Amerikanski Slovenec 1 4.*S. <5itovf List za slovanski narod v Amdriki in glasilo K. S. K. Jednote. Jolfet. Illinois. <>kt,>»>,.„ lotn 19p4; —.—.......-........—jfr— Imetnik XIlI ET PRODIRA RUS IN HOČE ZMAGATI, "'tin pod Mukdenoin bila ti ud it kot Jiili malo pomni zgodovina. pOi začasno ustavil operacije. •Mukden, U. okt.—"Najstrašnejši najvažnejši boj izza bitke pti i ^»ojangu je dajies ilo«eg«l bržkone oj vrhunec, ko ko se po drznem flaV'du,ki je trajal 3 dni začeli Rusi '"'hropremišljeno umikati od VČ6-'JMjih leg in so Japonci s krepkim r'tiskom Ruse pri-eiliU,umakniti He ■ailj proti severu. Bitka se je iles ponovila * strašnim učin-pk I Tokio. okt,. — General Oku 'včeraj zaplenil 10 nadaljnjih t,o-OV. Vroča bitki ne nadaljuje. •Wopatkin je odbit, in njegova ar »e umika. Boj ne nadaljuje-\ ''etrograd, 10. okt. — Zadnje lito z bojiSoa dOnaša dogodke veli|i^)itk{ do sob>te zjutraj, ko bS/J pri Šakhe ponovil z isto Rusi drže svojo -lego pri ie in navidezno ne morejo niti tai niti JdBOjKsji naprej. Vsa po-lii soglašajo, da je bitka pri »aojaagu nadkriljena že sedaj po »osti in. veličini izgub. Sedaj . . iti dan trdovratnega boja in negotov. Petrograjčani so !l>'Veisredno potrti, ker nedostaje i """a^uih bozojavk. Vojak! opehaui. Mukden, 16. okt., zvečer. — ,v«eraj jedilo bolj mirno. Danes bil hud lioj Da desnem krilu. V - • 'Ojaki-so upehani in lirana je bila "«Eadostna. Vsak poraben top in Vfiak mož se je upotrebil. Čete so držale hrabro in ho ponovno na-^skovale nepristopne in nevzetne * Potioije. Jin srapnel je padel blizu §€&erala Kuropatkina, a ta ni niti trei»il z.očesom. V najhujši uri jc °«tal,energičen in upapoln. Nobena *tr»n ne more več prenesti tacih srditost istih je bila strašna. Maršal Ojatna poroča. Tokio, .1.7. okt. — .Rusi so včeraj Kestkra.t strašno naskočili levo ko-'oiio generala Oku, a vsi naskoki so ^'li uspešno odbiti. Ob solnčncm *atonu, ko se je odposlala zadnja °rzojavka a bojišča, so Rusi začeli Qa«bkati vsedmič. Maršal Ojarna ^roca, da so bile ruske izgube pri lel) napadih velike. Drugačno porodila. •Mukden, 17. okt., 1:30 pop. — Uske čete so danes dopoludnepro-1 1 v japonsko središče in poroča *®> da so uplenile 11 ali 13 topov in ul«le 150 Japoncev vzhodno od že-®snice. Na drugem kraju so sibir-polki zaplenili 24 topov. Ruske so bile danes dokaj uspe-ne- Japonci so bili po strašno tr-®vratnem odporu prisiljeni, umakni se na vsej črti, in imeli so veli-e izgube. Vsi od Rusov vzeti ^kopi.Ho bili napoljeni z japonski-^ mrtveci. Vkljubsvojim velikim ^Kabam so ostali Japonci neprestra-<:ni. Vsak korak naprej so morali Ur' drago plačati. Japonci ho ^ada namenjeni, boriti se do uni- HmhI zmagoviti. l"okio, 18. okt. — Rusi so dne iJ- okt. obkolili kolono generiala aa»ade in vzeli 10 topov. Sovražuik ^ružuje svoje čete nasproti leve, ^ poveljem generala Oku stoječe in nasproti srednje armade, 13° poveljuje general Nodzu. Zo-se pričakuje krvava bitka. Očividec poroča. ^^etrograd, 18. okt. — Kako so ^ Uh> zopet vzeli "Samotne višine", 1M0 »i jih bili osvojili Japonci, P»euje Nemirovič Dančenko,znani vojni poročevalec, takole: po jap >n«ki osvojitvi je general Kuropatkin dal dofcičnim četam kVatko dnevno povelje, višine zopet vzeti. Rusko topništvo je' začelo grmeti bb ■>■ uri zarana in metati ha Jap^nče po višinah smrt in pogubo. To streljanje s topovi je trajalo skoro ves dan, in jaz kot lajik sem se k»r čudil, kako morejo Jappnci vsyajati vkljub "srapnel-ski toči".- "(V; ' 1 ' ^ naskok. "Ob solnčnem zatonu je Kuro-patkiu zaukazal atako ali naskok. &est ruskih pešpolkov jo je istočasno udarilo naprej in je brodilo skozi rekov jednakem koraku. S Samotnih višin so jeli japonski topovi bljuvati granate na prodirajoče Rti-se in puške so pokale kot bi sul orehe. .Rusi, pred očmi samo postavljeni si cilj, ho šli nazadnje v v divjem lovu in razkropljeni skozi reko, dospeli na drugi breg in splezali ob 11. uri ponoči ,na vfcšine. Naskoka se Japonci niso mogli ubranili. Njih obrambeni rovi in prekopi so bili napolnjeni z japonskimi mrliči. Jaz sam (Dančenko) sen; hodil po mrtvaškem polju in videl Ruse in Japonce, ki feo se v spopadu z rokamj in zadnjem smrtnem boju resnično kar zagrizli drug v druzega. i Huje kej;o pri Plevah "Kot vojni poročevalec setn doživel dogodke ob prelazu Šipke in pri Plevni, a <-elo tamkaj nisem videl tacega junaškega čina. Zlasti sta se odlikovala pri naskoku M. ruski pešpolk in 19. lovski polk. Putilon, ki je vodil brigado, je bil prvi na Samotnih višinah in prvi,ki je s Hvojo sablja preganjal japonske topničarje od njih topov. Te to-jpove so potem Rusi odvedli v Muk uen. ivuropatk»i ^ zahvalil brezpriniernim jHnakoni." MOGOČNE TROZVEZE . SRCE JE MRTVO.; Te nekdanje zascituice evropskega miru ostala Fe (»kostnica. zniožnV;; trvdke. Skupni dolgovi fvdk; f.pnšajo $000,000, ki ^o nastali v-ifed ponesrečenih špekulacij r««ki l 18,000 irtev. Mukden, 18. okt. — Kolikor je razvidno iz semkaj dospelih poročil, je bil včeraj boj večinoma satno v središču ruskem, in pozornost je vzbujalo, da so tamkaj Japonci rabili težke topove z bombami, ki so eksplodirale visoko v zraku. Morda so to bile havbice, a morebiti tudi obležni kanoni. Izgube se, po skrbni cenitvi, naznanjajo po 2000 mož na dan, kar znaša med doslej devetdnevnem bojevanju 18,000 mož. Bolnišnice v Mukdenu so prenapolnjene, požrtvovalnost prebivalcev je čudovita, usmiljene sestre se trudijo čeznaravno. V Petrotiradu veselje. Petrograd. okt. — Vse mesto ■se vesel; nad poročilom, da je general Kuropatkin zopet, pričel ofenzivo in praznik, ki se je začel s potrtim srcem, se je zaključil radostno. Množice po cestah in razsvetljava v čast godu ali imendanacarjevičeve-ga so sijajno poveličavale večer, ko je dospela vesela vest, vkljub prše-«emu dežju. Dečki s posebnimi izdajami časopisov so letali do polnoči po oestah in vpili "Velika ruska zmaga", in množica je kupovala liste. Car je prejel brzojavko od generala Kuropatkina, da Rusi spet prodirajo. Bali&ke torodovje. Petrograd, 1». okt. — Baltiško brodovje se razdeli. Polovica odpluje skozi Sueški kanal, a druga ubere pot okoli Rta dobre nade (Južna Afrika). Razlika vožnje bo znašala dva tedna. V 00. dneh bo brodovje že na daljnem vzhodu. Dez napravil premirje. Petrograd, 20. okt. — Za hip so hudo deževje in neprehodna pota prisilila prenehanje bojevanja v Mandžuriji. Včeraj se dejansko niso vršili boji in istotakomalo zadnji večer. Očitno ee na obeh straneh čete nanovo razpoBtavljajo. General Kuropatkin razširja svoje vrste, zakaj, še ni znano: morebiti, da prepreči japonsko prodiranje in Pra ncost i poj ej o pogreb no pesem. Pariz, 90. okt. - Negotov" nir. merje tro/.ve»e vzbuja pozornost tu kajšnjih uradnih krogov. Isto je utemeljeno oa poročilih izoficijelnib virov, ki označajo rastoče o Jtujenje ined Italijo in Avstrijo ter enake razpore uwd Italijo in Nemčijo. Poročila kažejo za gotovo, da je imel zadnji sestanek italijanskega ministra vnanjih zadev, g. Giolitti-ja, z nemškim njegovim tovarišem, grofom pi. Buelowom, v Homburgu edini namen, premostiti razpor med Italijo tin Avstrijo ter talko zabraniti končni polom trozveze. Razdormed Nemčijo in Italijo je povzročilo prijazno vedenje cesarja Viljema proti Vatikanu, ki se označa kot naravnost proti Kvirinalu, t. j. italijanski vladarski hiši naperjeno. Vse dogodke v malo besedah pouavljajoč je rekel darict^gdep.-prvih državnih uradnikov: ^5roe trozveze je že nirtvo. Vse, kaj- je od nekoč slavne mogočnice ostalo, je okostnicabrez duše."" '•'it A-Jto na bofVl' Parili k "Slavonia". l-oi'df>n, lit. okt. — V uradu (Ju-nar dospeti y New York. teleznišku nesreča. Petrograd, 20. okt.