, znamenje industrije, na kojega se Merkurjeva roka z žezlom krepko opira. Ugodnosti za obiskovalce ..Ljubljanskega velikega semnja" v Ljubljani od 3. do 12. septembra 1921. Upoštevajoč velik pomen "Ljubljan- skega velikega semnja za naše narodno gospodarstvo, so naše državne oblasti priznale raatavljalcem in obiskovalcem številne ugodnosti. Obiskovalci, ki se izkažejo z legitimacijo in sejmskim znakom, plačajo v času od 20. avgusta do 20. septembra 1921 za vožnjo do Ljubljane in nazaj v vseh razredih potniških vlakov vseh železnic v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, polovično vožnjo. Za prevoz razstavnega bla^a v Ljubljano in nazaj se plača polovična železninska voznina in sicer na ta način, da se zaračuna za pot od izhodišča do Ljubljane cela tovornina, dočim se blago na povratku iz Ljubljane nazaj brezplačno odpremi. Legitimacije s sejmskim znakom, ki upravičujejo imetnika do vseh navedenih ugodnosti, se dobe za 25 dinarjev pri vseh sejmskih zastopnikih v vseh večjih mestih, ali pa neposredno pri Uradu Ljubljanskega velikega semnja v Ljubljani. Politične vesti. Pečuj 8amostojna drŽava. Prebivalci Pečuja in okolice, ki so sedaj pod našo zaščito, pa bi morali priti po mirovni pogodbi pod madžarsko oblast, so se temu odločno uprli. Na velikem zborovanju 14. avgusta so rajši okli-cali samostojno republiko. Z orožjem v roki se hočejo upreti prihodu madžarske oblasti. Navdušenje za novo republiko je veliko in povsod se snujejo narodne brambe. Za predsednika so izvolili grofa Karolyja, ki biva v Dalmaciji. Krvava borba v Albaniji. V severni Albaniji se vrše krvave borbe med Miriditi in vladnimi četami iz Tirane. Miriditi napredujejo, dasi imajo tudi sami velike izgube. Mnogo morajo trpeti ranjenci, ker ni zdravnikov, bolniških strežnikov in sanitetnega materiala. Naši protidržavnl agitatorji v Gradcu. V Gradcu je bilo na zahtevo naše vlade aretiran Nanko Gagliardi, načelnik hrvatskih renega-tov. V njegovem stanovanju so našli cel arhiv o rovanju proti naši državi. Zapleten je tudi v zaroto proti prestolonasledniku. Gagliardi je imel nalogo, da vzdržuje zvezo z onimi elementi v Jugoslaviji, ki se strinjajo z iz-dajniškim gibanjem frankovcev, ki širijo mržnjo proti državi in proti Srbom, predvsem pa proti jugoslovanski vojski. Poostritev Spora Z Italijo. Sedanja italijanska vlada nikakor noče prepustiti Baroša nam, dasi nam sodi po rapalski pogodbi: Da bi na nas pritiskala, je dala potne liste našim delegatom, ki se pogajajo v Rimu radi takozvanih kulturnih vprašanj S tem je na grd način pretrgala pogajanja in tako se ne bodo mogla nadaljevati niti trgovska pogajanja. Najnovejše vesti. Pogreb Nj. Vel. kralja Petra. V pondeljek, dne 22. t. m. se ko truplo Nj. Vel. kralja po cerkvenem opravilu slovesno prepeljalo iz saborske cerkve na železniško postajo, od tam pa z vlakom do Mladenovca in potem z avtomobilom v Topolo, kjer se bo položilo v družinsko rakev v kraljevi zaobljubljeni cerkvi u Oplencina. Razno. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Wlerkur" v Ljubljani naznanja zopet večje število praznih mest v trgovinah. Od milijardarke do prostitutke. Te dni se je v nekem njujorškem hotelu zastrupila mias Sara Cowen, hči umrlega amerikanskega milijarderja in „Kralja Železnic." Po smrti očeta se je kot dedinja par sto milijonov dolarjev vrednega premoženja poročila iz ljubezni s poslovnim prijateljem svojega očeta. ' Bila pa je udana pijanstvu, od česar je mož ni mogel odvrniti. Končno se je od nje ločil. Padala je vedno nižje in poatala končno prostitutka. Nedavno se je zastrupila. Književnost. Štefanovič Emil, „Moji zapiski z Dunaja" cena 10 K, broširani knjižici, s pošto 1 K več. Naroča se pri Zvezni knjigarni Marijin trg 8 v Ljubljani. Ivan Albrecht, Malenkosti. Natisnila in založila Zvezna tiskarna v Ljubljani, „Narod-ne knjižnice" 28.