Druga izdaja SLOV EN SKO-A MER I KAN SKI KOLEDAR za leto 1901. bodo gotova v 14 dnevih.« GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki, Sfco^T-. Q. JSTo^tct TSTojoISZ-, 30- 1901. Leto T^r V 30letno jeco. Pattersons''' zločinci obsojeni. Morilci delavko Jannie Bosschei ter, McAllister & Co., o kterih zlo činu iu neuravnem hudodelstvu smo v zadnjih številkah „Glas Naroda" obširneje poročali, so bili dne 29. jati. obsojeni. Walter McAllister, Andrew Campbell iu W. Death obsojeni so v 30letno, a njihov prijatelj in istočasni tovariš John J. Kerr v 15letuoječo. Obsojenci so bili, kakor smo že poročali, spoznani krivim umora druge vrste, za kterega predpisuje zakon največjo k.izen 301etui zapor iu so toraj porotniki zločincem prisodili največjo po zakonu dopustno kazen za umor druge vrsto. Vsodui dvorani zbrala se je velina množica ljudi, kterih je tudi na ulici vse polno čakalo. V dvorano so prišli tudi oče, mati in seBtra umorjene Jennie Boescheiter, na kar so pazniki dovedli tudi morilce. Na to je sodnik Michael Dunn v svojem nagovoru v kratko opisal zločin, kterega so morilci doprinesli. Uvaževal je dobro ponašanje Deatba pred umorom, kteri je bil tudi v špansko-amerikanski vojski, in navajal to kot olajševalne okoliščine; glede Campbella predlagal je Dunn sodnemu dvoru, naj tudi Ž njim postopa milostno, ker porotniki so njegovi someščani. Camp-bellovi prijatelji vročili sc sodišču s 123 podpisi oznameujeuo prošnjo za milostno Bodbo Campbella. Sod uik je dalje navedel Campbellovo mladost kot olajševalno okolnost. Glede McAllistra zagovornik ni vedel druzega olajševalnega sredstva, kot to, da imenovani še nikoli ni bil sodnijsko kaznovan. Na to so morali omenjeni trije lopovi vstati. Prva dva bila Bta smrtno bleda, dočim se je Death strahu tresel oduik Dixon je morilce tako nagovoril: ,,Vi ste spoznani krivim umora druge vrste. Ako bi se porotno sodišče izreklo za umor prve vrste, glasila bi se obsodba v smrt, toda porota je uvaževala svoje pravice iu VaB obvarovala smrti ni» vešalah. Kar zakon veleva, mora se natančno izvršiti. Istina je, da bode izrek današnje obsodbe Vaše življenje takorekoč uničil ter Vas izključil okrožja poštenega iu uglednega življenja; toda na to se sodni dvor ne sme sklicevati." Za $10.000 osem let zapora. „Baukar" Edwin Ardeu Noblett, kteri je minoli petek vkradel veliko svoto denarja, bil je 28. t. m. obsojen v Sletno ječo. Noblett, čegar pisarna je v Nassau St. v New Yorku, je razpisal v časnikih, da išče kupca, kteri bi kupil polovico ujego vega posla. Tej ponudbi sta se odzvala Edward iu Walter Watson iz Maysvrlle, Ky., ter prišla osob-uo v New York. Naravno, da je Noblett hvalil Bvoje posle na vse nu< g >če načine, nakar sta mu kupca plavala za polovico njegovih poslov $10.000. Kmalu na to sta pa kupca spoznala, da imata opraviti z goljufom, iu sta ga dala za preti. 14 milijonov ton surovega želeia. Od leta 1H95. se je pridobivanje železa redno povečalo. Med tem ko ae |e v letu 1895 le 7 milijonov ton ž>leza pridelalo, pridobili so leta 1*97. že 9,652,680 ton ; v letu 1898 11,773,934 ton; 1. 1899. 13,620,703. a v letu 1900. že 13,789,242 ton. V xadojej polovici leta 1900. je prido bivanje železa za 1,495,895 too zaostalo, ker so železni trgi prenapolnjeni. Vsled tega »o posestniki rudnikov skušali pridobivanje Železa omejiti, toda ker aami nečejo trpeti ikoda, se to ne bode zgodilo. Tudi reveži morajo plačati davek. 30,000 delavcev obdačenih. Davčni oddelek naše vlade je na svojem HlozofK-nem potu glede nakladanja davkov ustrelil strašnega — koda. Davčni uradniki v Brooklyn Borough, New York, razposlali ao namreč dne 24. t. m. 30,000 delavcem davčne okro nice, ktere zahtevajo plačilo davkov. Vsled teh okrožnic morajo plačati cotični posamezni delavci davke od svote S1000 do 50,000. Naravno, da so bili delavci, kteri imajo le toliko imetja, da si zamorejo kupiti svoj vsakdanji kruh, jako iznenadeui. Ugibali so na vse mogoče načine kako je to mogoče, toda s^tvar ni bila nikaka šala, temveč povsem resna, kajti okrožnice so bile izdana baš v davčnem uradu, kolekcfvane z uradnim pečatom itd. Takoj na to so se prestrašeni ljudje vpraševali, kaj to pomenja, ker nikakor niso zamogli zapopaBti, da tudi oni toliko premorejo kakor newyorski milijonarji, kterih davki so bili dan pupreje v časnikih obveščeni. Vsled tega se je dne 24. t. m. zbralo več tiaoč ,,miljonarjev iu spČ" v Municipal Buildingu, da so tam b prisego potrdili, da nimajo ni-kacega premoženja. In kaki bo bili ti miljonarjil Tu so prisegali vozniki premoga, dninarji, klerki, hišniki in nekaj pouličnih postopačev; slednji so prisegli, da niti centa za whisky nimajo. Marsikomu je srce prenehalo biti, ko ga je komisar vprašal: „Kohko premoženja imate v Zjediujenih državah, koliko delnic, boudov, ste li ud tega ali one ga trusta?" itd. Uzrok pomote je iskati v len- ' i naših davčnih uradnikov, kt n na mesto, da bi se osobno prepričali o stanju premoženja dotičui-kov, bo jednostavno davčne okrožnice poslali na vse v naslovni knjigi zaznamovane ljudi. Prisega-uje voznikov iu sličnih miljonar-jev trajalo bode tri mesece. Snežni vihar. Corry, Pa., 28 )an Ž^ *24 ur razsaja v severozapadnem delu Peni -sylvanije blizzard, kakoršnega ljudje že več let ne pomnijo. Snega je zapadlo 24 palcev. Vlaki prihajajo z redno zamudo. Tudi promet na električnih železnicah je 9ila težaven in po nekod i celo nemogoč. Brzojavne in telefonske žice so pov-sodi poškodovane. Na bregovih Erijškega jezera so visoki zameti; bati se je, da želez-uičui promet popolnoma ne prestane. Dosedaj se ni pripetile še nikaka nezgoda. Indijanska vas in aligatorji. Jacksonville, Fla., 27. jau. Da se ne bodo tukajšnji zimski gostje dolgočasili, namerava neka tukajd-na družba v bližiui mesta napraviti pravo vas divjih Iudijancev in v nepoBrednji bližini ribnik za aligatorje. Vsakdo, kdor pride v Florido uajpreje vpraša o Iudijancih iu aligatorjih, vsled tega je družba s 50 divjimi Iudijanci iz rodu Seminole sklenila pogodbo, da se bodo nastanili v Jacksonville. Med pogodbenimi Iudijauci nahajajo Be tudi poznam lopovi Billy Bowlgea,' Charley Tigertail, Whiskey Jim in več druzih. Gozdni požari v Avstraliji. Victoria, N.S.W., Avstralija, 25. jau. Vsled uezuosue vročine iu dolgotrajne suše, ki v ada letošnje poletje v Avstraliji, vneli so se na več krajih gozdi Toplomer kaže v senci 120 stopiuj vročine. Več sto rodbiu ostalo je brez vsega imetja, kajti eozdni požari so uuičili vse, kar jim je prifilo na pot. Konec gostilnam. Gospa Nation še ni miruje. Top-ka, Kane., 27. jau. Po napornem delu minolega tedna, kterem je gospa Nation razdejala več gostiln, ei je daues privošila mir. Imenovana ženska namerava kakor hitro v Topeki izvrši svoje ,,posle" boj proti gostilnam v Kau-sas City, Leawenworth in Atchison nadaljevati, kajti v teh mestih je največ gostilu. Gospa Nation neče povedati, kje namerava svoje pogubno delo najpreje pričeti, kajti v tem Blučaju bi gostilničarji gotovo svoje prostore zaprli in bežali. Ona hoče kakor strela iz jasnega neba pasti v gostilne, in pokončati moderno Sodomo. Tempereučna unija je izjavila, da ob priliki temperenč-ne skupščine v Topeki, ne bode dopustila goapej Nation govoriti, ter da jo bode iz društva izključila Kakor hitro eo gostilničarji zvedeli, da se je imeuovana ženska prijavila v mestu, so takoj gostilne zaprli. Tudi razne lekarne, v kterih se toči žganje, so danes zaprte. Topeka Swell Club, kjer se zbirajo tukajšnji bogataši, najel je več čuvajev, kteri morajo stražiti vhod v zbirališče, da tako odvrnejo napad gospe Nation. Salvation Army priredila je daues v čast gospe Nation parado z godbo in molitvo. Baje namerava goBpa Natiou goveruerja prisiliti, da se izreče za, ali proti g' stilnam. Zopet gostilne v nevarnosti. La Salle, 111., 25. jau. Društvo nice ženskega društva , Women Christian Temperance Union': Clara Banger, Heleu Crawford, Sarah Baker, Cora Hoover, Irene Boucher. Mary Mengle in Fannie Crawford uapadle so včeraj zvečer gostilno Harrison hotela, Kjer bo s sekirami oborožene razdrobilo vsa ogledala, okna in steklenice. Škodo, ktero so La SalleBke furije pruuzročile, znaša S700. Pri tem so ranile strežaja Frank Murphyja z sekiro na glavi. Preduo je so zamogli policaji v družbi meščauov premagati naše ama-zonke, porušile so sleduje še go-stilui \Vm Buuarta iu D. J Colue. Vpeljava smrtne kazni. Denver, Colo., 2S. jan. V državi Colorado nameravajo zopet Speljati smrtuo kazeu. V poslauiški zbor niči glasovalo je namreč 36 članov za, a 19 proti smrtni kazni. iBto-tak je izid glasovanja senata. Tukajšnje Časopisje se je tudi izrazilo za vpeljavo smrtne kazni, celo duhoven Beach, se je, ne vpošteva-joč človekoljubje', izrazi; za smrtuo kazen. Umoril deklico in sežgal njeno truplo. Cleveland, Ohio, 29. jan. V bližini Logans Gap stanuje stara za morka, v ktere družbi je do novej šega časa živela mlada Creolka skoro bele polti. V miuolem tednu priklatil se je v Logaue Gap neki zamorec in kmalu potem je Creolka zginola. Deklico so iskali več milj daleč poiJokolici, že so mislili, da je vse zaman, ko so uašli krvavo obleko