— Premikanje čet ob ruski zapadni granici in priprave, ,la se posadke tamkaj še bolj /.manjšajo, obuja trdno govorico o popolnem sporazumu z Nemčijo, ki bo ob ruski granici tako strogo stra» žila, da more Rusija odposlati v Mandžurijo vse boljše čete, ki jih : ima sedaj v svojih poljskih pokra j i »ah. Na svojem Poljskem ima Rusija karih «100,000 vojakov, ired Nič več Mhler". Du«aj, 16. okt. — Dolgoletno razponao vprašanje, ki je o prilikah razburjalo vso Avstrijo, je sedaj rešeno v prid'Čehom in Slovanom. Vojni minister v. Pitreich je namreč odredi', da se v bodoče nenemški rezervniki na kontrolnih ali prigled-nih »hodih sinejo oglaSati v svoji materinščini. Poprej so bili mnogi 4«l večletno jočo, ker so mesto "bier" nalašč zaklioali "zde" ali "tukaj" itd. 1Taprivolitev Slovanom zopet razburja avstrijske Nemce, češ, da je to udarec proti jednoti armadne-ga jezika. IVt&Jo, Colo., 15. okt. — Na ti • > | --------j— ancisco, 18. okt. — Japonska pn niška družba "Tojakisin-kajsa ki ima že nekaj let prevozno jčrto in. d tu in orijentom, namerava ' »topiti • konkurenco s črto Paoiiie Maji vrnpanije med tu in Južno Amerik /. Morebiti bo družba de-lala ki i „qrenco tudi. črtam na atlas' k . vrini istmusa ali medniorja. St. Louis, Mo., 17. okt. — Med potjo, da obišče svojo hčer, ki je ni videl že 20 let, je padel Georg Krebs iz Kansas City danes v Kirkwoodu, tukajšnjem predmestju, s platforme vlaka Missouri & Pacific železnice in bil takoj usmrčen. Njegova hčer ni stala daleč od tam m je čukala očeta. Pridružijo se II. armadi. To je že znano, da bo generala Grippenborga armada obsegala vse tri voje (corps) v pokrajini'Vilna, ker ta armada tvori tretjo obram-beno črto, zato to dejstvo doslej ni vzbujalo velik« pozornosti. Sedaj se jc pa dožnalo, da se mobilizacija vrši že, tudi čisto ob nemški meji. V najbolje informiranih diplomatskih krofih mislijo, da med Ru, sijo in Ne/nčijo ni nikake pismene pogodbe, nego da je samo med via-ditrjenia inej seboj ni sporazum, ki ide mnogo dalje. Kolikor se tiče sedanje vojne, bržkone sporazum ne všteva d e j a n s kjj jjo m o č i, ker bi potem utegnili Mgleži pomagati Japoncem in bi došlo do svetovne vojne. Vladarja prijatelja. Misli se pa v diplomatskih krogih, da se je nemški cesar nekako zavezal, ščitili Rusijo na zapadni granici. .Swlaj. ..v^inUuuatje . »po^ir,^)/, ' mnogih prijateljskih dejstev med vladarjema, ki prej niso vzbujala pozornoHti. Ko so je n. pr. nemški cesar moral lani podvreči neki operaciji (radi vratnega raka), je priporočil svojega najstarejšega sina v varstvo carju Nikolaju. Kratko rečeno, med Rusijo in Nemčijo je neka tajna zveza, ki daleč sega. Nadvojvoda Dr. Janez. Dunaj, 17. okt. — Nadvojvoda Dr. Janez, častni član ogrske aka-mije znanosti, je .izmed najbolj gorečih pristašev zdravilne metode pokojnega župnika Kneippa iD bo vkratkeni objavil znanstveno knjigo, v kateri razlaga korist rastlin za zdravilstvo. Poslanec Ktafač. Praga, 18. okt.—Češki radikalni poslanec Klofač, ki je šel kmalu po izbruhu rusko-japonske vojne na daljni vzhod kot poročevalec glavnim češkim listom, a je bil od Japoncev ujet in je odtedaj izginil javnosti, se je včeraj vrnil v domovino. Klofač bo napisal knjigo o svojih doživljejih in prigo^^ ^ rusko armado. zajemanje ob zapadni strani, kjer se Japonci gibljejo. Rusi prlprav|jea|a Razna znamenja dohajajo, da so se Rusi ukrepili od udarca, prizadetega jim zadnji teden po maršalu Oyaini in da se general Kuropatkin pripralja na to, boj ponoviti, bržko bodo pota suha. Dve brzojavki na "Associated Press" iz Mukdena priuašata nocoj poročili, da se Japonci pripravljajo na umakniiev in vojni urad potrjuje, da 8e je levo krilo Kuropatkinovo zopet pomak-nilo naprej, a ničesar se ne ve o gibanju japonskem. japonci so pa zviti, to sedaj ve Kuropatkin in po tem ravna. > Neunijci in dinamit. Glassport, Pa., 15. okt. — Davi se je poskušalo z dinamitom razstreliti "Glassport Hotel", v katerem je stanovalo 40 neunijskih delavcev, uposlenih v tovarni "Pittsburg Steel Foundry Works", kjer unijci štrajkajo. Poslopje je bilo deloma razdejano in speči stanovalci so bili vrženi s postelj, vsled česar jih je bilo mnogo poškodovanih. Šivilje pretijo. New York, 15. okt. - Članice od "I-adies Garment Makers International Union" pretijo n splošnim štrajkom, ki je naperjen proti ženskim krojačem naFishave., ki silijo svoje delavke, opravljati delo v najemnih hišah, kjer stanujejo. Tesarji. New York, 18. okt—Predsednik Iluber od "Brotherhood of Carpen ters" preiskuje vzroke, zakaj je "Building Trades Employers Association" proglasila čez tukajšnje tesarje "lockout". Morda se proglasi sočuten štrajk po vsej deželi Angleži v Tibetu. London, 18. okt. — Velika Britanija zahteva od Tibetancev vojne odškodnine »8,750,000. Pravijo, da Tibetanci niso zoper odškodnino, a Kitaj nasprotuje, ker se boji, da se Dalai Lama in njegov ruski prijatelj utegneta vrniti v Lbaso in ves britanski račun prečrtati. Delo za 900 ljudij. Peoria, 111., 18. okt. — V trgovski zbornici se je danes naznanilo, da namerava Acme Harvester Company v South Bartonville zopet začeti z delom in dati zaslužek 900 ljudem. Tovarna jo bila vsled finančnih težkoč izza enega leta zaprta. 111. Letno zborovanje ^ "Zveze slovenskih duhovni kov v Ameriki" se bode vršilo dne 25. okt. t. }. in ne Is. okt. v St.- Paul u. Minn., v dvorani župuij« šv. Frančiška pri č. g. F. X. Bajee. Vsi Zvezini člani in tudi oni čč. gg. slov. (Jtthovniki. ki do zdaj še niso pri Htopili k tej organizaciji, so vljudne vabljeni k temu sestanku. Odbor. Socialisti v Italiji. Pariz, 14. okt. — Brzojavka iz Rima na poluradni "Temps" pravi, da se socialisti krčevito pripravljajo na bližnje volitve. Govorice se raznašajo, da se nameravajo nemiri iu vlada skrbi na vse pretege, da se vzdrži red. Sklicanih bc celo 00,000 rezervnikov z 1. 1870. pod orožje razun mlajših. Žrtve žganja. New York, 17. okt. Kot se poroča na policijsko glavno taborišče, sta se na zapadni strani pripetila dva nadaljnja smrtna slučaja vsled zaužitega žganja, ki je bilo zmešano z lesnim alkoholom. Eden teh mož je umrl v zadnji sobi necega saluna. Njegov delodajalec je izjavil, da je zastrupljene delal zanj 15 let, a ni bil nikdar bolan. Podulična železnica. New York, 18. okt.—Podulična železnica bo dne 27. oktobra proti polnoči izročena prometu. Pozna nočna ura je bila izbrana, da se za-brani prevelik naval občinstva ob otvoritvi. Nesreča v rovu. Shatnakirr, Pa., 15. okt. — V Enterprise rudniku je izbruhnil ogenj in delavec Stanislaus Osso-witz je storil smrt v plamenih. Da li so še drugi rudarji izgubili svoje življonje, doslej ni znano. Zopet delo. Sharon, Pa., 15. okt. — V enem oddelku Carnegie Steel kompanijt v South Sharonu se je zopet pričeli z delom. Pravijo, da bode do dn< 1. nov. nadaljnih 2000 delavcem dobilo zopet zaslužek. Nagrada dr. sv. Martina. Pred sklepom lista smo prejeli sledečo veselo brzojavko: Springfield, 111., >20. okt. 2. ura pop. — Društvo sv. Martina št. 80 Zap. Kat. Unije (W. C. U.) je dobilo v nagrado prekrasno zastavo in g. Charley Sitar pa zlato medalja Podp.: Dunda & Čulik. O te ženske. New York, 18. okt. — Ob nekem prepiru med Annie Martin in Mollie .McCarthy o prednostih njiju nio-ž je Annie tako pobesnela, da je /grabila gorečo f-vetilko in jo vrgla svoji nasprotnici v obraz. Obleka zadete se je zažgala in nesrečnica je zgotela. Auuie je dedaj v zaporu. Pastirska vojska. Big; Piney, Wyo., 19. okt, — Semkaj dospeli gorjanci od reke Grays poročajo o hudi bitki med ovčarji in živinarji na pašnikihrne<2 omenjeno reko in potokom Piney, med katero je bilo 700 ovac gna-nih čez visoko peeevje in usmrč^ nih. Trust