—29. snopič. Cena broširani knjižici 18 K. Vrh Razglednika. Ilustrovan poljudnoznanstven mesečnik, stane na leto 200 K, posamezna številka 25 K. Založništva, uredništvo in uprava je na Prevaljah nad Mariborom. Izšla je prva številka novega lista, posvečena Jugoslaviji, Karadjordjevičern, na vidiku srečne bodočnosti ! List hoče biti poljudno znanstven za širše občinstvo. Priob-čevati hoče kratke, kolikor mogoče ilustrova-ne sestavke iz vseh strok praktičnega znanja. Tako hoče širiti prosveto in omiko med najširše sloja našega prebivalstva, vzbujati s tem lastno premišljevanje in pripomoči tako na kulturnem polju, da se naša domovina dviga in dvigne. V prvi številki govori o plugu in zvezdazni, o obstanku organizmov, nas navaja k opazovanju narave, v dvojnem sonetnem vencu nam pa duševni oče lista razlaga svoje misli o religiji in vesolju. Barve naslovnega lista črno-rdeče na žoltem ovitku nas prekričavo spominjajo črnih duš, ki hočejo s krvjo zatreti, ne razširiti vzhajajočo prosveto. Vabilo na naročbo. Kdor želi, da se mu redno pošilja »Ptujski list", naj prijavi svoj naslov upravništvu v Ptuj, Slovenski trg (stari rotovž) štev. 3. Vsled čiščenja kotlov T mestnem kopališču ostane isto od pondeljka dne 22. avgusta do sobote dne 27. avgusta 1921 zaprta. Mestna uprava Ptuj, dne 16. avg. 1921. Volčje psičke (izborni čuvaji) ima na prodaj paulp Jjnjjjjj POZOR TRGOVCI! jceneje in dobro kupite: petrolej heo^isi sirojaio olje l&olomaz vajetim Itd. pri podružnici Dravogradske rafinerije 1V PTUJU, Slovenski trg 15 pisarna: Cankarjeva ulica štev. T. FRANJO BREZOVNIK. Na prodaf s Dve lepi posestvi v Halozah pri glavni cesti, prva v izmeri 10 oralov in sicer 3 orale vinograda, njive, sadonosnik in lepa hosta. Drugo v izmeri 18 oralov in sicer 2 orala vinograda, njive, lep sadonosnik in lepa hosta — Gostilna s trgovino v Halozah pri glavni cesti meri 7 oralov. Naslov pove uprava lista. Razširjajte „Ftujski list/* Lepa dvonadstropna hiša v Ptuju z vrtom in lep vinograd v Halozah z lepo gospodarsko hišo, 4 viničarije, velika vinska klet, v izmeri 25 oralov in sicer 13 oralov lep^ nosečega vinograda, njive in lepa hrastova hosta; tudi črez 200 polovnjako? vinske posode se takoj proda. Naslov pove uprava iista. slike znamenitih slikarjev, glasovir, veliko zrcalo, kon-sol miza zžirandoli, poste-drugo. ILach, Vičava 25. Pozor! Reklamna ponudba! Samo 20 dni veljavna! Ker hočem opustiti svojo zalogo ur, pošiljam v roku 20 dni vsakomur, ki pošlje ta iz časnika izrezani oglas, krasno remontoirko (za gospode), izborno opremljeno, 30 ur idočo, s triletno pismeno garancijo, za reklamno ceno 45 namesto 85 dinarjev franko proti prejšnji vposlatvi dotičnega zneska v priporočenem pismu. Ura se dopošlje takoj priporočeno. — Po povzetju se pošlje le proti ari 19 dinarjev' Skladišče ur ADOLF MITH, ZAGREB, ------------- Samostanska ul. 4. ------------- Gonilni jermeni za tovarne, mlin9, žage in poljedelske stroje v vsaki širini v zalogi pri IV. KRAVOS, Maribor, ItalirOVa L13. družba i o. z. P« PfflP IDI V...... Panonska ul. 4, skladišče pri kolodvoru nudi g. trgovcem sledeče najceneje : Petrolej 2 krat rafiniran čist beli strojno olje bencin kolomaz tovotmast sveče vazelin i. t. d. Erdal krema n attc Usnjarska industrija d. d. na Bregu pri Ptuju % PETOVIA k Izdeluje vsakovrstne usnje, čevlje, fine in navadne, gamaše, torbice, listnice, denarnice in drugo fino galanterijo. Cene nizke, postrežba točna. _ ||------ II =3t 3t=Jt J Odgovorni urednik: Dr. Tone Gosak. Last »Tiskovne zadruge" v Ptuju. Tisk: W Blanke v Ptuju.