nesrečnice. Ker je v istem času tudi omenjeni zamorec zginol, aumijo ljudje, da je on deklico v gozdu umoril in njeuo truplo sežgal. Pogreb kraljice Viktorije. Loudou, 29. jan. Pogreb kraljice Viktorije se hode vršil v petek, oziroma soboto. Sprevoda se bodo udeležili osobno angleški kralj Edward VII., nemški cesar Viljem, belgijski kralj Leopold, portugalski kralj iu več druzih. Policija in detektivi že ves teden lovč ,,auarhi-ate". Nesreče. Dve nesreči na železnicah. Dne 28 jau. zjutraj trčila sta pri Weehawkeu predoru dva vlaka West Shore železnice, ob kterej priliki sta bili dve osobi usmrteni in sedem ranjenih. Raujeue so pripeljali s posebnim vlakom v St Marys bolnico v Hoboken. Želez niški čuvaj pri vhodu predora je izogibališče uapačno premestil in tako prouzročil nesrečo. Več tovor nih vozov se je porušilo in vnelo, vendar so pa ogenj pravočasno pogasili. Parkersburg, W. Va., 28. jau. Trideset milj od tukaj zadela sta dva tovorna vlaka Bal timore it Ohio železnice in sicer s tako silo, da so se vozovi kakor stolp visoko nakopičili na tiru, med tem ko so lokomotive ostale pod razvalinami. Sedem služabnikov železnice bilo je usmrtenih. Dva dečka vtonila. Kacih 50 dečkov podalo s -je mi-nolo nedeljo iz Evergreen na Long Island na ribnjak James Lyona, kteri je na raznih prostorih 12 čev ljev globok. Kljub svarilu oudaš-njih delavcev, šlo je kacih 20 dečkov na sred ribnika; takoj na to se je vsled teže led vdrl in vsi dečki so padli v vodo. Delavci so takoj z deskami in koli prihiteli nesrečnikom v pomoč in jih večinoma rešili. Ko so ribnik preiskali, videl: so, da sta dva dečka zginola. Ko-nečno so jih našli mrtva pod ledom ter ju prepeljali v mrtvašnico. Več dečkov se je tako prehladilo, da so j.L morali odvesti v bolnico. Gasilec ponesrečil. Dne 28. jau. zjutraj pričelo je v 47. zapadni ulici v New Yorku goreti. Ko so prišli gasilci l.a lice mesta, bila je klet hiše št 524 v plamenu. Vsled vročine so se pli-nove cevi stopile, vsled česar je pliu vhajal iu je bilo gašenje tažav-uc. Gasilec Featherson podal se j«3 v zadnji del kleti, ker ga pa ni bilo dolgo časa iz kleti, odšli so gledati kaj je ž njim in so ga na stopnicah našli mrtvega. Tudi trije drugi gasilci so se onesvetili in so jih morali odposlati v bolnico. Elektrika ga je usmrtila. Sag Harbor, N. Y., 26. jau. Služabnika tukajšnje elektrikarne W. Ueberalla, je daues, ko je popravlja) obločnico, zadel električni tok iu je bil na mestu mrtev. Ko je njegov pomočnik nesrečnika potegnil od ž ce, zadel je tudi njega tok, vendar le neposredno, tako, da je kmalu okreval. 50 otrok v goreči hiši. V župnišču Calvary Church št. 335 v 22. iztočne j ulici v New Yorku pričeio je v onem trenotku goreti, ko se je podalo 50 v župuišču nastanjenih otrok k obedu. Z groznim krikom hiteli bo otroci k stopnicam, kjer je nastala gneča, tako da je bila nevarnost velika. K sreči je prihitelo več policajev na pomoč, kteri so otroke rešili. Ogenj ki je nastal v4. nadstropju, so kmalu pogasili. Škoda je le malenkostna. Deset poslopij zgorelo. Mestece Matawau v,N. J., obiskal je minolo nedeljo velik požar, kajti obrtni del mesta je ogenj skoro popolnoma vuičil. Goreti je pričelo ob 1. uii popolunoči, ogenj se je vsled vetra tako hitro razširjal, do ga uikakor ni bilo mcgoč » omejiti. Razun druzih poslopji, zgorelo je tudi gledališče. Da je pa nesreča še večja, polomili so se gasilni Htroii gasilcev, tako, da so morali prepustiti ^geuj uničevali. Kone-čno so vendar prihiteli tasilci ic Key par ta na pomoč in omejili ter pogasili strašni požar. Škodo ce-uij« na $100.000. Drzen ropar. Oplenil stanovanje pri belem dnevu. Spretno m drzuoizvršil je ropar dne 28. t. m. v ^liddagh St. v Brooklyuu svoj načrt. Go^pa Minerva Begiy je ravno pepel iz peči odstranjevala, ko jo je jeden roparjev vrgel na tla. Vendar se jej je posrečilo hitro vstati in nežati v stransko sobo, kamor je jej tudi lopov sledil. Tukajjo je prijel za vrat iu je tako držal, da reva ui mogla kričati, potem jo je nes>el v spal-uico kjer jo je dejal med postelj in omaro ter na njo nametal toliko odeje, da si uikakor m mogla ganiti in bi se kmalu zadušila. Takoj na to je pričel opravliati svojo posle iu vzel iz omare 870. Videvši, da ima ž^na v predpasniku tudi denarnico, jej je predpasnik odtrgal iu vzel 82.50. Kouečno je premeta! še omaro, ker pa tu ni ničesar našel, š^i j*- v kuhinjo in tu ostal. Gospa jh mislila, da je ropar stanovanj«- ostavil, s^je iz svojega neljubega stanovanja oprostila iu odšla v kuhiu o, da bi klicala na pomoč. Toda v tem hipu jej je lopov, ki je bil za vratmi skrit, zagnal pest popra v obraz in zbežal. Reva je skoraj oslepela. O roparju ui nikacega siodu Velika tatvina davčnih znamk. Peoria, IU., 26. jan. Danes po polunoči vl< mili so roparji v tukajšnji davčni urad, in kljuh t"niu, da bo v poslopju uradniki no6 iu dan vslužbeni, odnesli so lopovi vse davčue znamke m ves denar, kar ie bilo v b!a«;pjni. J^osročena škoda znača 8100.000. Veliki požar v New Yorku. V skladiščih kemikalij tvrdke Lehn ifc Fink, štev. 128 William St., pričelo je dne 25. "t. m. zvečer goreti. Ker je bilo v skladiščih vse polno gorljive tvarine, razširjal se je ogenj jako hitro, tako da gasilci uiao mogli požara omejiti. Med teci, ko je ogenj divjal z neomejeno sil6, pripetili sta se v kleti dve rsz-atrelbe. Šnst gasilcev se je vsled neznosnega dima onesvestilo. Pii tej priliki je gasilec O'Connell padel raz lestev in oblegal mrtev na ulici. Škodo ceuijo na $200,000. Dva otroka zgorela. Bessemer, Mich., 28. jan. V stanovanju Louis Beissela prevrnila se je včeraj zvečer oljnata svetilka, vsled čeBar je pričelo goreti m je bilo hip >ma vse stauovauje v plamenu. Dva štiri, oziroma šestletna otroka sta zgorela Beisselova žena je težko ranjena iu bode najbrže vsled ran umrla. Boljša in cenejša kakor premog je stvar, ki popoluoma iu hitro ogreje ne samo površiuo ampak tudi notranjost ter jo varuje proti vsemu mrazu iu prehladu, ki nastane ravuo vsled tega, da ui notranji del teleBa jednatio gorak z vnaujim. Ta potrebna jednakost pa se more hitro dobiti s Triuerjevim ameri-kanskim zdravilnim grenkim vinom, ki hitro in prijetno ogreje želodec, najimenitnejši notranji organ, čegar prehlad vpliva na cel telesni sestav v vseh njegovih delih. Trinerjevo greuko vino ima v tem oziru veliko večji vspeh, kakor pa drugi likvorji, kteri se navadno rabij .- v tak namen. Učinki teh pijač so jako škodljivi za organizem, dočim je vpljiv Trinerjevega grenkega vina jediuo-le iu vedno-le dobrodelen. Isto pomaga prenavljanju, sčisti in obnovi kri, zbistri um ter ozdravi vse bolezni v želodcu, jetrih iu ledvicah. Rabiti pa je treba jediuo-le pristni izdelek, kajti samo ta je resnično zdravilen, ki prihaja od njegovega jedinega izdelovalca v Ameriki Jos Triuer-ja, 799. So. Ashland Ave., Chicago, 111. Vprašajte po njem pri lekarnarju iu ne vzemite nobenega drugega 1 Samo to bo izpolnilo vsa pričakovanja in bo pomagalo. Razstrelba v topilnici. Štirje delavci smrtno ranjeni. Baltimore, Md., 26. jan. V topilnici bakra ,,Baltimore Copper Smelting A: Roiling Co." pripetila se je danes razstrelba, ker je slučajno polna lopata tekočega bakra padla v mrzlo vodo. Hazstrelba je bila tako ru.čna, da so delavci na tla popadli in bili z vrelo vodo poparjeni. Jednemu nesrečniku odtrgalo je obe nogi, drugemu velik del mesa na plečih. Vsem pa je razstrelba zlomila kako kost iu sicer s tako silo, da so kosti gledale z mesa. Štirje delavci bodo najbrže umrli. Umoril svojo sestro ? Pittsfield, Mass., 26 jan. Danes so zaprli Roberta Stewart Fosburga, tier je obdolžeu, da je dne 20. avgusta 1900 umoril svojo lastno sestro May L Fosburg. Obitelj Fosburg preselila se je ani začasuo iz Bullalo v Pittsfield. 20 avg. po noči zapazil je morilčev >če v stranski sobi luč, ko je stopil v sobo, gaje nekdo po glavi udaril, la se je nezavesten zgrudil. Vsled tlicev svojega očeta, prihitel je njegov sin v sobo, toda tudi nje ^a bo pobili napadalci. Ko je slednjič prihitela hči na prag, so jo roparji ustrelili in zbežali. Policija je zaman iskala napadalce, a kar je v hiši našla revolver, kteri je bil last Fosburgove obitelji, jela jo poizvedovati, kaj je Fosbur-gov sin počel v onej noči. Nato so zaslišali Fosburgovega sina, njegovo ženo in Beatrice Fosburg, sestro umorjene, ktere slednje izvajanja so morala biti jako važna. Med tem *o detektivi v Buffalu izvedeli, da Be člani obitelji prepirajo zaradi denarja in konečno je sodišče obdolžilo Roberta Fosburga, da je umoril svojo sestro, in ga pridržalo pod S20.000 poroštva v zaporu. V )bče se sodi, da so dozdevni roparji bili le plačaui ljudje, kterih naloga je bila odvrniti sum od domačih. Robertov ofte je prepričan o sinovi nedolžnosti in bode najbrže plačal zahtevano poroštvo. Trust za železniške vozove. Chicago, 111., 27. jan. ,,Chronicle" poroča, da namerava železniški sindikat Harriman - Morgan-Vanderbilt kupiti „PulJman Car Company" in ako mogoče tudi druge siične družbe. ,,Pullman Car Company" že sedaj skoraj kontrolira vse spalne vozove v Zjed. državah z izjemo na črtah : ,,Chicago, Milwaukee & St. Paul" in ,,New York, New Haven & Hartford" železnice. Ako se nameravano zgodi, potem bodo vse družbe zjedinjene. Seveda... Toda misliš vsako pivo je dobro — Večinoma je tudi .... ■ ■ ako si kdaj pokusil SUPERIOR STOCK pivo, potem veš da je boljše nego dobro. — lato je NAJBOLJŠE ...... Bosch Brg. Co. LAZE LINDEN. - • MIOH. PRODAJA SE POVSODIV SODČEKIH IN STEKLENICAH. .. ....... ..., ' .... T,,"' - i - T - i- -n »nin-*iTl .TtfJ^^^BK Entered at second class matter at the N«w York, N. Y. Post office October 2. 