za jeklo bojevit. Pittsburg, Pa., 15. okt. _ "The Uni^l St.V~ oration" j« izjavila, floe? Si ,n00,000 žrtv<.. vati, če treba, da se premaga "The Amalgamated Association" v njenem boju zoper Camrgie Steel kom panijo v Youngstownu in Girardu, O. Štrajk, če so izgubi, bo pome-njal uničenje velike delavske združbe "The Amalgamated Association of Iron Steel Workers of America.'' Kacili |:JOO,OOOse je že poslalo samo v Youngstown. Doznalo se je, da. so predsedniki raznih podjetij United States Steel korporacije glasovali za obrambo Carnegie Steel kom-panije in, če možno, uničenje Amalgamated asociacije. Na Filipinih. Manila, 18. okt. — Ameriške čete pod poveljstvom lajtnanta Poppe od konstablarjev so premagale veli-liko število Pulajamov v gorovju oh Vzhodnem Samarju in usmrtile glasovnega roparja Oyomo in petdeset njegovih rokovnjačev. V Mehiki. Mexico City, 18. okt. — Vsled spopada med vojaki in roparji so bili danes v tukajšnjem okraju trije možje usmrčeni in petnajst jih je bilo bolj ali manj hudo ranjenih. Mrtvi so en ropar, neki zasebnik ic en vojak. Ostali vojaki so skor-» vsi ranjeni. "Boardinghouse" upepeljen. Steubenville, O., 17- okt—Neki slovanski "boarding house" so včeraj zarana neznanci za/gali in hiša je zgorela. Ko se je 17 stanovalce« hotelo rešiti, se je iz teniote nanje streljalo in nekateri so bili ranjeni. Posestnik hiše pravi, da si je stekel sovraštvo neke tajne družbe in to sedaj policija zasleduje. Svetovna razstava. St. Louis, 17. okt. — Razstavna oblast je izplačala na vladno posojilo v znesku #4,600,000 že vse razun 1001,850. Do dne 13. okt. je pose-tilo razstavo skupaj 14,316,23« oseb. AMKRIKANSin SLOVENEC, 21. }KT. 1904 "Sift", a"zaslužili na leto samo po $2,400. Pač hud udarec! Druge spremembe, ki so že uvedene v Jolietu in bodo prizadele tudi South Chicago, 80, da se ho veščim kurjačem (eipert heaters) dalo se nadaljnjih plavžev v oskrbo in da se jim bo plača znižala od $•2,500 do $000 na leto. V "converter"-jih bo znašalo povprečno znižanje bržkone 35 odstotkov, kakor v Jolietu, razun tega, da se bo delavna doba zvišala za dve in stili ure na dan. Jcklarna v South Clii-cagi se je jako razširila zadnjič, a nastavljeni niso bili posebni delavci (extra men) na nove prostore, ker so se ti izročili v dodatno oskrbo starim uposlencem. Reklo se je včeraj, da bo "tonnage system" odpravljen tukaj in da se bo uvedla "flat salary". Blizu 4,000 delavcev bo prizadetih po "preustrojitvi" (readjustment), plače se bodo skrajšale od J5 do 43 odstotkov in delavna doba zdaljšala za najmanj dve uri. Nekaj je gnilega v državi, danski. 55 Bogom! 11 H. Calumet, Micb., J 4. okt, _ v torek popoludne ponesrečil je v rovu 57 rudnika št. 2 Tamarack naš rojak Mihael Lamut. Delal je še s tremi drugimi tovariši, ko seje utrgalo kamenje in ga na mestu ubilo. Njegovi tovariši so ostali nepoškodovani. Bil je doma iz Sel pri Dra-gatušu na Belokranjskem, 21 let star ter je prišel dne 4. julija 1902 v Ameriko. Doma zapušča stariše, tu naCilumetu pa dva brata. Društvo svetega Jožefa, čegar zvest član je bil, spremilo ga je danes k več nemu počitku. Bodi ran lahka žemljica, pokoj njegovi duši! — V sredo poročil je častiti g0s pod LnkaKlopčič v slovenski cerkvi sv. Jožefa gosp. .Janeza Lamut z gospico Nežiko Marzini in gosp. Matija Brunskole z gospo Katarina Stukelj. Obe novoporočeni dvojici stanovali bodete na Mohawku. Gospa Mežika Lamut bila je uposlena v tiskarni "Glasnika" nad poldrugo leto in je bila vedno pridna in vest-u» orkostavka. 1 Slovensko cerkev in^jjiji. *;;;Tti~>"Ffc. Joliet, 111., okt- ~ Fair ali veselica v korist naši novi cerkvi se je fijajno obnesla. Skupnih dohodkov je bilo $4,909.00, stroškov pa $611.65, torej je čistega dobička $4,357.05. Vsem, ki so kakorkoli pripomogli k temu lepemu vspehu, izreka toplo zahvalo odbor cerkve sv. Jožefa. —Novo našo cerkev že krijejo par tednov in sedaj se že tudi zvonika čimdalje bolj dvigate pod nebo. Pogled na novo zgradbo je od dne do dne impozantnejši. — Dr. Martin Ivec, naš dični zdravnik, se je preselil iz dosedanjega stanovanja pri g. Stonichu, trgovcu na N. Chicago St., v svoje novo stanovanje — a ne pod h. št. 70S na oglu Scott in Jackson cest, kot smo zadnjič poročali po napačnem obvestilu-nego v hišo g. An t. Golobica, 805 North Chicago St., kjer ima tudi svoj "office". Tu dobe sedaj bolni rojaki najboljši svet in pomoč. Kdorkoli potrebuje pomoči v bolezni, obišči ga ali piši mu, in storil ho več za svojega ro jaka.nego katerikoli drug zdravnik. Dr. Ivec je poštenjak, rojak in bla-zega srca do vsacega. Njegova adravniška izobražba je najboljša na svetu.,. Kdor želi, da bode prav zdravljen, obrni se nanj. Podpiraj ga vsakdo. -- Gg. Blaž Čulik, Josip Dunda in Charley Sitar so v torek popoludne odpotovali v Springfield, 111., kot delegatje društva sv. Martina na konvencijo Zapadne Katoliške Unije (W. C. U.), ki se je otvorila v v sredo dapoludue. Poleg teh zastopnikov slovenskega društva se je podalo na konvencijo tudi mnogo delegatov nemških in angleških društev iste Unije. — Ga. J os. Dunda seje sredi zad-njega tedna vrnila s tritedenskega obisk," -tri i» {injate-tjlonh - MisiaeaOtS. Gc. Dunda starši, g. in ga. Strutzel, so dospeli d svojo hčerjo in se nastanijo v našem mest«.' — Rojaka Mike Trdiča žena, ki leži v bolnišnici sv. Jožefa, je izven nevarnosti in bp kmalu okrevala, kakor je za gotovo upati po zanesljivih poročilih. — Mr. Geo. Seliring je odložil blagajništvo pri Will County National banki in se pridružil Fred Seliring Brewing kompaniji. — Kakor čujemo, se nameravajo mnogoštevilni pevci med tukajšnjimi rojaki dvigniti in ustanoviti pevski zbor v prirejanje koncertov itd. Prihodnjič izpregovorimo več o tem. — Z 12 proti 1 glasu je mestni zbor na ponedeljkovi seji sprejel naredbo o vozarenju z avtomobili, po kateri je pod kaznijo propove-dano voziti hitreje nego 8 milj na uro. — Salunarju Charles di Lorenzo, na North Collins cesti, je v nedeljo zaraua neki uzmovič ukradel $800. Ko se je dopoludne odkrila tatvina, je letel sum na Italijana Isadore Lambertino in nemudoma je bilo njem zasukala krog ogla Cbifcag- m i Clintoi cest. To se je zgodilo v soboto dopoludne, ko je zadela tamkaj necega privezanega konja in ga tako zmečkala,da je uboga žival poginila. — Nasproti naše tiskarne ležeče zemljišče,pripadajoče Rooseveltovi ioli (Roosevelt school), so začeli zadnji teden prekopavati in obde-Hvati. Na tem doslej zanemarjenem prostoru bodo napravili lep park, ki bo povzdignil veljavo vse sose ščine. — Velik politični shod priredi Slovenski republikanski klub v Ant. Golobičevi dvorani v nedeljo 23. okt. ob }8. uri zvečer. Opozarjamo naše čitatelje na tozadevno vabilo na tej strani "A. S. Bližajo se volitve, torej pozor! South Chicago, 111., il. okt- ~ Delavci,uposleni v tukajšnji jeklarni Illinois Steel • kompanije in to v "rail"- in "sheet"-departmentih, so bili obveščeni, da se sedanja pogodba ne bo obnovila, ko poteče nje veljava dne 1. jan. 1905. To po-I menja, da se bo isto znižanje plače 'in podaljšanje delavnih ur uvedlo j v So. Chiiiagi kot v Jolietu. Urad-niki kompanije pravijo, da bodo delavci bržkone sprejeli pogoje, , kakršnikoli se jim ponudijo,ker niso imeli nobene organizacije ali unije izza 1. 