1893. „GLAS NARODA". l»i»t slovenskih delavcev v Ameriki. ^sdaj&telj in urednik: Published by F. SAKSKR. 109 Greenwich St. New York City. N » leto velja li«t za Ameriko $3.—, ca pol leta..............11-60, L% Evrope /a vse leto . . . gld. 7.—, ......pol leta----- 3.60, , „ „ četrt leta . . . „ 1.75 / Evropo pošiljamo list skupne dve številki ,Glas Naroda'4 izhaja vsako srede in sou-, to GLAS NARODA" („Voicb of the People") Will be isued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3. Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrstic se plači 80 centov. Dopisi brez podpisa in osobnost1 te ne natisnejo. Denar naj se blagovoli poslati pc Mon-»y Order. Pi i spremembi kraja naročnikov ocosimo, da se nam tudi prejšnj« bivališče naznani, da hitreje najd*> mo naslovnika. Dopisom in pošiljatvam naredit* »»•lovom: „Glas Naroda", 109 Greenwich St. New York City Telefon 3795 Cortlandt. Znižanje vojnega davka. V zadnjej številki „GIas Naroda" imo mimugredfe objavili poročilr iz Washingtona gled^ znižauja vojnega davka; ker pa namerava kongres davke v istini znižati, hočemo danes naše cenjene čitatelj^ natančneje s to zadevo seznaniti. Odredbe, ktere je finančni odbor senata odobril, in koje bode skoro gotovo tudi senat potrdil, se ne ločijo mnogo od onih, ktere predlage poslanska zbornica, kajti razloček obeh predlogov je v materijelnem smislu le malenkosten in se toraj odboru obojestranskih skupin dp bode treba mnogo truditi, da se gledč znižanja naslovnega davka sporazumi in dotične odredbe opra~ vomoči. Senat kakor tudi zbornica stavile sta svoje dotične predloge iz stališča, da se morajo davki takozvane-ga malega denarnega prometa, č<-že ne popolnoma odpraviti, saj znatno znižati. Gledč obdačenja naših bogatih zavarovalnih družb, pronašel je odbor način obdačenja, po kterem bode družbam nemogoče svoje davke iz doneskov posameznih zavarovaucev plačevati, oziroma posestnikom zavarovalnih polic mesečne doneske povišati. Kljub temu bodo pa družbe indirektnim potom vendar le Baj nekaj davkov od zavarovancev iz-crpile, kajti eventuelni novi zavarovanci bodo najbrže plačevali iste doneske kot sedanji, toda za manjšo glavnico. Da senat ni predlagal odpravo obdačenja patentiranih zdravil in denarnih nakaznic, temu nikakor ne moremo ugovarjati, v kolikor je namreč ta davek za potrebne državne dohodke umesten. S znižanjem vojnih davkov uvrščeni bodo nekteri dosedanji izvan-redni davki med redne davke, kajti vladni stroški bo se tekom zadnjih let izdatno povišali, vsled česar je tudi dohodke pomnožiti. Ker je pa vojni davek do sedaj veljal kot iz-vanredni davek, in ker naša republikanska vlada z rednimi davki neposredno vseh svojih izdatkov pokriti ne more, jej ne preostane nič druzega, nego vojni davek uvrstiti med redne davke, ter ga za dopustna svoto znižati. Brezdvomno se je kongres v tem pogledu udal občemu ljudskemu zahtevanju, ter sklenil znižati vojni davek v skupnem letnem znesku 40 miljonov dolarjev, dočim je marsikteri poslanec obeh zbornic v svojem mišljenju, znižanju davka še sedaj protiven; ravno tako se tudi mnogi administratorji, osobito oni državnega zakladnega urada s zuižanjem davkov nikakor ne morejo sprijazniti. Vlada je na podlagi davčnih dohodkov minolih let izračunila, da zamore letne davke za svoto 40—45 milijonov dolarjev znižati, kteri pomanjkljaj se lahko pokrije iz eventuelnega preostanka druzih vladinih dohodkov. S 30. junijem 1900 končano fiškalno leto je bilo za našo vlado v finančnem smislu skrajno ugodno in mi upamo — dasiravno ne pričakujemo — da bodo prihodna leta iBto tako ugodna. Ako se pa naš promet in izvoz pomanjša, znižajo se tudi prometni, oziroma izvozni davki, v tem slučaju bi zamoglo sedanje znižanje davkov za 40 mili jonov dolarjev, dovesti našo vlado do neljubega primanjkljaja Gle^e tega se pa nam ni treba bati, kajti vsled znižanja davkov zamore se takozvani mali denarni promet lepo razviti in tudi v Blabih časih vstra jati. Homatije na Kitajskem. Kitajska ugodila kaznovanju vstašev. Peking, 26. jan. Kitajski mirovni pooblaščenci so brzojavno vprašali belgijskega kralja, akozamorejo belgijskemu državljanu M. Wouters, kteri je bil kot svetovalec v službi Tsung-li-Yamena, podeliti iBto dostojanstvo. Kralj temu najbrže ne bode ugodil, ker bi se s tem mirovna pogajanja ovirala Glede odškodnine se je izrazil Li Hung Chang, daje sposobnost Kitajske za izplačanje odškodnine odvisna povsem od viBokosti odškodninske svote. Istodobno je Li dejal, da bode morala Kitajska uvozno eolnino povečati, kar Enači, da nameravajo premeteni Kitajci odškodnino z evropejskirn denarjem plačati. Baje bode iskala kitajska vlada v Zjed. državah večje posojilo. Kitajska je s kaznovanjem vBtaških vodij zadovoljna; glede kazni generala Tung Fuh Sianga S'%se pooblaščenci izrazili, da inu bode težko priti do živega, ker on je poveljnik velike vojske. Vlada hoče tudi drugim zahtevam ugoditi. Nemire v pokrajini Chi-li, zamore vlada sama zatreti, tako da je inozemsko vojaštvo postalo nepotrebno. Lakota na Kitajskem. Peking, 27 jan. V pokrajini Shan Si je lakota zelo opustoševala med ljudstvom. Na tisoče ljudi je umrlo. Dvor je ukazal deliti riž med ljudstvo, ktero trpi pomanjkanje. Poslanikom se je pa poročalo, da so domačim kristjanom odrekli vsako pomoč in jih celo kaznovali, ako so prosili pomoči. Poslaniki Zjedinje nih držav, Anglije in Francoske so se pritožili gledfe tacega postopanja pri princu Ching in Li Hung Chan-gu, na kar je dvor odredil, da imajo uradniki med domače kristijane ravno tako deliti riž kakor med druge Kitajce. Ta naredba je zelo važna, ali vprašanje je, ako bode tudi izvršena. Iz naših Mih kolonij ,.P a c i f i k a c i j a" F i 1 i p i n c e v. Iloilo, otok Panay, 26. januvarija. 50.000 Filipincev (v resnici menda le 500. Op. ured.) pokrajine Iloilo, priseglo je včeraj zvestobo Zjed. državam. V Santa Barbara, vdalo se je 30 vstašev. Manila, 26. jan. General Fuu ston poroča, da so Američani vče raj kraj San Isidoro usmrtili pet vstašev. Tudi vstaški vodja Tagun-ton je usmrten. Filipinska komisija je potrdila zakon, vsled kterega vse one osobe, ktere vstašem proti Američanom na kterokoli način pomagajo, zgu-be pravico javnega uradovanja. Predsednik Taft je dejal, da so tolpe vstašev smatrati kot ioparske tolpe. Npvi zakon določa za Filipine, 6urni delavski dan. Ameriški vslu-žbenci imajo prosto vožnjo iz San Francisca v Manilo in polovico plače xa časa potovanja. Vojna led Boerci in Anglijo. •Boerci vjeli angleški vlak. Kimberley, 26. jan. V bližini naselbine Slijpklijp, severno od Kimberley, vjeli so Boerci angleški, orožje in streljivo vozeči vlak. Vojake, kteri so čuvali vlak, so pr«je postrelili. Pretoria, 26. jan. Boerski časopis „Wachteru poroča, da so se vsi kapBki Nizozemei pridružili Boer-cem, angleške vojaške zveze so razdejane. Angleži zatrjujejo, da je ta vest neutemeljena. Cape-Town, 28. jan. Boerci so v Kapski koloniji dosegli pokrajino Ondtshoorn, kjer se je vršil kratek boj z ondašnjo angleško posadko. Kimberley, 28. jan. Nizozemci pokrajine Kuruman se ne pridružujejo Boercem. Pretoria, 28. jan. V bližini Bron-horst Squit, 40 mil od-ialjeno od Pretorije, vršili bo se boji med četami polkovnika Plumerja in Boerci. Podrobnosti niso poznane. Cape Town, 29 jan Konzul Zjed. držav, Adalbert S. Hay, odpotuje jutri preko Anglije v Zjed. države. Vojska bode trajala še jedno leto. London, 29. jan. Današnja„Daily News" poroča, da angleško vojno ministerBtvo ne namerava letošnje leto niti jednega vojaka iz južne Afrike odpustiti, in da namerava angleška vlada še nadaljnih $350.-000 000 žrtvovati v vojskine namene. Pretoria, 28. jan. Boerci so danes po trdem boju z general Smit-hovim vojaštvom ostavili mesto Carolina. General governor Sir Alfred Mil-ner je danes tukaj svečano proglasil Edwarda VII. angleškim kraljem, cesarjem Indije in vrhovnim gospodarjem Vaalskih kolonij. Dopisi. Marquette, III., 24. jan. Dovolite mi gospod urednik, da se pričetkom novega Btoletja tudi jaz oglasim v našem cenjenem listu. Koncem vsacega leta, vesten človek gotovo stori konečni obračun, istotako je treba, da se tudi v jutru novega stoletja ozremo nazaj v stoletje prosvete in največjega kulturnega napredka. Ako tudi v tem stoletju vse tako napreduje kakor je v minolem, prišli bodemo zopet v moderni Babel — a potem? — Toda utopija! Baj še dolgo nismo na koncu svojega cilja, večina ljudskih mas ješedandanašnji na onem istem stališču kakor davno v srednjem in starem veku. Razloček je le ta, da se je staroveško plebejstvo spremenilo v moderno Bužništvo, ktero pod krinko osebne Blobode sedanje sužne ne le samo telesno, temveč tudi duševno muči, izkorišča in konečno prepušča svojej osodi. Na tem polju minolo stoletje ni doseglo mnogo napredka, in ob njegovem sloveBU bili smo popolnoma ravnodušni ter hladuokr-vi; edino uade, da bode novo stoletje donbslo ono, kar proletarec že tisočletja pričakuje so nas navdale, ko • mo v SilveBtrovi noči vaklikno-li poslavljajočemu se stoletju naš zadnji „farewell." Evo kratki obračun proBvete. L. 1803. pljul je prvi Fultonov paro-brod po roki Seine; Napoleon I. imenoval je iznajdbo kot naivno igračo, a že štiri leta knstieje pljul je prvi parnik po reki Hudson iz New Yorka v Albany. Leta 1814. dobil je London plinovo' razsvetljavo. Koaig izumel je nagli tisk. Jurij Stephenson izdelal je 1. 1812. prvo lokomotivo, -Met let kasneje izumel je Gabelsberger stenografijo. Leta 1818. rodil se je Karol Marx in 1. 1820. Engels, prva apoB ola jednakopravnosti in jednakoveljav-nosti. Ona dva klicala sta prva: ,,Združimo se ne gledč na narodnost, kajti vsi smo ljudje in imamo ljudska prava 1" Leta 1825. izročili so prvo železnico med Stocktonom in Darlingtonom osob-nemu prometu. Leto 1833. uvrstilo je brzojav med onodobni napredek, 1838 fotografijo, ki je iznajdba Francoza Daguerre; 1. 1846. napravil je EliaB Howe s svojim bivalnim strojem strah vsem krojačem; 1 1851. otvorili so v Londonu prve svetovno razstavo. Graham Bfll izumil je 1. 1872. telefon, a EHibod poleg stoterih drugih iznajdb fouo-grsf Toraj človeštvo je na tem polju zaista v minolem stoletju napredovalo ogromnim korakom ter prekosilo vsa prejšnja stoletja Ali — kjer je velika svetloba, tam je tudi senca iste veličiue. Je li ljudstvo v smislu siobode stopalo istim korakom kakor iznajdbe? Temu gotovo nihče pritrditi ne more, kajti proletarci — in to je jedro ljudstva — zavzemajo danes isto svetovno stališče kakor nekdaj, ko so ljudje hoteli dokazati, da mora baš tako biti. Mora? Seveda, po želji kapitalistov mora i v nadalje tako ostati, ker nevednost in nezavednost današnjega plebejstva jim jamči neovirano izkoriščanje svojih sužnjev. Toda veseljem moramo pozdraviti, da se teptano ljudstvo povsodi zaveda in Bkoro za trdno lahko pričakujemo, da bode Bedanje stoletje v tem pogledu prineslo toliko napredka, da bode tisočletnemu tlačanatvu za vedno odzvonilo in zasijalo solnce siobode in jednakopravnosti. Sicer se tu pa tam pojavijo črni oblaki na obzorju napredka, v stari domovini nastati zamore celo kak blizzard, toda take malenkostne oblake nam ni treba vpoštevati, kajti solnce prosvete minolega stoletja odsevalo bode v zavednosti sedanjega in tudi najmočneji „črni oblak" ne bode prosperiral, ker XX. stoletje je doba proletarca. Nikakor pa ne morem zapopasti g. dopisnika, kteri v štev. 3. ,,Glas Naroda" trdi, da se je pričelo slovensko časopisje v atarej domovini potezati za pravice delavstva. Po mojem skromnem mnenju listi in stranke v starej domovini niso nikoli zastopali delavstva, pač se pa hlinijo delavstvu, da tim načinom v kalnej vodi love glasove za svoje stranke. Kako sta Blovenski stran ki delavcem naklonjeni, nam jasno dokazujejo predzadnje državno-zborske volitve na Štajerskem, kjer sta se sovražni Btranki zjedinili, da odvzameti delavstvu mandat. (Na Štajerskem teptajo Nemci slovenska narodna prava, ktera nihče ne sme prezirati, in je toraj sporazum no postopanje tamošnjih strank umestno, da ljudstvo tudi v narodnem oziru napreduje; to je opažati povsodi in pri vseh narodnostih, na pr. Irci in Angleži itd. Opomba ured.) O tem dejstvu bi navedel lahko neštevilno dokazov, kajti tekom let imel sem dovolj prilike opaževati delovanje političnih strank stare domovine. Upliv nerke gospode na Slovenskem je res velik, ali baš ta upliv pospešuje dobro stvar, kajti baš oni, kteri želfe v deželi g spo-dovati, dajejo proletarcu tako slabe vzglede, da je konečuo njihov propad neizogiben. Pred vsem "pomanjkuje onstran oceaua deiavekpga časopisja; sicer imamo na obalih Adrije borni listič, ali ta nikakor ne zadostuje potrebam, ker se mu je boriti s sovražniki obeh strank, kteri delavstvo le v svoje namene izkoriščajo. Vendar pa v prepričanju, da tudi to L.e bode dolgo trajalo, kličem ob zaključku mojega dopisa vs»m zavednim delavcem : živeli in bili vstrajnil Premogar S. K. Iz delavskih krogov. Znamenja premogarskega štrajka. Indianapolis, Ind., 28: jan. Tukaj zborujoči konvent zjedinjenih rudarjev Amerike izvolil je sledeči odbor: Fred Dilcher izNelsonville, 0.; William Farley iz Piatt City, Ala. ; Benjamin James iz Janes-ville, Pa. ; John Fay iz Pottsville, Pa.; Joe Pendleton iz Fort Smith, Ark. ; James Boston iz Sparta, 111.; Ed. McKey iz Versailles, Pa., in George Purcell iz Terre Haute. Konvervt bode svoje poslovanje pravočasno dokončal, na kar bodo delavski odposlanci odšli v Columbus, Ohio, kjer bode zborovanje delavcev in posestnikov rovov. Odbor izdelal je plačilno lestvico za premogarje iz okrajev trdega premoga, kteronamerava posestnikom rovov predložiti. Premogarji trdega premoga nameravajo namreč zahtevati zopetno deBetodstotuo povišanje plače. Philadelphia, 28. jan. Bati Be je, da premogarji letošnjo spomlad ne vprizore še večjega štrajka Kranjsko slov. katol. podp. društvo sv. Barbare FOREST CITY, - - . PA. ODBOR: Josip Bucenel, predsed« ik; Anton Ciar, podpredaec nik ; John Telban, I. tajnik; Bartol Poverk, II. tajnik; Ma rtin Muhič, blagajnik. NADZORNIKI: Josip Zalar, Jurij Zupan, Frank Skubic, John Drašler Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku : J. Telban, Box 607, Forest City, Pa. Glasilo „Glas Naroda". Nemir v Evropi? V evropejski Turčiji preti vstaja Macedoncev. Dunaj, 26. jan. Že dalj fasa pojavljala so se na Balkanu znamenja nezadovoljstva, ktera je pa vlada v Carigradu umela prikriti javnobti. Današnja uradna iz Turčije prihajajoča poročila pa svedočijo, da _____________j— kakor uam J0 v kratkem pričakovati vstaje bil jesenski. Odbor za plačilno i°» ktere središče je nesrečna Mace i . • ..... _____x:i____. -• , Dijaški izgredi v Rusiji. Petrograd, 10. jan. Povod dijaškim nemirom v Rusiji, bila je neka igra, ktera se petrogradskim dijakom ni dopadla in so v glališču vprizorili škandal. Ker časopisje o tem ni ničesar poročalo, pisali bo petrogradski dijaki o izgredih svojim t ivarišem v druzih mest h, vsled česar so dijaki v Kijevu postali nemirni. Pc Božiča so nemiri ponehali, ali bati se je, da se, kakor hitro Be predavanja prično. z* -pet ne pojavijo. Kijevsko vseuči-lišče obiskujejo večiuoma revni dijaki, kteri ne dobe nikake podpor« ;" pred par meseci je ravnateljstvo kijevskega vseučilišča izključilo 303 dijake, ker niso zamogli plačati kolegnine. V istem času vršili s-« se nemiri v Petrogradu, vlada je več dijakov odposlala v Sibirijo in zaključila nadaljua predavanja. Vsled tega so se dijaki zbrali v vse-učelišču, kterega niso hoteli preje ostaviti, da vodstvo svoje odredbe prekliče. General Dragomirov, obkolil je vseučelišče z vojaštvom, dijaki so morali javiti svoja imena in sodišče je vseh 406 obsodilo v vojaško službo. lestvico namerava zahtevati povi šanje plače, ter je pozval tudi urad- generalnega konzulata v Solunu, nike družb, naj store jednako. Zborovanje premogarjev in posestnikov rovov se bode vršilo v marcu. Dalje so premogarji sklenili zahtevati lOodstotno povišanje sedanje plače, čemur posestniki gotovo ne bodo ugodili. Družbe in posamezni posestniki bo že sedaj v velicih skrbeh, kajti zadnji štrajk jim je prouzročil veliko škodo, ktera bi bila sedaj še mnogo večja, ker nameravajo tudi premogarji v okrajih mehkega premoga štrajkati. Pomanjkanje premoga v Colorado. Denver, Col., 28. jan. Zastopnik „United Mine Workers,44 Charles Duncan je prišel danes semkaj da se pouči o stanju štrajka. Vsi premogarji š.trajkajo potreba premoga se vedno bolj oglaša, kajti sedaj tudi trgovci premoga več ne dobe Pomanjkanje premoga posestniki rovov baš žele, kajti v zimi je tako pomanjkanje za revno ljudstvo naj bolj občutno. Premogarji zahtevajo vojaštvo. Denver, Colo. 29. jan. Uradniki unije bodo jutri pri governerju zahtevali, da nemudoma pošlje vojaštvo v Heurfano Co., da slednje čuva premogarje pred nesramnimi uradniki premogarskih družb. Javni uradi omen enega countyja, eo namreč prepovedali delavcem se zbirati, kar je slednjim postavno dovoljeno, ondašuji šerifi zapirajo štrajkarje brez vsacega povoda. Delavci bodo povsem lahko dokazali, da bd državni uradniki Hauer-fano countyja v Blužbi Colorado Fuel & Iron Co. Postavodajajstvo odposlalo je v minolem tednu označeni county odbor, da preišče razmerje med delavci in posestniki, tjda uradniki družb sledili bo via dinim uradnikom za vsako stopinjo, tako da delavci niso mogli prosto izpovedati o surovosti posestnikov. Šerif se je dalje izrazil, da bode preprečil vBako zborovanje delavcev ter vrgel v ječo vsakogar, kteri bode deloval za združenje in unijo. Prošnjo za oti i><>šiljatev vojaštva vročil bode gi vernerju predsednik unije Gehr. Danes so zaprli zlati ruinik Santa Rito, vsled pomanjkanja premoga. Illinoiski farmerji v skrbeh. St. Louis. M" . 