1901. Dočim jeklarji (steel workers) nimajo nobene unije in niso združeni z "Amalgamated Association of Iron and Steel Workers", imajo vendar še polumesečne shode. Prejšnja "Commercial Lodge" se je sestala včeraj popoludne in razgovar-jala o položaju, a ni ukrenila nič gotovega. ! Pred in po shodu so člani izračunavali, koliki bodo njih zaslužki, če se napravi preustrojitev ali "re-1 adjustment", kot imenuje to kom-panija, in če se vzame za merilo j razlika v zaslužku, ki je prizadela njih sodruge v Jolietu. Potemtakem pravijo, da bodo izurjeni delavci (skilled workers), ki so služili $3,000 na leto na osemurni podlagi, e^daj morali delati po dvanajst ur • : > Znidaršič iz Ambrusa, P.i vel Zakrajšek, iz Blok, Dol., sKat. Smrekar iz Črnomlja, Alojzij Ka-.stelic, trgovec v Salidi, doma iz Zagradca, z Alojzijo Črv iz Ljubljane. Riclnvood, >Y., Ta. il. okt. — Predzadnjo soboto, dne 1. okt,. se je ponesrečila Katarina Mikuš in njena devet mesecev stara hčerka Mary. Ko je šla kurit za večerjo, je polila ogenj s petrolejem, ki se je seve vnel in v posodi eksplodiral. Takoj se je. ženi in otroku vnela vsa obleka. Grozno opečene po vsem životu sta umrli mati in hčerka še isti večer. Mož njen, Jožef Mikuš, je bil na delu v gozdu, ko se je nesreča zgodila. Pokojnica je doma iz Ratkine pri Presarju na Kranjskem. Došla je v Ameriko pred dvemi leti ter bi vala do zadnje spomladi v So. Lorainu, O. Tukaj I Opušča soproga in dva otroka. —I J1ake in slične nesreče bi morale opomniti marsikako družino, naj ne hodijo na samotne kraje, kjer v zadnji uri nimajo še duhovne pomoči! s»uuy Side, Utah, 12. okt. — rP i . u je ponesrečil na lovu dne 17. 8ePt. naš rojak Ivan Zorko, ki je stanoval s svojim bratom Josipom Pri Johnu Vukšiniču, kjer je bilo zajedno več rojakov skupaj na b°ardo. Nesrečni Ivan Zorko je bil sel s tovarišem Koscem na lov v 15 Jn'lj oddaljeni gozdič. Zorko, ki je ■mel nabasano puško na rami,je ho-te' Položiti smrtonosno orožje ob smrekov štor; a ob tega je zadel s Petelinom tako nesrečno, da se je Puška sprožila in pogodila Zorkota naravnost v trebuh, da je koj nato Umrl. N. p. v m.! M.B. Rock Springs, Wyo., 5. okt. _ u se je pojavila vročinska bolezen ®repidemično, zlasti med Slovenci. 8 ed te bolezni je umrl rojak Josip Oman, »tar 21 ]et. Pokopali so ga /j0.24' 8ePt- Bil je član društva sv. Alojzija št. is J. S. K. J. "tega dne se je podrlo kamenje "ja rojaka Andreja Stanonika, ki je , v r«vu št. 7. Prepeljali so ga T bolnišnico. J^ašelj je nevaren/ V kašlju je nevarnost. Kašelj pomeni, da so Ž --—v— Ozdravil kašelj in naduho. ) bolni dihalni organi, vrat, sapnik ali pa pljuča. _I ) > Lansko spomlad jo trbja žena prijela, silno ? Kašelj vodi V pljučne bolezni. Jetikajepo- ] kaSljHti in dobila tako silno naduho, danimo- J S Rta niti ležati, niti hediti. Nekateri so mi » tem samo še en korak oddaljena. Ohrani si zdravje J svetowji, da na] jop»ijen» k zdravniku, kajti ? ? bila je zares Uudo bolna, toda jaz sem rekel r S il) resi življenje S tem,da rabiš S ■'£'<'j'Severovit«»Uam2apljnč»nepoma- ) S ga, ji nikdar tudi noben zdravnik ne bo po- ( ? magal." Iu resnica! Kakor hitro je porabila S c « «• V } jedno steklenico tega Čudovitega zdravila, je P Severov balzam za pljuča fcafcijpopo,D°ras~hai- J S S spoštovanjem ; \ .leni) Rasemlorfer. S ki vpliva blagodejno na boleča pljuča in jih ozdravi. > Paw«««, o. r. < Severov balzam za pljuča ozdravi kašelj in prehlajenje. Olajša suh kašelj, ozdravi vnetje in olajša dihanje. Ali sizabasan? Imaš bolečine v glavi, si iz- kat.re je moKoi$« dosefi z mazili, se o/xlravijo s »ubil slast do jedil? Vzemi takoj S Severov lek za ledvice in jetra i Stumim oljem sv'Co,harla- > najmočnejše antiseptično mazilo na- vetu. in ozdravi. To izvrstno zdravilo deluje naravnost > Za bolečine rane, udarca /.vinjenja neural- na te organe, jim vlije novega življenja in moči -e> revmatjzm bole^ Ujerkoli na telesu ozdravi vse vnetje 111 oteklino, uravnava delovanje < J ledvic, da redno odpravljajo iz krvi obrabljene } rabi SEVE K O V O O L J K S V ■ snovi. Severov lek za jetra in leivice ozdravi | (l 1 H AR,)A- vsak glavobol, ki ima svoj vzrok v želodcu. < OZDRAVI GNOJEČK 6E RANE. < >si,ABi^T i:rv. i ^JL I LIŠajt (v)e si'osj^bljen in zdelan, rabi J Jffl ^RŽiS ^^ ? povzroča grde izpuščaje, otekline, ki Severov kričistilec. ? mB^^Mt < ' " Pom ■•iiiii. ^ Severov krici^tilec ; '^P^ilPa?^' ? očisti kri in na ta način odstrani "Jaz rabim Vaš kričistilec in? .^Mfi^T^ ? vzrok bolezni. Habi fSeverovo mazilo lahko rečem . da ni boljšega zdravila. > WItf8rl0lS za t0ž0j(ja olajšaš srbenj* in Severov V vsakem oziru je izvrstno," pravi > N . • . i kričistilec, da odstraniš vzrok bolezni, gdč. lSmma .lilek. 100? West 19th St.,) ^aprOaaj V VSeil l ____ ChicaKe' lekarnah. j Zdravniški nasveti zastonj. AMERIKANSKI SLOVENEC 21 OKT 1004 IZ STARE DOMOVINE j-lJ. Hribarjevo tiskarno v Ljub Omisli kupiti 1 j ubij. "Kreditna lita", '"-Pobegnil je Vine. Štrukelj, Ljubljančan, od 17. peipolka Celovca. Aretirana je bila nepoboljšljiva Terezija Jemee pristojna v "'i Trg. Umrl je v deželni bolnici Fr. ^ekar iz Smlednika, katerega je !aHl konj. "-Vinska togatev v Krškem okraju K' pričela. Kakor poročajo, bode •'idelek izboren. i Umirovljen je stotnik ljublj. I^'obranskega polka, gosp. Anton ] lipič-Dimitri. -- Zaradi detomora so v Beljaku 'Ijelirna Kranjskem rojeno šiviljo ^o Kozje,k, I Obesil se je pri Kamniku pomnik Franc Slanoveo iz Cerkelj Kranju. •—■i-2 milijonov kron škode je letos Plavila peronospora na štajerskih Pogradih. § Umrl je g. Frančišek Suster Miklau, posestnik in krčrnar v Vinici pri Št. Vidu. Umirovljen je na svojo lastno Vožnjo preč. g. profesor v ljub la"8kem semenišču Jožef Smrekar. Za rešitev življenja dveletnega *Molfa Cinha je dobil Martin ver iz Smartnega nagrado 52 K Umirovljen je na lastno prošnjo 5Tletnem delovanju ekspozit v ®vkah pri Vrhniki, gospod Anton V°nča. T Kap je zadela 22. sept. pop. :'Qega trafikanta. Pred škofijo v ubljani g. Maksa Brusa. Bil je akoj mrtev. — Šolstvo na Kranjskem. Na Sanjskem je bilo koncem šolskega 1903 skupno ljudskih šol 412 * 883 razredi. — Samomor v zaporu. Obesil se v zaporu v Knittelsfeldu mizarski Pomočnik Franc Gobec od Sv. Heme iv celjskem okraju. V prisilno delavnico v Ljubico so odpeljali 18letnega tatiča Stekarja iz St. Ferjana. Bil je pvaren poljski tat. -- Ustanova. Na Dunaju umrli kr. višji poštni kontrolor g. Fran je zapustil 1000 kron za usta-"9»o za reveže v Smledniku. ' — Na opazovalni oddelek za umo °'ne je oddan risar Kajetan Plev "'k, o katerem so poročali, da je z f«Volverjem streljal v "Zvezdi". v • - V Logatcu so aretirali Ano ''»ček po poklicu babico, doma iz j /Uzdorfa na Češkem, pristojno v ''tijo, radi hudodelstva goljufije. — Hudi igralci. Blazni v deželni ,°lnioi so igrali karte. Neki blazni pri tem svojega tovariša tako za uho, da bi mu bil skoro iz imlri. tfUfiifa^i; prepirati in kmalu sta dve stranki: Leskovški Rusi in Japonci. Po dobri sladki kapljici razgreti, so se začeli fantje živahneje gibati, tako da mahoma potisnejo leskovški Rusi leskovske Japonce na cesto. Svesti si svojega junaškega čina, so Rusi začeli prepevati in napivati. Med tem pa so bojeviti Japonci razsajali po cesti in naskakovali Arhovo gostilno — Port Artur. Po Surncm obleganju se končno okoli 1. ure ponoči Rilsi sprimejo z Japonci in po kratki krvavi bitki zmagajo Rusi. Dva Japonca odneso nezavestua, ostali Japonci pa so zapustili bojišče s krvavimi glavami. noči je imelo končati njegovo štiri-urno patruliranje. Ob 11. uri in pol se je nahajal v ulici Crosada. Ustavil se je za hip pred krčmo "Al pozzo d' oro". V istem hipu je pa prišla mimo prepevajoča družba mladih mož, oblečenih delavski. Jakob Negode, zvest svoji dolžnosti, jih je opozoril, da je ob isti uri petje prepovedano. A komaj je bil izgovoril ta mirni opomin, že je eden iz družbe skočil proti ujemu ter mu zasadil nož v levo stran vratu, prerezavsi mu grlo od ušesa notri do pod brade. ŠTAJARSKO — Maribor, 26. sept. Ustrelil se je včeraj popoldne okoli 3. ure v Mariboru