27. ian. Ob illi-noiako misBuurski meji so farmerji v velikem strahu, vsled poskušane-ga umora farmerjaGeorge Schfllin gerja. Slednji je namreč pred jed-nim teduom dobil pismo, naj na v pismu označeni okraj prinese $140, ako tega ne stori, naj pričakuje svojo smrt. George to pismo ni Bmatral resnim, toda minoličetrtek se je prepričal, da je stvar povBem resna, kajti ko je v gostinski sobi čital časopise, uBtreiil je nekdo skozi okno, k sreči kroglja ni pogodila svojega cilja. Tudi Georgovi sosedje in celo sam šerif dobili so grozilna pisma. Famerji so razpisali $1500 nagrade onemu, kteri bi vjel nesramne lopove. donija. VBled poročila avstrijskega oglašajo in pojavljajo se po vsej deželi roparske čete, kterih naloga je požigati in moriti vse, kar ni moha-medanske vere, ne gledč, da so ondašuji pravoslavni tudi podaniki sultan Abd ul Hamida. Bolgari, Srbi in Grki oBnovali so po kitajskem vzgledu tajne družbe, kterih namen je, osloboditi se turškpga gospodstva, tako da postane Balkan, oziroma večji del Turčije, neodvisen. Vrhu tega javlja avstrijski konzul iz Bajruta, da je tudi položaj v Mali Aziji ali Auadolu skrajno nevaren, kajti ne gledš na vero in narodnost, je ljudstvo tudi tukaj nezadovoljno. Postave se nikjer ne vpoštevajo, premoženje ni nikjer varno. Inozemski konzuli v Erze-rumu in druzih mestih svetovali so svojim vladam, da odpošljejo v varstvo inozemcev vojaško pomoč. Profesor Rakezi, ki je prepotoval evropejsko Turčijo, je prepričan, da je na Balkanu 50,000 Mohameda-nov, kteri nimajo stalnega domov-ja; slednji vedno potujejo in se pre-žive z ropaniem, ali z drugo besedo : vsaki oBmi Moslemin jo po poklicu ropar. Temu je ponaiveč carigrad-ska vlada kriva, ktera roparje niti ne zasleduje, dokler oni vrše svoj ,,poklic", samo da ne vznemirjajo inozemske konzulate. Macedouski revolucijonarski odbor, kterega sedež je v Sofiji (Bolgarska) ima 100,000 članov, kterih vsaki in a še najmanje po dva pristaša, tako da zamorejo Macedcnci, kadar pride ugodni čas, postaviti 300,000 mož na bojno polje. Ker se turška v ada boji nemirov, poBlala je v Macedonijo obilo vojaštva. V Solunu šteje posadka 25,000 mož, v vasi Sjatista 5000, a v Bitelja 4000 mož. Tudi v severnej Albaniji je vse polno konjiče. V Stam^ulu in Edirnč pripravljenih je 80,000 mož, da eveutuelno vstajo vduše. Kretanje parnikov. V New York dospeli: ,,Weimar", 26. jan. iz Bremena s 589 potniki. ,,La Gascogne", 27. jan. iz Havre. ,,Graf Waldersee'4, 28. jan. iz Hamburga s 299 potniki. ,,Karamania", 28. jan. iz Marseille s 207 potniki. , ,,AUer", 29. jan. iz Genove s 404 potniki. .,Amsterdam", 29. jan. iz Rotterdama. Dospeti imajo: ,,Anchoria" iz Glasgowa. ,,Teutonic" iz Liverpoola. ,,Tartar Prince" iz Genove. ,,Bulgaria" iz Hamburga. ,,\Vesternland" iz Antwerpena. „New York" iz Southamptona. O d p 1 j u 1 i bo: ,,Spartan Prince" 28. jan. v Genovo. ,,Lahn" 29. jan. v Bremen. „Vaderland" 30. jan. v Antwerpen. ,,Victoria" 30. jan. v Hamburg. ,,Oceanic" 30. jan. v Liverpool. Odpljuli bodo: ,,Weimar" 3*. jan. v Bremen. ,,La Gasgogne" 31. jan. v Havre. „Cufic" I. febr. v Liverpool. „AlIer" 2. febr. v Genovo ,,Karamania" 2. febr. v Genovo. „Waldersee" 2. febr v Hamburg. ,,Etruria" 2. febr. v Liverpool. „Georgian" 2. febr. v Liverpool. Amsterdam" 2. febr. v Rotterdam. ,,Anchoria", 2. feb. v Glasgow. ,,Tauric", 5. feb. v Liverpool. ,,Westernland", 6. feb. v Antwerpen. ,,Tfcutonic", 6. feb. v Liverpool. ,,New York", 6. feb. v Southampton. V ParniSki listki so dobit po i- jrnil 'cenah pri FR. SAKSER & CO, 109 Greenwich St., New York. ___ ^_ __ _____________________________________________________ _____________________ ____ )f|! Jugoslovanska Katoliška Jednota. j|| l/ Sedež v ELY, MINNESOTA. ill URADNIKI : Predhodnik: John Habjas, Box 303, Ely, Minnesota; P dpr*da*duik: Josip Pkzdirc, 1024 S »uth 13th St., Omaha. N*b. ; i. tajnik: Jožef Agni4, Box 266, Ely, Minuesota ; ii ,, Stefan Baxovec, Box 1033, Ely, Minnesota ; Blagajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota; NADZORNIKI: Ivan Pakiž, Box 278, Ely, Minn. ; John Globokar, Box 371, Ely, Minn. ; George Stepan, Box 1153, Soudan, Minn. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika : J o e A g n i 6, Box 266, Ely, Minn., po svojem zastopniku iu nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj se pošljejo blagajniku: Ivan Govže Box 105, ^ly, Minn , in po svojem zastopniku. Društveno glasilo je „GLAS NARODA". Bombaževa obrt v Ameriki in Evropi. Washington, D. C-, 25. jan. Iz voz bombaževe tkanine v Zjedinje-nih državah je v minolem desetletju jako napredoval. Dočim so Zjed. države leta 1890. izvozile 136 milijonov yardov tkanine, dosegel je izvoz v letu 1900. 258 milijonov yardov. Za izdelovanje bombaževega blaga je naš jug najugodneje polje, kajti kraj predilnic raste bombaž, premog se pridobiva tako-rekofl na zemeljskem površju, delavci Bi* skoro zastonj dobiti, poleg tega so pa tudi naši stroji vrhunec tehničnih naprav. V očigied temu, m<>ramo se pa čuditi, da zamore Anglija, ktera dovaža bombaževo surovino iz tisoče milj oddaljenih krajev, iu ktere premog aepridobiva globoko v zemlji, obstati v tem predmetu na svetovnem trgu. Leta 1S90. izvozila je Anglija 5 milijard 124 milijonov 966 tisoč yardov bombaževe tkanine, a v letu 1900. vedno 5,034,250,000, toraj je v tej stroki le malo nazadovala. V mi uolnm letu uvozila je Anglija za £191)659,000 surovega bombaža in ta $300,000,000 izdelanega blaga izvozila. V Nemčiji izvolili eo leta 1890. 28,2*5,400 kg., a v letu 18t9. 37,166,000 kg. bombaževih tkaniu. Tudi izvoz Francije se je povečal od 17,2*6,000 kg. na 32,003,000 kg Kljub temu, da Evropa dobiva iz Amerike bombaževo surovino, izvozila je leta 1900 za $400,000,000 bombaževe tkanine, dočim je Amerika izvozila le za 121,000,000 tega blaga. Bombaževi baroui našega juga dobro vedo, da §e jim ravno v tej obrti nudi najlepša prilika kon-kureuce z Evropo. Vsled tega so ustanovili iole za zamoroe, v kterih se uče naši Creoli izpodrivati belo poltne delavce, da z njihovo po močjo izkoriščajo nt ravne zaklade naših južnih držav. Evropejske in druge vesti. Praga, 25. jan. Včeraj so v Sena-vi na (^-eškem antisemitje zažgali židovske sinagoge in tri židovska tovarne. Pri požaru zgorelo je deset ljudi. 4000 delavcev je vsled požara ostalo brez zaslužka. Skoda se ceui $100,000, ali pol milijona kron. Paris, 25. jan. Vsled statistike, kt«ro je izdala tukajšnja delavska borza, bilo je početkom minolega decembra 41 odstotkov pariških delavcev brez dela in zaslužka. Od stotki brezposelnih zidarjev so še večji nego oni ostalih delavcev. Od 140,000 zidarjev, kamnosekov, mizarjev, tesarjev, ključavničarjev in barvarjev jih 72 000 prazuuje. Petrograd, 29. jan. Grof Lev Ni-kolajevič T.olstoj, najslavneji ruaki pisatelj, in socijalni reformater je zopet nevarno zbolel. Ker je Tol stoj že star, bati se je, da ne bode okreval. Slavni in svetovnoznani genaral Gurko, junak rusko turške vojske je danea v Petrogradu v 73. letu avoje dobe umrl. Bruselj, 29. jan. Semenišče sv. Josipa v La Laurieere, v kterem je 600 gojencev, je danes pogorelo Stanovniki so se rešili. Razun druzih ranjenikov, sta tudi je~en gasilec in duhoven teško poškodovana. London, 29. jan Iz Shanghaija se' poroča londouski ,,Morning Post", da se Rusija pogaja a kitaj ako vlado glede odstopa kitajskih iztočnih pokrajin. Drobnosti. Umrla je v Brežicah 2. jan. gospa luci.a Razlag, 701etna vdova znanega voditelj a Slovencev v prejšuih desetletjih, dr. Fr. Razlaga. Naj počiva v miru. ♦ * * Um**] je 17. jau. na Dunaju gosp. Frančišek Šuklje, avskultaut v Rudolfovem, sin g dvornega svetnika Sukljeja. * » * Poskusen samomor. Trgovski agent Rudolf Čebulj, 22 let star, rojeu v Pred >sljih na Koroškem, pristojen v Šmartno pri Slovenjem Gradcu, se je 7. jan. zjutraj okoli poi 7. ure pred vratmi svojVga Bta-novauja v Gorjupovih ulicah štev. 3 hotel ustreliti. Krogljajenad desnim ušesom šla v glavo, a ni pro-drls v notranjost glave, namreč je obtičala v kosti. Na lice mesta poklicani policijski zdravnik dr. llluer je odredil, da so samomorilca prepeljali z rsšiluicn vozom v deželno bolnico. Kaj je pravi vzrok samomoru, se ne ve. Čebulj sam je dejal, da se je v pijanosti hotel ustreliti. 