lastnik hotela "Nadvojvoda Ivan", Schauer. Zadel se je v srce in bil takoj mrtev. Prepir v družini je baje vzrok samomora. — Prijeta roparja. V Algiru so aretirali Franca Vruga iz mariborske okolice in Alojzija Cvetka iz ljutomerske okolice, ki »ta pri Hajdini leta 1903 pobila na tla kmečkega fanta Al. Paka in mu ukradla 800 K. PRIMORSKO — Zblaznel je v Trstu 18letui kočijaž Katetan Vatovec. Došlega načelnika postrežniške postaje, gospoda Trevesa, je ranil na roki ter mu zadsl nevarno rano na hrbtu. — Staroslov. liturgija. Graška "Tagespost" poroča, da sta došla v Sinj nadškos Stadler in škof dr. Mahnič, da se s škofom dr. Mauri čem posvetujeta o korakih za uvedbo staroslovenske liturgije na lvvar-nerskih otokih. — Slovenec iz Port Arturja? Iz Kobe je priplul v lleko parnik 'Per zija', na katerem je došel tudi neki Anton Hromeč, ki je preživel več let v Port Arturju. On pripove duje, da »o Rusi naredili iz Port Arturja najmočnejšo trdnjavo sveta ter jo preskrbeli z živežem in stre livom sta eno leto. Hromeč meni, da Port Artur slednjič vendar mogoče pade, vendar bodo Japonci morali žrtvovati šenajmanj 50,000mož. — Rfdar umorjen nsucesti. V so bo to 24. sept. ob U. uri in pol je dosedaj še neznana zločinska roka v Trstu izvršila grozen zločin: pretrgala je nit življenja mlademu člo veku ter s tem' pripravila mlado ženo ob moža in dva nežna otročiča ob očeta. 29letui redar Jakob Negode, dodeljen redarstveni stražnici v ulici Tigor, je patruliral zvečer od 8. ure po starem mestu. O pol- . — Mrtve lastovke. Na poletu na ,lUS je vsled mraza mnogo lastovk ^Padalo mrtvih na tla. Na neka . ®*ih krajih je ležalo na stotine mrt-h lastovk.' . '— Iz Leskovca se poroča, da se ^ jubilejne procesije iz Kostanjeve k "Materi B. dobrega sveta" ^eležiio nad 1000 Marijinih hčera 8 zastavami. Detoiuor. V Velkem Obrežu zaprli posestnikovo hčer Marijo fipetavc, ker jo sumijo, da je umo- in zakopala svoje novorojeno eto moškega spola. ^ Velika insolvenca. Fr. Renko, 'lina v Tržiču tovarno črevljev in trgovino v Celovcu je nazna "d svojo insolvenco. Dolguje,kakor Poroča 270.000 K na blagu in 8°-000 K gotovine. Novo šolo v Cerkljah pri Kršeni je četrtek 22. sept. blagoslovil «skov8ki g. dekan. Slavnosti se j® udeJežilo mnogo učiteljstva in rugega občinstva Dr, M. J. Ivec je bil jednoglasno izvoljen vrhovnim zdr&vnifckim pr« isUMal-cem K. S. K. Jednote na VIII. generalni konvenciji. Njegov "office" jp v Ant. Golobičevem poslopju, 805 North ChiCago St., Joliet, 111. Vsa pisma tuj se po M'jajo na gorenji naslov. — 'Smrtna kosa. V Zagorju je umrl rudniški uradnik F rid. Detela v starosti 2'J let. - V deželni bolnišnici je umrla soproga davčnega oficijala gostpa Gizela Lavrič, roj. Wencajs. _ Stražnika udaril. Janez Vol-kar, pisar v Ljubljani, je mestnega nadstražnika Nikolaja Večerina, ker mu je zaradi njegovega vedenja napovedal aretacijo, udaril s palico po glavi in dobil 1 leto težke ječe. _Sneg v sept. okoli Kuma. Izpod Kuma poročajo: Danes, 19. sept., od zjutraj cel dan sneži in niete, kakor pozimi, lazloček je le, da se sneg ne prime tal. Proti večeru se vidi Mali Kuni pobeljen, S/eti Kum pa se še ne vidi. — Samomor v Tržiču. V Tržiču se je obesil čevljar Janez Dobre, po domače Solnce, doma iz Kovorja. Z eno nogo je visel v zraku, z drugo je stal. Pred samomorom je sam ustavil uro, tet' zložil vse delo lepo skupaj na klop. Cerkve se je vedno ogibal. — Nadebuden fantiček. Aretirali ■o že znanega šiškarskega postopača Jožefa Broliba, doma iz Dravelj pri Ljubljani, kateri je po Šiški in po Ljubljani na več krajih vlomil in kradel; 1 Dietnemu fantiču stoji še lepa prihodnjost, ako se je kaj tacega priučil. — Aretirali so Alojzija Brežica, doma z Iga pri Ljubljani, kateri je s Francetom Žagarjem, kateri Be tudi že nahaja v varnem prostoru, izvršil več tatvin po Hradeckega vasi. Brežic je bil že večkrat kaznovan ter je baje zelo nevaren tat. — Električna razsvetljava je vpeljana v Škof j i Loki. V župni cerkvi 8e je število luči v toliko pomnožilo, da se povsod lahko bere; v nunski cerkvi se je električna razsvetljava na novo vpeljala Tudi katoliško izobraževalno d»!'šttvo ima isto razsvetljavo. — Gradec in Maribor, ki se tako rada štejeta za najbolj nemški mesti, sta pri zadnjih volitvah izgubila svoj 'nemški'značaj, kajti v Gradcu in Mariboru so imeli pri volitvah največ glasov socialni demokratje. V Gradcu se je pokazal velik napredek krščanske ljudske stranke. — Prepovedana pot v Ameriko. V II. Bistrici so aretirali delavca Rudolfa Lužarja, doma od Sv. Nedelje, okraja samoborskega na Hrvaškem. 20leoni Lužar si je kot delavec prihranil toliko denarja, da jo je mislil popihati v Ameriko, še predno je poskusil vojaško suknjo. Orožnikisoga zasačili nakolodvoru. — Restavracijo pri "Lloydu" v Ljubljani je zopet vsemu vojaštvu dovoljeno obiskovati. Izdana prepoved razveljavljena bila je že po preteku nekaj dni .— dokaz, da je bila vsaj prenagljena. Če take prepovedi na občinstvo ugodno upli-vajo, o tem naj premišljuje vojaška oblast sama. — V deželni bolnici so aretira'li Italijana Guerino Bellinger doma iz Moščic pri Gorici. Pri nekem pretepu na Hrušici je zabodel nekega drugega Italijana. Ker je bil bolehen, so ga oddali v deželno bolnico. Ko je okreval, bo ga v bolnici aretirali. — Državna pomoč poljedelcem in kranjska deželna vlada. Ker hoče država pomagati po letošnji suši prizadetim poljedelcem, se je obrnila dunajska vlada do deželnih vlad, da i naj poročajo o Jpotrebi prebivalstva. Poročila se glase večinoma, da so poljedelci zelo potrebni, zlasti živinorejci. C. kr. deželna vlada kranjska je pa poro-č ila, da je na Kranjskem vse dobro. — Konj pod električnim vozom. Janez Kobal, posestnik iz Kašlja št. 40, je pripeljal s svojim vozom prešiče v Ljubljano na prodaj. V Škof jih ulicah je trčil skupaj z električnim vozom. Franc Seebach je takoj ustavil voz. Konjeva noga je prišla pod električni voz, ki je konju nogo zdrobil. Konja so po bili na licn mesta. Posestnik ima nad 400 kron škode pri konju, tudi voz je znatno poškodovan. — Tatinski hlapec. Jožef Fabi-jani, doma v Mokronogu, je bil pri Bernatovičn v Ljubljani nastavljen za raznašalca oblek. To priliko je porabil, da si je iz trgovine vzel razne obleke, katero bo cenili na 05 kron 20 kron. Bohuslavu Svobodi, a katerim sta skupaj stanovala, je v njegovi odsotnosti iz zaprtega kov-čega pobral srebrno žepno uro, zlat prstan in 10 kron gotovine; ter poslednje tatvine obdolženec ni hotel priznati. Fabijani je bil obsojen na pol leta težke ječe. — Štajerske deželnczborske volitve iz četrte skupine so bile 23. sept. končane. Številke kažejo, da je dobila krščanska ljudska stranka 50,550 glasov, socialni demokratje 38,777 glasov, nemški naoionalci 21,859 glasov, torej niti toliko, kot Sloveuci, ki so dobili 27,900 glasov. Posebno sramotno so propadli "Baucrnbundovci", ki so dobili le 0989 glasov, a niti enega mandata, in ni mogel priti niti v kako ožjo volitev. Krščanska ljudska stranka je dobila v torek tri nove mandate, Slovenci dva (Ploj in Robič), soc. demokratje enega. — Nasledki suše. Letos bo v Avstriji nastalo veliko poinankanje krme. Zato je "Splošna zveza avstrijskih kmetijskih zadrug" na Dunaju sklenila, da izvoli poseben odbor, kateri se združi z odborom, ki ga voli "Centrala za hrambo kmetijskih in gozdarskih koristi pri sklepanju trgovinskih pogodb". Ta dva odbora sestavita skupni "Odbor za odvrnitev bede". "Zveza" je izvolila sedaj, devet odbornikov, med katerimi je g. Ivan Rožman, uradni vodja "Zadružne zveze" v Ljubljani. "Centrala" je izvolila tudi devet članov, med njimi gosp. državnega poslanca Fr. Povšeta. — Hišnik Malič ubil