4 . * Višnja £Ora je uradništvo, ki se je a sodiščem in davčnim uradom iz Zatičiue tja preselilo, sprejela takorekoč z odprtimi rokami. V nedeljo se je vršila lepa slovesnost Po maši, ktere so se poleg urac-n -kov udeležili vsi člaui občinsk. odbora, učiteljetvo, orožništvo in gasiluo društvo, je mestni župan, g. A n to u Stepec v imenu vsega prebivalstva pozdravil uradništvo. Mestni zastop je povabil uradništvo na zajutrek, opoldne pa je priredil banket, pri kterem je svirala mestna godba. * * - Povožena je bila na železniškem prelazu na Dunajski cesti v Ljubljani delavk* v tobačni tovarni Amalija Zadnikar. Prišla je bila pod tovorni voz, ker se ni mogla dovolj hitro izogniti konjem, ki so pridirjali po Dunajsk cesti. • • * Povožen je bil 9 jan. popolndne od tovornega vlaka na železniškem prelazu v Zalogu p- d Ljubljauo neki neznan človek. Bil je takoj mrtev. * * * Samomor. „ Domovina" poroča Na nekdanjem pokopal-šftu sv. Duha v Celju so našli dne 4. jauuvarija ustreljenega mladega maži, kterega so spoznali po vojaški knjižici za Ivana Kramerja. Samomonbc je bil doma iz Kapel pri Brežicah ter bivši trgovec v Idriji. Pred par meseci je napovedal konkurz, a denar so mu našli na vrtn zakopanega. Strah pred kaznijo mu je naj brže potisnil revolver v roke, dočim se tudi domneva, da mu je neoz dravljiva bolezen zagrenila ž. vljenje * * * Pobegniti sta hotela iz zopora okrožnega sodišča v Novem mestu cigan Hudorovac in glasoviti tat Petan. Ko sta ponoči od 8. na 9 januvarija delala luknjo v strop, da bi prišla pod streho, od koder bi bila lahko pobegnila, čul ju je neki pod njiju celico zaprti muzi-kant in priklical jetnišničarja, ki je potem spravil Hudorovca in Petana na varen kraj in vklenil v železje. Boj za Celje. Umirovljeni žan darm, ritmoj«t^r g. Zajec v Celjn ki je vrl narodnjak, se je tud h:a ni mogel izvršiti, kajti na potu na vol šče ga je zadela kap. [>a bi se čislanemu narodnjaku kmalu povrnilo ljubo zdravje. * * * Poskusen nmor na Reki. Lam jo 19. maja ponoči zgorelo na Reki skladišče kolarja Adolfa Hermana Ta Herman je star 33 let; rojen je v Trstu, pristcjeu pa v Kamnik na Stajeskem. Zdaj se je razkrilo, da je bil požar nalašč zaneten. Dne 8. jauuvarija zvečer je namreč neki redar slišal klicanje na pomoč. Hitel je na mesto, od koder se je čulo to klicanje in našel tam v krvi ležečega, težko ranjenega človeka. Takoj je prišla tudi neka ženska, kije povedala, da je ranjenec 301etni Franc, Lerinčik iz Ljubljane njen ljubimec. Prišel je bil ranjen na njeno stanovanje, pa takoj zopet odšel, kličoč: Oni morilec me je hotel zaklati. Lerinčika so nesli na policijo in ker tam m hotel povedati, kdo ga je zabodel, niti zakaj, eoga prepeljali v bolnico, kamor je kmalu prišla Bodna komisija. Leriočik je konečno povedal, da je lani v družbi s Hermanom znžgal pogorelo skladišče, da je Herman dobil zavarovalnino. Herman je bil Leriučeku obljubil 400 K, pa mu ni hotel ničesar plačati. Predsinočnim je Lerinčik zopet tir-jal Bvojo požigalsko premijo, nakar gaje Hermau poskusil zaklati in ga smrtno nevarno ranil. Po tej izpovedi je šla policija lovit morilca in p žipalca Hermana iu gaje š • tisti večer zasačila na Sušaku v družbi lahkoživnin deklet. * * A Tri ljndi ustrelil. Na Duuaju so meli H. jauuvarija dopoludue strašen prizor. 231etni mizarski pomočnik Štefan Wanyek je hotel vdreti v stanovanje kleparke Sieg-hardt, ktere ni bilo doma. Ta pa se je vrnila, zasadila tatu in ga podila po stopnjicah, kličoč na pomoč Wanyek se je obrnil in jo ustrelil v srce. Na ulici ga je hotel zgrabiti kočijaž Marek, a Wanyek ga je ustrelil v trebuh. Nato je bežečega morilca zgrabil mizar Fischer, a Wanyek ga je takisto ustrelil v trebuh. Tako ho bile že tri osebe mrtve. Potem je hotel prijeti kleparski pomočnik Hauser, a tudi tega je morilec smrtuouevarno ob-strelil. Kočno je naskočil morilca s sabljo redar Hofstetter. Morilec ni imel nobene kroglje več, a udaril je redarja z revolverjem po obrazu. S pomočjo občinstva pa je redar že večkrat kaznovanega tatu zvezal in odvedel v ječo. • * • Samomor bi*šega ogrskega ministra. Bela pl. Lukacs, bivši trgovinski minister cgrske vJade, ie v blaznosti skočil v Dunav in utonil. Opozicionalni listi somu očitali, da je kot komisar ogrskega oddelka na pariški razstavi zakrivil neke ne-rednosti. Preiskava je dognala, da so bila očitanja lažnjiva. Vendar je bil Lukacs tako nervozen, da je moral v sanatorij. Na počitnicah o Božiču se mu je stanje še poslabšalo iu nekega dne je ušel iz senatorija in skočil v Dnnav. * * * 23 let med Ijudožrci. Nedavno je sprejel papež monsignora Aug1-narda, škofa Sinide in vikarja Ubanza. 23 let je prebil med naj-divj jšimi rodovi, kjer še ni bil nihče, med Ijudožrci, ki požro vsak večer dva pečena sužnja. Sultan Bau-gasBon je dal svojim podanikom lani 300 sužnjev, ktere so divjaki spekli in požrli v eni noči 1 Tudi Augoraudo je bil večkrat v nevarnosti, da ga požr6. Francozi do elej še brezuspešno krotfe strašne Ijudožrce. * • * Število umorov. Na Laškem, kjer je 32 milijonov prebivalcev, je bilo lani 4000 umorov. Na Nemškem pri 55 milijonih prebivalstva je bilo 550 umorov; na Francoskem, kjer je 38 milijonov prebivalcev, je bilo 609 umorov; na Spanjskein pri 18 mil. prebivalcev je bilo 849 umorov. Stara mati. Podčastnik: „Go-spod Btotuik, pokorno prosim za dvodnevni dopust, umrla mi je stara mati." — Stotnik: „Že zopet? Koliko starih mater pa imate?" — Podčastnik : ,,Samo jedno, gospod stotniki1' — Stotnik: ,,Ali za Boga, vi ste bili letos iz tega uzroka že dvakrat na dopustu in sedaj hočete iti iz istega uzroka že v tretjič domov?" — Podčastoik : „Da, gospod stotnik, moja stara mati je dvakrat le na videz umrla, a sedBj je popolnoma mrtva!'4 Smesnice. Lahek zaslužek. Prvi lo pov : ,,Halo Jack ! Ti si pa na enkrat postal gospod in si skrajn«" ves-1!?" — Drugi lopov : „Ni ^uda. saj sem včeraj 200 dolarjev zaslu žil.14 — Prvi lopov: ,,Kje?" — Drugi lopov: „V — žepu neke tnje suknje I" Stara navada železna srajca. Sodnik: ,,Sprejmite kazen potrpežljivo!" — Prosjak : „L;og vam tisočkrat povrnil" Ulj ud no. Sodni sluga: ,, Povejte mi, gospod Nakič, kt^re stvari so vašej tašči najbolj priljubljene, da jih zarubim in je tako Bpravim v jezo." Kje je Matija Kozan. po domače Terkelac. doma iz vasi Tribute na Dolenjskem: poslednji fas je bival v Iron Mountain. Mich.: ako kdo rojakov ve za njegov naslov, naj ga n-ovoli naznamti: Mihael Žunič. 5986 ' Kctr a k .ad. Calumet, Mich. HITROST ni čaranje, pač samo dobre volje je potreba pri PO SILJ AN JU DENAR! fc V V STARO DOMOVINO in gotovo ie najhitreji tu najceneji v pošiljanju denar-•ev: FRANK SAKSEK, 109 Greenwich St., Vork. Kje sta? JOŽEF Kje je ? MATEVŽ PICK in JOŽEF MAT- »H. vala --a o:»a ▼ Sorie-Id. ftah. N- - r.a> bi ra.1 zvedel: Tohn Z • ec. o: •» i - < LaSaile. III. ' ,2 fe! Pohvalno. „Gospod bankir, vi gotovo plačate mnogo davkov ?" — „Da vam istiuo povem, pri tacih ljudeh kakor sem jaz, si finančni minister prste obližel" Razžaljenje. Farmer: „Oe-mu se pa tako jeziš, tašča ?" — Tašča: ,,Ah, pomisli, dopoludue so me v pragozdu vjeli Ijudožrci, toda nesramneži so me zopet pustili, ker sem preBtara in bi bilo moje meso pretrdo 1" Slovencem in Hrvatom, posebno delavcem pri dogah v gozdovih Mississippia, Arkansasa, Tenessee itd. priporočam svoj St. Nicholas Hotel Corner Main in Washington Streets, v Memphisu, Tenn. Pri meni bode vedno dobiti čedno in ceno stanovanje in hra-n a, dalje sveže pivo, vino in whiskey kakor tudi fine s m o d-k e, vse po nizki ceni. K obilnemu obisku se priporočam Slovencem in Hrvatom s spoštovanjem ___ BLAŽ. TURK. i\\f. "v /joi. dr N t.-a ra la rved roiake. ali nar P •Nt< H. doma - i Vralič štev. I O. iv- e prišel 22. decembra looo. .-a .a- .n Martin Simonič bi a za njega* bivanje in prosita ka; o n:cm ved -, da blagovolijo lik. Simc-nich, 1211 Eiler avenue, [6fbJ Kje je? ALOJZIJA AR KO, rojena Orel iz ValČine vasi, fare Zagraške. okraj Žužrmberk. Zanje naslov bi rad zyedel njen brat : Joe Orel. Bo\ 63. Canonsburg. Pa. (26. jan.) Kje je? Lifitsica uredništva. Rojakom odpošljemo sedaj se S20.52 100 kron avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštninr ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. G. F. M. v P., Colo. Vsak prestolonaslednik postane kralj, oziroma cesar, ako tudi ni bil nikdar y vojni: nemški cesar Viljem II je cesar in kralj in ni bil v nobenej vojni: enako sedajna italijanski in srbski kralj. I re-stol se posleduje kakor določa postava ali hišni red dotične države. V Aystriji ne more po sedajnem redu nobena ženska zasesti prestola. G. I. V. v A., Pa. Ne bodite vendar abotni in si z glave izbite ,,coprnijo", nihče Vam ni zacopral Vaše bolezni; lepo k zdravniku pojdite, coprnije pa pustite v miru, vsa coprnija je le sleparija. Kje je ? Joe Župančič, doma iz Hotiča. pri Litiji; za njegov naslov bi rad zvedel: Joe Rugel, Sunlight, Garfield Co., Colo. Kje so ? Peter Žugel, John Madronich, Josip Brulc, vsi nekje v Minnesoti, in John Osterman nekje v Montani. Ti so pri nas ostali v knjigah zabeleženi ne plačivši računov in prosiva rojake, ako vedo za naslov koga imenovanih, da bi ga blagovolil naznaniti: Grahek in Sunich, 431 7th St., Calu met, Mich. ' [6fb] Služkinjo 203 Bridge Street, v Jolietu, III., IZDELUJEM KRANJSKE HARMONIKE najboljše vrste in sicer: 2. S. 4. do 5. glasne; cena 2 glasnim je..............$1S do 40; oena 3 glasnim........$25 do SO; cena 4 glasnim .... od $55 do 8100; cena 5 glasnim ... .od $80 do $150. Na željo rojakov uglasujem orgije ,,sharp" ali „flat": f, e, d, c, a, h, kakor si kdo želi: Nova spričevala. Spoštovani prijatelj! — Prijel sem vaše harmonike in se vam za nje lepo zahvaljujem; prav po volji so mi in tudi drugim dopadejo, ko jih slišijo. Box 113- Walkerville, Mont., Peter Spehar. Dragi prijatelj! — Naznanim ti, da sem prejel harmonike. Strašno me vesele in reč: 1 smem. da se nisem nadejal tacih. Res me stanejo čez $50, a sedaj jih ne dam za $100. — Zalo se ti tako lepo zahvaljujem, ker sc ■ harmonike tako močne in posebno v glasovih, ki se prav uobro ujemajo. — Rojaki, ki že- , lite imeti dobre orgije, obrnite se na moža, ki vam bobro postreže. — Večkrat seru že videl tvoja spričevala v naših slovenskih listih in prosim te, da tudi mojeg uvrstiš med nje če te je volja, zakaj tacega moža moram . ceniti. Leadville, Colo., A. Križmau. Spoštovani g. John Golob! — Vaše harmonike sem dobil in sem tudi i njimi zado-voljen, ker so prav močno izdelane. Bienville, La , Jakob Škrbic. Dragi prijatelj John Golob! — Prejel sem tvoje harmonike in ti naznanjam, da sem za-dovljen ž njimi in da se mi glasovi prav iopadeio. Crested Butte. Colo.. M. Sodja Jož k Račič, doma iz Viher štev. 1, Leskov-ške fare pri Krškem. Njegova sestra je postala vdova in ga že dve leti ni videla, ker se pa odpravlja y staro domovino, bi rada zvedela za njegovo bivanje prej ko mogoče: Maria Bogolin, Box 465, La Salle, 111. [I2mc] KJE JE? Andrej Jksih, dne 24. dec. 1900, to je dan pred Božičem, je šel iz svojega stanovanja med in g. uro y Braddocku, Pa., in od onega časa ga ni nihče več videl Pogrešanega išče njegov brat l*rank lesih, Braddock, Pa., in prosi rojake, ako kaj o njem vedo, da bi inu naznanili. • [3°jnl Svoji k svojim! Podpisani se priporočam bratom Slovencem in Hrvatom, da blagovolijo obiskati moj saloon, v kterem točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey, kakor tudi druge likere in prodajam fine smodke. Naznanjam tudi, da pošiljam denarje v staro domovino po nizkej ceni in sem v zvezi z g. Fr. Sakser-jem. S spoštovanjem Martin Verzuh, Crested Butte, Colo. John IVLaurin slovenski 3P ogre"bnik ( Untertaker ) se priporoča Slovencem in Hrvatom v Calumetu m okolici za prirejava- nje pogrebov, maziljenje in vse v mojo stroko spadajoče opravku. JOHN MAURIN, Laurinm Mich.' I Mestna hranilnica ljubljanska! f na Mestnem trgu zraven rotovza posluje nad 11 let in ima do sedaj hranilnih vlog uže blizo fl5 milijonov kron, i ktere obrestuje po 4 odst. brez odbitka rentnega davka, kterega g sama iz lastnega plačuje, nevzdignjene obresti pa pripibiije vsacega tp" .g pol leta h kapitalu. Mesto ljubljansko je kot ustanovitelj porok za g vse pri tej hranilnici vložene denarje z vsem svojim premoženjem n in z vso svojo davčno močjo. Poleg te varnosti nabira mestna hranilnica ljubljanska iz vsakoletnega dobička tudi rezervni za-klad. ki znaša sedaj nad K. 270 000 fš* Ker je torej taka varnost za hranilne vloge nedvomljivo popolna in se vsled tega vložniku ni nikoli treba bati. da bi kaj ^ izgubil, pričakovati je od vseh slovenskih rodoljubov, da vlagajo M svoJ denar Pri mestni hranilnici ljubljanski. iščem in sicer mora biti sposobna za gospo dinjstvo in imeti ljubezen do otrok. Služba je r stalna. Pisma naj se pošljejo: [3°jnl Lucas Klun, P. O. Box 102, Aldridge, Park Co., Mont. Hiša na prodaj. Ker mi je umrla žena in se nameravam podati v staro domovino, prodam svojo hišo v Angels Camp, Cal. Kogar roja ov bi veselilo priti v Californijo se mu sedaj ponuja lepa prilika. Hiša je na lepem prostoru, s- edi med dvema rudnikoma ; lep prostor za boarderje; ima štiri sobe, veliko klet pod hišo in poleg nje lepo obdelan vrt, na kterem raste vso zimo vsakovrstno zeljišče; pri hiši je lep kurnik, v hiši pa vsa potrebna oprava. Delo je tu gotovo in se zasluži po $2.50 do $3 na dan. Več pove: Anton Kastelic, Box 2004 Angels Camp, Cal. (2 fb.) Jacob Stonich 89 E. Madison St., Chicago, 111. Poxor Slovenci! K velikej slovenski se lic i, ktero priredi avstrijansko slov. podpor, društvo sv. Cirila in Metodi štev. 16 v Cambria City, Johnstown, Pa. V HRVATSKI DVORANI v soboto 16. februvarija 1901. Začetek točno ob uri zvečer. Vstopnina za osobo 25 centov, dame proste. Ker je to prva veselica, ktero priredi naše tukajšnje društvo, vabimo najuljudneje vse naše rojake iz okolice, da se je blagovolijo udeležiti, ravno tako vabimo brate Hrvate. Za izvrstno zabavo in dobro godbo skrbi ODBOR. Slika predstavlja uro /a gospode (16 Size) 7. dvojim pokrovom (Bosscase) in so vsakomu /nani najboljši pokrovi se zlatem pretegneni (Goldtield) in jamčim za nje 20 let. Kole-*ovje je Elgin ali Waltham in stane s 7 kamni $15, 15 kamni $18, Rojaki, kteri želite kupiti dobro uro, se Vam sedaj ponuja lepa priložnost kupiti do-iro uro /a male denarje. Za obile naročite se priporočam z vsem spošt< vaujeni ^jj Jacob Stonich, $ 89 tt. Madison St., Chicago, ^^ Osreči s tem, da kupiš našo domačo godl>eno skrinjico (Home Music Box). Ista je najbolj čudovita in tudi najcenejši godbeni instrument, kolikor jih je na prodaj. Daje več zabave nego orgije za $100, kajti yedno je pripravljena igrati za vsacega. Godbene vzgoje ni potreba, ker tudi otrok lahko igra. JVsi kupci so preseneteni in zadovoljni 2 njo, kajti ista prekaša njihovo pričakovanje, ker igra nad 500 komadov, kakor je razvidno iz cenika, kterega pošljemo z vsako skrinjico. Zamore se rabiti doma za zabavo otrok, pri dru'tvih in vsakovrstnih družbenih zbirališčih. Izplača se v jedni noči, ko oskrbuje godbo pri plesu. Igra glasno in natančno. Pesmi, koračnice, valčeke, eolke, polka mazurke itd. kakor tudi najnovejše komade izyrsuje boljši nego marsikteri godci. Otroci imajo i njo največje veselje. Omisli si jo za božič. Valček, kterega kaže slika ima jeklene zobe, kteri dajejo glasove, ko so prvi vrsti, Tudi ponavlja vsako pesem ali ples brez prestanka. Ta povsem čudežni instrument stane samo $3-00 v lepi skrinjici z godljo. Agentje zaslužijo denar. Pošlji 2 ct. znamko za okrožnico glede tega in druzib instrementov. Harmonike po S3-00 in vsakovrstne orgije pray po ceni. Najbolje storiš, ako pošlješ $2 in dobiš takoj domačo godbeno skrinjico, ostalo pa pla-čaš ob sprejemu instrumenta. Standard Manufacturing Co., Dept No. 45 Vesey St., New York, P. 0. Box 2853- Xo±S-fc©33Z-. Na straži. (Konec.) Ostal sem popolnoma sam na ,,Divjem polju", žarko Bolnce porumenilo je posamezne skupinje dreves in odsevalo kakor biser v gorskem potoku. Jaz nisem hotel gledati mrtvega lovca, zato sem odSel proti vrbam, toda nehote sem se vedno oziral proti križu in gledal ono kar je kraj njega ležalo. Ubogi Vojno vie I Jaz sem Be še ponekoliko spominjal njegove poroke, ko so svatje prošli memo naše hiše. Mladeniči so kraj cerkve z dekleti plesali kolo, a blizo šole so z malimi topiči streljali tako. da se je steklo naših okenj treslo. Vojnovič je bil krasen mož, na kapi imel je takrat sveže cvetke, a za vratom rudeč svilen robec, baš tam kjer se ga drži sedaj strjena kri. Šel sem tor-.j proti vrbam, pod nogami šumelo je suho listje in travnate biljke, tu pa tam skočila je kaka zelena kobilica iz trave, a v bližini potoka oglašala se je žaba. Prišedši do potoka, odmaknil sem rabrežno vejevje in zrl v vodo. Tu v potokovem ovinku stala je voda mirno: skozi gosto listje prodrl je le tu pa tam kaki žarek jutranjega •olnca ter razsvetljeval kakor zlato mirno vodo. Kraj mene ugledal sem velicega črnožoltega močerada, ki je lezel proti meni. Neizrečno ■em se prestrašil in jel bežati. Po prestanem strahu pričel sem s kratkimi koraki meriti senco pod ouo jelko, ktero mi je označil moj oče — ko prične senca rasti, bodo prišli ljudje. — Toda senca postajala je še vedno krajša. Solnce stalo je visoko nad bližnjimi gorami, a ozračje po dolini je od vročine migljalo. Zopet sem se vrnil h križu in se vsedel na kamen, kjer navadno ljudje kleče, ko v gozdu molijo k Bogu. Zdelo se mi je, kakor da hoče križ objeti ves gozd. Nebo je bilo jasno kakor ribje oko, niti naj manjega ptičjega glasu, da, niti žuželk ni bilo slišati; bil je pravi jesenski sanjavi «lan, kajti daleč na okrog vladala je grobna tišina. Tatinski lovci so ga ustrelili. Sel sem preko travnika, hotel sem zopet senco meriti, toda senca bila je še maujša nego popreje. . Dolgočasno, sila dolgočasno mi je bilo. Podal sem se zopet k truplu ustreljenega lovca in stal dolgo kraj njega ; sedaj se ga nisem več bal. Potem sem šel zopet h križu, kjer sem zavžil košček kruha. V tem treuotku Bem zaslišal šum v bližnjem smrečju ; med vejevjem pojavila se je vitka skokonoga srna. Zadržal sem se popolnoma mirno, vsled česar me srna ni opa-sila ter prišla k ležišču mrtvega Vojnoviča; pred tim lovcem ni občutila več strahu. Se le ko je ob vohala smodnikov duh ali pa ugledala puško, zbežala je z brzimi skoki v goščavo. Konečno, ko sem že v tretje me ril senco, sem opazil, da je postala večja, bil sem toraj že več ur na divjem polju. Moj oče je im«l vedno prav, kar je rekel, vse se je obiBtinilo in tako je bilo t"di sedaj. Veter je prinašal iz gozda glasove in odmev. Bili so ljudje. Vendar pa niso bili drvarji, kteri so imeli priti po mrtvega lovca, temveč na robu gozda sem zapazil mlado žensko, ki je neBla na glavi malo košaro dočim je vo dila za roko triletnega otroka. Mati je pela neko otroško pesmico, a mala deklica se je ljubko smejala in skoro tekla kraj matere po meh-kej travi. Kmalu Bem spoznal novodošlece; bili sta žena in hčerka mrtvega Vojnoviča. Ko sta se približali toliko, da sta me opazili, rekla je mati Bvojej hčerki: ,,Glej, Danica, tam pri krilu sedi deček iu moli Oče naš, to je marljiv deček." Potem je pokleknila na kamen, sklenila roki in molila, a tudi malo