svojo ženoV V soboto 24. sept. so prepeljali v dež. bolnico ženo bivšega hišnika in sluge filharmoničnega društva, Maliča. Bila je vsa stepena in imela je po vsem telesu znake udarcev. Malič pravi,da je padlapostopnicah, zdravniki pa so mnenja, da bi od padca ne mogla imeti toliko poškodb Malič»va žena je v bolnici umrla Malič je bil sedaj za hišnika v Pre dilnili ulicah št. 10. Njegova žen: ni mogla ničesar izjaviti, ker je bila ves čas nezavestna. Z ženo sta se zadnji čas, odkar je bil Malič od puščen od filharmoničnega društva, vedno kregala. — Novice iz Novega mesta. Hi men. Poročil se je v Novem mestu g. Mart. Skrabel, mestne hranilnice uradnik, z gospieo Roziko Koleuc od ravnotam. — Umrl je v Novem mestu g. Ivan Barborič, hišni posestnik v starosti 79 let. Blag mu spomin! — Gimnazij. Na tukajšnjem gimnaziju se je letos v osmo šolo vpisalo samo 15 dijakov, med tem ko jih je lansko leto bilo 30. _ Kakoj malokdaj poprej, bodo letos naši vinogradniki pridelali izborno kapljico. -Vravnanje ceste. Cesto, ki pelje ob pošti na Loko je pričelo mestno županstvo vravnavati in jo močno razširi. Ker je stari zid ob poštnem poslopju podrt, bode vsled tega tukaj lepa vožnja in se ne bo treba bati, da si kdo n«g0 zl0Ini< _ O sadni razstavi v Radovljici poroča očividec: Da imamo mi Kranjci dokaj razvito sadjerejo, o tem nam pričajo sodbe raznih trgov cev, ki hodijo iz druzih krajev ku povat lepo naše sadje. Alidaimamc toliko in tako krasnega sadja, tegu bi nikdo ne verjel, kdor „i bil na razstavi v Radovljici. Človek mora kar strmeti, ko vidi iu te kragne eksemplare jabolk in hrušek in bi mislil, da se nahaja v kaki gaduj razstavi kje v Franciji, ki je glede sadjereje najkulturnejša dežela na svetu. Kdo bi se ne divil bujnim kongresovkam, ki so tako lepo zastopane na razstavi in katerih sad je že bolj podoben - bučam nego hruškam! Obiskovalec jfe kar očaran, ko vstopi v krasno dekorirano razstavo, zl»»ti ak0 ni g<5 videl ve. likih razstav na Dunaju ali v Parizu. — Port Artur v Le9k0¥Cu. Piše se: Pretečeno nedeljo i8. 8<,pt. prou večeru se je zbralo Več fantov v Ar-hov i gostilni. Pri vingki kapljici _ kakor je sploh običajno, se več ali manj govori in vstkdo hoče vse vedeti. Pogovor pride tudinarusko-japonsko vojsko. jedni hvaiij0 Ruse, drugi Japance Za6no ge ^ y - y v P Frank Saksef S | 109 Greenwich Street., New York, USTANOVLJENO LETA 1893. USTANOVLJENO LETA 18Q3. o a W"v l^TVT A f T^ pošiljam najceneje in najhitreje v staro do- 1 l\ J^T I m o vi no« JVlilijone kron pošljem vsako leto Sloven "-i ceni in Hrvatoni domu in ni čuti glasu o nepravilnostil Kaka redka pomota se pa dogodi vsled slabo pisanih naslovov in pošt. Sedaj pošljem lOO kron za $20.50 in 15 centov poštarine, bodisi da kdo pošlje $."> ali $500. D A DARDAHM r I JCTI/p prodajam po izvirnih cenah in potnikom koli 1 AlylJDlviJLJlN C Llu 1 IV C hor mogoče olajšam trud in skrbi. Vsakdo naj --—- mi javi, po kterej železnici in kedaj pride v New York in naš mož ga počaka na postaji, odredi vse potrebno glede prtljage in dovede pot nika v soliden in cen hotel. Ako kilo sam pride v New York na kako železniško postajo in se ne ve kam obrniti, naj grč na postajo k telefonu in pokliče 3795 Cortlandt, ali connect three seven nine five Cortlandt in potem se z nami sh venski pogovori tei pridemo ponj. Za telefon se plača 25 centov in prihrani dolarje. To je zelo važno! Z veleštovanjem frank: safcser, 109 GREENWICH ST., NEW YORK, JV. V. gMl- Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 i« »e n&) »e pusti pregovoriti, da je druga številka vse eno. V tem obstoji zvijača in mnogokrat prevara. 4 AMERIKANSKI SLOVENEC, si OKT. 1904. mm.mii sloveic. Ustanovljen t. 1891. Prvi slovenski lrM\l\\ list Umerilo Izdala Slovetisko-amerikatisko tiskovno društvo V JOLIET-U, ILL. IZIDE VSAKI PETEK. Naročnina za Združ. države, Kanado in Meksiko, kadar se ista naprej plača: sta celo leto . . $ t 00 Kadar se naročnina plačuje za nazaj, a« celo leto . • $ 2.00 Za Evropo in drugo inozemstvo anaša naročnina $1.00 več ko za /,druž. države, Kanado in Meksiko, Sta naročila /a pošiljanje lista brez prij poslat ve naročnino, se ne ozira pod nobenimi pogoji. Oglasi po pismenem dogovoru. Dopisi brez podpisa se no sprejemajo, 5{oKopisi se ne vračajo. se naročniki preselijo z enega kraja: v drug kraj. naj nam blagovolijo naznaniti poprejšnji in novi naslov svo->eg» bivališča. DOPISI naj so pošiljajo na uredništvo: 812 North Chicago St. JOLIET, ILL. DENAR lr. naročila pa na tiskarno: AMERIK AXKKI SLOV ENEC, *»r. Benton & Chicago JOLIET, ILL. Tiskarne telefon št. 509. Uredništva telefon št. 1541. "AMERIKANSKI SLOVENEC". Published weekly at Joliet, lil. by ,,The tflovenic • America n Printing Co." cor. Benton Post office »t Joliet; 111. as Jecwud C1»W ra&Oer. CERKVEN! KOLEDAR. 34. M. . S* 27. •k t. nedelja '22. pobink. po mi ol jok llataol. arhangelj. torek Krišpin. sreda ICvarist, papež, četrtek Trumencij, škof. petok Simon in Juda. sobota Beda, spoz. Verska premišljevanja. Rojakom v potrditev njih vere. XX. '»Marija, Mati božja, prosi za nas grešnike." Samo en Bog je; Marija je samo ^ftvar. Ona je delo Njegovih rok, rješamerno pod Vsemogočnim in v »r i meri z Njegovim brezmejnim ve-'ičanstvota manj nego zrno peska froti najvišji gori. In vendar, kot »Jvar, je Marija mojstersko delo rsega stvarstva. Pri vsej Svoji modrosti in moči ni mogel Bog ustvariti višjega in plemenitejškega %nja nego je Marija, Mati Jezusa Kristusa. Bog je napravil Marijo, kar je: Njemu zaupamo vse Marijino- (Joatojanstvo in prodpravice Marijine;. Marija je j&tf božja, ker je Mati Kriklusova, ki je resnično Sin živega Boga. Ona ni' Mati božanstva Mtšega Gospoda; ona je Mati Njegovega človeštva,človeškega teh s i, katero je prejel od' nje. A ker sta božestvo in človeštvo združeni veni osebnosti, Jezusu J&ristiisu, je Marija resnično Njegova mati, Mati težja- V.erojeti ne moremo v učlo-»ečenje ali bolje v božestvo našega Gospoda in Odrešenika, ne da bi dali Mariji nftfl Jo v m čast Matere Wžje. Zgodovina pojasnnje to trditev. V prvih stoletjih krščanstva no vstajali krivoverci,ki so zanikali, ila je bil Kristus resnično Bog. To *trašm> zanikanje jih je gnalo, da m> oropali Marijo njenega slavnega aaslova Matere božje. Reforma- torji ali preustrojevalci šestnajstega stoletja so sli nasprotno pot: upirali so se, častiti Marijo kot Mater božjo; in kmalu so začeli dvomiti o božestvu njenega Sina. Koliko protestantskih duhovnikov je dandanes, ki trdno verjamejo in glasno oznanjajo, svojim vernikom da verjamejo in glasno oznanjajo, je Jezus Kristus vsemogočni Bog Jam? Marija je tako tesno zvezana z versko zgodovino, da bi njena odstranitev pomenjala ponižanje krščanstva do hladuega in nerodovitnega racijonalizmaali umstva. Z Marijo se je pričelo delo naše Rešitve: pri tem delu zavzema Marija ptisebno mesto, visoko nad angelji in svetniki, nižje nego samo Bog. VBa njena glorija ali slava izhaja seveda od njenega Sina in Boga, istotako kakor je svetloba srebrnega meseca ali lune izposojena od zliitega solnoa. Po zaslugah svojega Sina in Odrešenika ima Marija edina prednica svojega brezmadežnega spočetja. Ona je bila vedno brez izvirnega greha: nikdar, niti za trenotek, ni bila' pod oblastjo satanovo. Marija stoji pred nami v »voji neoskrunjeni čistosti in brez-gri šni lepoti kot brezprimerni vzor človeške popolnosti. Protestantski pesnik Wordsworth je bil očaran po njenih brezmadežnih krasotah in zapel ji je diven slovospev. Katoličani ljubimo in častimo Marijo bolj nego katerokoli drugo u-tvarjeno bitje, Bog sani nam jc dal zgled v tem. Poslal je angelskega sla k Mariji Devici iz Nazareta, da