otroče posnemalo je svojo mater in hotelo moliti. Mene je ▼ srce ibodlo. Kako bi jej lamogel reči, kedo leži pod onimi vejami? Vsled tega sem šel proč, proti vrbam. „Tako, dragica^" dejala je ženska svojej hčerki, ,,sedaj grem na-rezati encijana, a ti se vsedi na one veje in me počakej. Potem bode prišel oče iz hriba in bod mo sku paj tu pri križu kosili in odšli domov." Nato je posadila svoje dete na veje — na ležišče svojega mrtvega moža, ter odšla na rob travnika, kjer je rastel encijan. Od tam je mene pozvala in me vprašala kaj da počnem tako sam na travniku, ako sem se zgubil, ali mogoče iš6em koze? Jaz nisem vedel kaj odgovoriti, pokazal sem na velicega metulja in dejal: ,,Glej, kako je krasen in kako lepo leti I" ,,Ti si prismojeni" odvrne mi lovčeva soproga s smehom ter odide dalje. Mala Danica igrala seje na označenih vejah, jela jih je premetovati in konečno je nekaj uašla. Toda gotovo se je prestrašila, kajti jela je klicati mater. Kmalu n^to je prišla mati, a lete jej je kazalo zlat prstan in reklo: „Glej, to sem našla, to je od očeta 1" Žena se je prestrašila in rekla: ,,Dete, kako prideš ti do prstana?" Mala se je zadovoljno smejala. Z=uia je posadila deklico na zemljo, pogledala na veje iu strahu zakri- j čala ua vse grlo. Pod vejevjem je j ugledala človeško roko. S skrajno razburjenostjo jela je, >dmetavati vejevje, polastil se je! je strah, potem je padla na zemljo in si pokrila z rokami Bvoje oči. Pred njo je ležal v krvi njen mež. V istem času pojavila sta se na polju dva drvarja z nosilnico. Pri- ! šedši do mrtveca sta pokleknila pred ležišče, potem sta ga položila na nosilnico, dejala kraj njega pn-! £ko in ga odnesla po poti dalje. Košara je ostala kraj encijano-l vega grmičevja ; nesrečna žena je j hodila za nosilci, iz njenih ust ni bilo čuti niti besedice, na njenih : očeh nikake solze, v naročju je no-! sila svoje dete. Ono bledo obličje nesrečnice in zdrava rudeča lica njene hčerke za nosilnico — tega prizora ne morem nikoli pozabiti. Tudi jaz -sem šel za mrtvecem. Vrbe so stale kakor poprej, in odsevale v biBernej vodi, jelkine seu-ce segale so skoro do sredi travnika, a z mahom obraščeni križ stal je v temi kraj roba gozda. Tako smo prišli do vaške poti, nosilci so zavili proti lovčevi hiši, dočim sem jaz odšel proti našem domu. Nisem še prišel do doma, ko sem zapazil, da so naši sosedje privedli v vas nekega moža. Slednji je bil Auton Črni. Ker sva tega človeka videla z očetom zjutraj v gozdu, je moj oče izrazil svoj sum. Prišel je sodnik v naše selo, izpraševanje se je vršilo na prostem. Anton ( rni je priznal svoje dejanje, dejal je, da je to storil iz osvete. Potem so vklenjenega odvedli v bližnje mesto, iz kcjega je nekdaj prišel kot dete. Ko sem prišel domov, našel Bem očeta sedečega na postelji; bil je vznemirjen, objel m - je z veseljem in dejal : ,,Dečko, daues sva mnogo doživela. — Vsled tebe mi je bilo težko pri srcu, no sedaj je zopet vse dobro.'* Potem nisem bil vbo leto več v gozdu, ali kasneje sem večkrat obiskal oni prostor. Vrbe so lesketale, smreke in jelke stoje še daues — in senca raste ter se manjša, kakor osoda življenja, senca raste in iz gine kakor človeško življenje. ......-a , ...flini..................... Slovenske knjige. V zalogi imam knjige raznih založnikov in so zaznamenovane v mojem ceniku in še mnogo novih, se priporočam ceujenim rojakom za daljna naroročila. Cenik pošljem poštnine prosto. Dalie prodajam tudi ŽEPNE URE in VERIŽICE itd. po zelo nizkih cenah. Denar naj si mi blagovoli naprej poslati, male zneske se lahko pošlje v poštnih znamkah. Slovenska Pratika za leto 1901 po 10 centov. Velika Pratika po 15 centov. Mali zneski se mi lahko pošljejo v poštnih znamkah. MATH. POGORELO, 920 N. Chicago Street, Joliet, 111. ".ip" iipiniiipuuiipiv.iipi) inrii'iinpiiiiifniinnAlumni Ali si gluh? Vsak kdor je gluh ali slabo sliši se sedaj lahko ozdravi z našo novo iznajdbo, samo gluho rojeni se ne dajo ozdraviti. Brenčanje v ušesi h takoj preneha- Popiši tvojo bolezen. Preiskava in sovet brezplačno. Lahko se ozdraviš sam doma z malimi stroški. Dr. Dalton's Aural Institute, 596 La Salle, Ave., Chicago, I1L. Vina na prodaj. Dobra črna vina po 40 do 55 ct. galona s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 ct. galena b posodo vred. Manj nego deset galon ni naročiti, ker jih nemorem poslati. Z vsakim naročilom naj se mi blagovolijo poslati novci ali Money Order. S spoštovanjem: Nik. Radovich^ 702 VermontSt.,San Francisco,Cal Slovencem in Hrvatom priporočam BVOj SALOON, 564 Centre Ave., Chicago, 111., V kterem vedno točim svože pivo, dobro vino in whiskey. Prodajam tudi na debelo avstrijske viržinke po nizkej ceni. S poštovanjem Lenard Puh, 564 Centre Ave., Chicago, 111. Josip Losar v East Helena, Mont priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMOD::E in ŽGA-NJE in KUHINJSKO OPRAVO Vse orodaiam x>o nainižii com PAUL SCHNELLER. Notary Public vCalumetu, - - Mich., naznanja, da je pričel poslovanje, ter se Slovencem in Hrvatom priporoča za oskrbovanje v pravnih poslih v stari domovini. Pisarna: 521 Pine Street. tooHsi. Bremen Bahnhofgasse štv. 29 Bremen. jedina slovanska tvrdka, ktera potnike iz Bremena v Ameriko samo z brzimi in poštnimi parniki po zmernih cenah odpremljuje. Vožnja čez morje traja samo 5 do 8 dnij. Slovenci in Hrvatje ne opuščajte pri Vašem potovanju v Evropo se oglasiti dospevši v Bremen v našej pisarni, kjer si denar najbolje zme-njati zamorete, ter bodete na najboljši način v domovino odpravljeni. Ako bi Vaši sorodniki ali znanci radi k Vam v Ameriko potovali, tedaj jim pišite, da naj se Bamo na nas obrnejo; pri nas bodo dobro poučeni, kaj amerikanska postava zahteva, da ne bodejo vrnjeni in b tem denar zastonj za vozili. Oglasila in vprašanja odgovarjajo se v vseh jezikih takoj, točno m vestno. KAREŠ in STOCKI, BREMEN, BAHNHOFGASSE 29. KNAUTH, NACHOD l KUEHNE No. 11 William Street. Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice. aenHce, in dolžna pisma. I Ep os) nje in isterjnje zapuščine in dolgove. Slovanskega naroda sin glasoviti in proslavljeni zdravnik TDzc. Gr. X~\r^J. DIREKTNA Cf.l A DO rtAV3E-PAiY.i-oYiuu-ti«»«3or»u.£ LJUBLJANA. POŠTNI 1 A RNI.s. i i-O : ,,I.a Lorraine", na dva vijaka....................................2.000 ton, 25 000 konjskih moči. ,,l-aSav..ie", ,, ,, ....................12.OOO ,, 25.1x0 ,, ,, l,a Tmirain-", ,, ,, ................... 10000 ,, 12.000 ,, t ,, ,,I.'At|u;. taine"*, ,, ................... 10000 ,, 16.000 ,, ,, ,, I j Brstagne", ..............................................................Sooo ,, 9000 „ ,, ,, I.a Campagm;' ..........___........... ...... 8->oo ,, 9101» ,, ,, ,,l.a Gas«-.>gne" ....................................80 >0 ,, 90x0 ,, ,, tJŠF* Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. v uri dopoludne. * • Parniki odpljujejo iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street: La Gascogne 31. jan. 1901. I La GaBeogue 28. febr. 1901. La Bretagne 7. febr. 1901 1 La Bretague 7 marca 1901. La Champagne 14. „ 1901. La Champagne 14 marca 1901. L'Aquitaine 21. „ 1901. | La Lorraine 21. marca 1901. Glavna agencija; BROADWAY, NEW YORK. RBI> LI1VB (prekmorska parobrodna družba ,,Rudeca zvezda") , ,. New York* v Antwerpen voz, naravnost JZ pHSUDELpmE „ Ahtwerpe|, r prevaža potnike z siovečimi poštnimi parniki: ,,VATEELAITD-\ na dva vijaka, 1 „SOUTHWAEE", na dva vijaka, 8607 to«. .^F^l'i,.......12000 ton- i ..fsiesland".......7116 ton. ■'SlSr^P™ ■ v'jaka' 12000 ton-1 .^ESTEBNLAND".....5736 ton. „KENSINGTON , na dva vijaka, 8669 ton. J ^OOEDLAND''.......... ton. Pri cenah za medkrovje bo vpoStete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba. Pot čez Antwerpen je j^dna najkrajših in najprijetnejših za potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako srpdo opoludne od pomola št. 14, ob vznožju Fuiton St. — Iz PIIILADELPHIJE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov seje obrniti na: International Navigation Company 73 Br^wav NEW Y0EK - 43 La, Salle St., CHICAGO. - 30 Montgomery St. SAN JbKANoISCO. — Third & Pine St., ST. LOUIS, ali na njene zastopnike. —=---Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER. . Holland-America Line (HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav med New Yorkom in Rotterdamom preko Boulogne-Sur-Mer. POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom, RCTTEfiDAlff, parnik r dvojnim vijakom, 12500 ton. 8300 ton. STATENDAM, parnik z dvojnim vijakom, Parniki: MAASDAlff, SPAAENDAM in 10500 ton. WEEEENDAII. Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. Radi cene glej na poseboj objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarne v Trstu, št. 7 Prosta luka Inomostu, 3 Rudolfstrasse Dunaju, I. Kolowratring 10. Brnu, 21 Krona. Parniki on pljujejo: iz ROTTERDAMA vsak fcetr'^k in iz NEW YORKA vsako b o b o t o ob 10 n'ri z j u t r h j. Holland ameriška črta j9 Broadway, NEW YORK. 86 La Salle St.. CHICAGO, 111. DR- G. IVAH POHEK, _______ Post Office Boxes 553 & 563 KANSAS CITY, M0. U. & I Zastopnik te družbe je tudi FR. SAI tER, 109 Greenwich St., New York.