jo pozdravi v Njegovem lastnem imenu in da se ji pokloni kot izvoljenemu tabernaklju Njegovega Sina: "Zdravstvuj, milosti polna, Gospod je s teboj: Blažena si med ženami" (Sv. Luka 1.28). Elizabeto je razsvetlil sv. Dull, da je ponovila isti pozdrav: "Blažena si med ženami," in pristavila: "In blažen je sad tvojega telesa," in vzkliknila v čudoviti ponižnosti: "Odkod je to zame, da prihaja Mati našega Gospoda.k me-ni?" (Sv. Luka I. 43). Marija sama, ki je popolnoma razumela vzvi-seno dostojanstvo, do katerega je bila dvignjena, in ki so je po preroško zagledala v vsa bodoča stoletja, je zapela zmdgonosno: "Glej, odsedaj me bodo vsi zarodi imenovali blaženo" (Sv. Luka L 48). Odkar so se te besede prvič rabile, so se slovospevi Marijini razlegali čez dežele in morja ter bodo šele utihnili, ko preneha čas. Vsako stoletje, v vseh podnebjih se je Mati božja imenovala blažena med vsemi ženami; ljubezen in udanost do nje sta bili znak vsakega resničnega, poštenega in pobožnega kristijana. Vsi zarodi so ji izkazovali ljubezen in jo razglašali za kraljico svetnikov iu angelov. Naj-bistrejši umniki v krščanski zgodovini so povečali svoje darove v razširjanje Marijine časti. Pesniki so venčali svoje nesmrtne pesmi z njenim sladkim imenom: največji slikarji so potapljali svoj čopič v žareče barve njene materne ljubezni in ovekovečali njene Vsepresegajoče miline. Kralji in pleme,nitaši,npliv-ni in bogatimožje, so se odpovedali prestolom in častem, da so se mogli tem bolj posvečati službi Marijini. Velike katedrale, dragoceni alta rji, samostani, vseučilišča, bolnišnice in sirotišnico, zgrajen« v čast sv. Device Marije, pokrivajo svet in so stoječe priče splošnega občudovanja zanjo. Vse, kar je najboljše in najlepše v naravi, slavi Marijo in uspodablja njene kreposti: ona je dolinska lilija, gorska roža, jutranja zvezda, hiša božja, morska zvezda. Mesec šmarnic i» ptičjega petja^je njen mosec. Trikrat ust dan, zjutraj, opoldne iu zvečer, se oglašajo posvečeni zvonovi z visokih zvonikov čez hrib in dol, vabeč milijone njenih otrok k molitvi angelovega češč. O, kako velika je moč te molitve, ko jo npmnlja posvečeni glas zvona! Ni godbe na svetu, ki bi bila ublažila toliko src in dvignila toliko upadajočih duhov, kot angelevočeščenje. To je bilo in bo vedno eden največjih miriteljev in tešiteljev na tem irudapoluem, nemirnem svetu. Marijina lepota ni "kakor zem ska,lepota nevarna pogledu, marveč kakor jutranja zvezda, jasna in mrloglasna, dihajoč čistost, pripo vedujoč o nebesih in vlivajoč svet- lobo" (Newman). Nemožno je ča-stiti Marijo in premišljati o njenem veličastvu, ne da bi postal boljši in trdnejši v veri. Kako je moreš pozabljati in se vendar imenovati kristijana, t. j učenca Kristusovega, ko je Kristus njen božji Sin? Kako moreš vero jeti v evangelij in ne imenovati Marije božje Matere? Kateri krivi prerok ti je zaslepil oči, da ne vidiš njene vsepresegajoče glorije? Obrni se do nje in prosi jo milosti, da spoznaš resnico in hodiš pravo pot. "Nikdar ni bilo znano, da bi bil brez pomoči puščen kdo, ki se je zatekel k Mariji, proseč jo pomoči ali njene priprošnje" (sv. Bernard). Socialisti govore zase. Članki, ki sem jih doslej objavil — pravi father Coppens v listu "The True Voice" — o socializmu, so mi donesli zasebnih pisem od socialistov, voditeljev med njihovimi somišljeniki, osebno dobromislečih mož, kolikor morem soditi, ampak sami sebe slepe glede resničnega namena in smotra stranke, h kateri pripadajo. Pravijo mi, da ne razumem socializma: in seveda trde, da vedo|sami o svoji lastni družbi mnogo več nogo kdorkoli izven iste, četudi jc proučil pisanja njih priznanih voditeljev bolj temeljito nego tisočeri socialisti. Če sem jaz slabo uinel ta pisanja, želim dati svojim dopisnikom in drugim učenjakom njihove vrste priložnost, pokazati mojo zmoto. Ampak glavni namen, ki ga imam pišoč ta list, jc poučiti in razočati tiste, ki si domišljajo, da je socializem v celoti pravičen in dobrotvoren sistem vlade. Jaz trdim nasprotno, da jc socializem nestanoviten glede nravnosti in zdravega razuma ter razdevajoč krščanstvo in vso vero, družino in državo. V dokaz tega pustim socialise voditelje govoriti same zase. 1. — Socializem razdeva krščanstvo in resnično vso vero. James Leathern, odličen angleški socialist, je pisal v svoji knjigi "Socialism and Character" 1.1897.: "V tem Kipu se ne morem Spominjati samo ene osebe, ki jcistooasuo reseu in razumen socialist ter ordok-sen ali pravoveren kristijan. Tisti ki odkrito ne napadajo cerkve in zgradbe krščaustva, kažejo samo pičlo spoštovanje do prve ali druge v zasebnem življenju — in vsi so takisto mlačni proti Cerkvi; mnogi izmed nas smo odkrito sovražni proti njej. Marx, Lasalle in Engels. med starejšimi socialisti, Morris, Bax, llvudman, Goesde in Bebel, med dandanašnjimi socialisti, vsi bolj ali manj priznani brezbož-niki; in kar je resnično o bolj znamenitih možeh stranke, je skoro enako resnično o redih in vrstah križem sveta." Uradno glasilo socialne delavske stranke,zvano "The Daily People'', pravi v svoji izdaji z dne 5. junija 1903: "Delavci se naglo zavedajo dejstva, da je cerkev dandanes ista kot je bila vedno — spotikljiva zavira in zapora napredku in omiki Razlike ni, kakošno veroizpoveda-nje je, bod isi rimskokatoliško, pres-biterijansko, metodiško.luteranskp, episkopalijansko ali kakršno kol', vsa so združena v bran kapital i -iiznia." Wilhelm Liebknecht je pisal: "To je naša dolžnost kot socialistov, iakocenjevati vero v Boga z vso svojo gorečnostjo, niti ni kdorkoli vreden imena, ki se ne posveča raz širjanju brezboštva." Prof. Ileiron je uaveden v listu "The Worker" z dne 30. marca 1902 kot rekši: "Kristijanstvo danes zagovarja to, kar jo najnižjega in najpodlejšega v življenju-Cerkev najbolj ponižuje vse našena-prave in najbolj poživinja v svojem uplivu na oboe življenje." Ta prof-lierrou je edon izmed dveh zastopnikov soeiaiiškib strank v ZdruŽ-državah, ki sta v glavnem taborišču mednarodnega odbora na Belgijskem. Ernest Balfort Bas, eden izmed najvcljavnejših učiteljev socializma pravi v svojem delu "Socialism and Religion": "V kakem smislu socializem ni verski in veren,bo sedaj j'isno. Socializem skrajno zameta 'drugi svet' z vso njegovo gledališko olepšavo." Karl Marx je istotako veljaven ter piše v svojem delu "Tajna družba v Švici": "Prav bomo delali, če zanetimo sovraštvo in zaničevanje proti vsem obstoječim napravam; bojevati se nam je »oper vse vladajoče misli vero, države, dežele in domoljublja. Misel o Bogu je sklepni kamen preobrnjene prosvete ali omike. Resnično pravi koren prosvete, pravi koren svobode, jed-nakosti, olike jc brezboštvo." Bebel pravi: "Mi želimo v politiki republiko, v gospodarstvu socializem in v veri brezboštvo." Rev. Brown,dobroznani zagovornik socializma, pravi: "Če je bila kdaj v zgodovini svetovni kaka človeška naprava v slabem glasu, je verska naprava, katere gnilo in ginoče truplo tu začetkom dvajsetega stoletja žuga življenju človeškemu." "The Social Democrat" z dne 15. marca 1903 pravi: "V odgovor na Vaše pismo, v katerem me vprašujete za moje mišljenje glede stališča sociališke stranke proti cerkvi, mislim, da je edino pametno odkrito sovraštvo. Cerkev je močna, zvita iu bogata sovražnica. Ni krivice tako podle, ni zločina, kakorkoli ostudnega, da ga cerkev ne bi bila blagoslovila in posvetila, če je bil izvršen v prid bogatinoem in mogočnežem." (Dalje prili.) Prvi dnevnik v nemščini na Kitajskem izhaja izza nekaj tednov v Tieutsinu. V L on donu se rodi vsake tri minute en otrok, in vsakih pet minut umre en človek. Kanada ima lesa i s to-toliko kot cela Evropa in dvakrat toliko kot Združ. države. S m r t n a kazen v Italiji se je odpravila 1. 1873. Odtedaj je tam število umorov poskočilo za 42 odstotkov. Ravno 147 raznih j e -zikov se govori v Britanski Indiji. Prebivalstvo dežele znaša nad 294, 000,000 glav. Lepa nova knjiga. Izšla jepred kratkim v Ljubljani, Ljudska pesmarica za nabožno petje v cerkvi, v šoli in doma. Knjiga je ročna izdaja za eno in dvoglasno (nekaj pesmic tudi za tro-glasuo) petje. Na 200 straneh obsega do 80 najbolj priljubljenih pesmi, kratke mašne molitve in troje litanije. Ljudska pesmarica ima vsestransko zaupanje. Priredil jo je strokovno, izbraženi glasbenik Fr. S. Spindler, iu presojali so jo v rokopisu A. Foerster, H. Sattner ter Fr. Ferjančič. Besedilo pesmi je v ljudskem in cerkvenem duhu priredil dr. Gr. Pečjak. Odobrena in priporočena je doslej že od lavantin-skega in ljubljanskega ordinarijata. Ljudska pesmarica mora v vsako boljšo šolo,V8ako krepostno družbo, kolikor je mogoče tudi v vsako družino, kjer je le kaj veselih poštenih src iu lepih glasov. "Vsa zemlja prepevaj Gospodu!" to je njen namen. Voditelji resnih mladinskih bodo zavzeli, da se to čim bolj lepo doseže. Namenu primerne so tudi cene: vkljub bogati vsebini, ličnemu tisku in krasni vezavi, so izveuredno nizke. Ako bo pri teli nizkih cenah še kaj čistega dobička, ga založnik podari družbi sv. Cirila in Metoda. Cene: Mehko vezana knjižica stane Dve unci je tehtalo dete, ki je bilo nedavno rojeno v Cum-minsville, O. in izročeno v odgojo tamošnji bolnišnici. 13 4 let je b i 1 s t a r J u a n Chaves, ki je zadnjič umrl v Ros-wellu, N. M. Bil je najstarejši Mehikanec v Novi Mehiki. Kadar kupujete ure in zlatnino gotovo želite kupiti dobro blago, t razmernih cenah. p p i. u 3 D Rolot. F. Kief i juvelir in optik. 205 N. Chicago St. JOlI^l Danski kralj ima zelo dragoceno zbirko jajc, ki obBega vsakovrstna ptičja jajca. Vrednost zbirke cenijo na $75,000. I n o z e m c e. v v J a p o ti i j i je bilo 1. 18P4 samo 12,604, dočim je bilo 1. 1900. nad 9,000 Japoncev v svrlio ukov v inozemstvu in nad 15,000 v kupčiji. Anton Ter die 200 Rf BY STItKKT, .1-' ft. H T!,ni.. ? 00 v., v lično platno vezaua z rdečo obrezo | K, v šagriuastem platnu z zlato obrezo 1 K 40 vin. Po pošti 45 vinarjev več. Bukvarne dobe 20% popusta. Da se bo zbirka hitro razširila, se bo prva izdaja šolam in družbam, ki bodo uaročale skupno najmanj io in naprej plačale, dajala po silno znižanih cenah: mehko vezana zn 4g vinarjev, v platno vezana za 80 vinarjev, z zlato obrezo za 1 K 12 vinarjev. 1'jndska pesmarica je v trdni vezavi ličen molit venik. ''lavno zalogo ima prodajalnica "Katoliškega tiskovni ga društva v Ljubljani.'' Tolstoj proti revoluciji. Tolstoj v jjetu .»Daily News" priobčil razpravo "Revolucija ali krščanska demokracija". V tej razpravi označuje nasilne prekucijske težnje kot brezuspešne, ker uniči prekucija sposobne može in ojači uradniško Ksaeilje. Plehvejev naslednik bo še slabši, kakor jc bi] plehve in vlada bo po Plehveje n umoru Še bolj nasilna. Mnogo več bi doseglo ljudstvo, ako bi ne hotelo več plačevati davkov in ne služiti v armadi, kakor pa s »ilo. Ako bi se moči, ki se porabijo za dosego ne-dosežmh smotrov, porabile za notranje duševno delo, bi se vse to doseglo veliko lažje, kar hoče za-man] doseči prekuoija. Z 1 a ta v d i s t ji k tu Klondike se bo letos dobilo približno za Ji 10,000,000. Smrt je povzročila k i-havica zadnjič nečemu James Ritchie v Valley Junctionu, la. lvibal je tako hudo, da mu je počila krvava cev v glavi, vsled česar je vkratkem nastopila smrt. Junakinja, ki o njej pišejo celo ameriški časniki v raznoterih jezikih, je 8 letna Marija Verčič, ki je nccega 2£ letnega dečka potegnila iz Gradašice v Ljubljani in ga rešila, da ni utonil. Deželna vlada kranjska je pogumno deklico nagradila s SO kronami. Japonski parlament, ki obstaja izza 1871. 1., je imel začetkom samo od mikada imenovane člane. Scle izza 1889. sestoji gorenja zbornica iz prineov, plemini-tašev, najvišjih obdaoencev in učenjakov, ki jih imenuje mikado (cesar); poslance v spodnjo zbornico voli narod. Zamorska ljubosum* nost je huda. J.iiša zamorke ali črnke Julije White v Murtinsburgu, W. Vs., je bila z dinamitom raz-streljena v zrak, medtem ko se je tam vršila plesna zabava. John Harris, eden najbolj znanih črncev v mestu, je bil uemrčen, a Jennie Smith iz Pittsburga in Julija White sta bili ranjenismrtnonevarno. Neki John Thompson, ki je bil na Smith ljubosumen, in Ernest Hollins sta v zaporu pod obtožba umora. Slutil je svojo smrt Fred Overheiser, anan tovarnar in mestni odbornik v Williamsportu, Pa. in umrl senzačno brzo. Peljal se je v svoj. "office", kjer je napravil svojo oporoko ali aadujo voljo in pustil odprto na pisalni mizi. Kmalu potem so ga videli, da se je peljal mimo svojega stanovanja in čudni izraz njegovega obraza jo vzbudil pozornost njegove družine. Tekli so za kočijo in ga našli, kvišku sedečega in z vajeti v rokah—mrtvega. Umrl je za srčnim udarcem in naprava testamenta dokazuje, da je slutil bližanje smrti. V nekaterih deželah imajo navado, obešati na sadno drevje ozkovratne steklenice z nekaj sladkorne vode ali cukranega piva, da tako love škodljive žuželke. Vsebina take steklenice, ki je visela mesec dolgo na neki česplji, je obsegala 57 zapljunkaric, 5polonicali božjih kravic, 20 moljev, 12 metuljev, 45 os, l gosenico, 33 manj gqanih žužkov, 4 bučele, 64 strigalic ali uholazov, 450 navadnih muh, 1 mrčesni zapredek, 13 podrepnih muh, 27 hroščev in 5 pajkov, razun neštete obilice prav malih muh in music, mravelj in druzih majčkenih žužkov. Uojakom priporočam svojo SLOVENSKO GOSTILNO; k jer jim postrežem poleg drugili pijač tudi v. najboljšim domačim • vinom, tor finimi smodkami. Prodajam trd in mehak premog o nizki ceni. Rojaki, dobrodošli. ' GEO. LAICH 168 95 cesta. South Chicag"' Telefon štev. 1844. — priporoča— Slovencem in Hrvatom svoj nO?1 saloon, kjer bode i nadalje točil vedo01 sveže pivo, domače vino, vsako j vrstne whisky in prost lunch je vedno na razpolago. | j FRANK ROGEL 101 Indiana S(., voglu Jackson N. W. Telef. 1303. Joliot, 111. Slovenski gostilničar Toči se vedno svežo Porter jevo pivo, stare domače vino, raznovrstne drugo pijače in tržijo se najboljše smodko : :::::; Postrežba sollrtnn, iu se priporočam vsem rojiikoin, tujcem in aoruaCinom. Na razpolago Jo vedno dober lunč. POSEBNO OBVESTILO. Nova prekomorska vožnja čez sredo-zemslco-adrijansko morje, po proiskušen' Črti Cunard Line Hxtanovljma l. IS40. ...Najstarejša prekomorska črta... S 26. aprilom je upeljala Cunard Lin« direktno vožnjo iz New Yorka v Trst if-na Reko, s prestankom v Neapolju. Ti izborniin moderni parniki z dvojni® vijakom, zidani lota 1904, imajočnad 10,000 ton težo, odpljujejo iz Now York* kakor sledi: ULTONIA (z dvojnim vijakom, 10,40? ton teže) v torek 18. oktobra. SLAVONIA(z dvojnim vijakom, 10,005 ton teže) v torek !. novembra. PABiNONLV (z dvojnim vijakom, 10,' 500 ton tožol v torok 15. nov., ter zatef redno vsakih 14 dnij. Povprašuj! e pri naših agentih o nizkih cenah in posebnih novih udobnostih v tretjem razredu. Agenti se iščejo v vs»' kam kraju. T. O. WHITING, Mgr.« Dearborn in Randolph Sts., Chicago ooooooocxxxrxxxxKX>ooooooo6 FRANK MED0SH »178 Em log Ave., vogal 05th uHise, en blok od sloveuske cerkve sv. Jurij* South Chiengo, 111. •-♦<>»♦- owlilničar Izdeluje v«i notarska dola. prodaja šifkarte ter pošilja denar v staro domovino vostno in zanesljivo. Poštena postrežba vsakemu. TRMSI'llONE: SOUTH CHICAGO 1 vwv«x> STEFAN KUKAR — trgovec — l - PREMOGOM IN » SALOON. Prodajam parobrodne karte za vse brze parnike ter pošiljam denar v staro domovino zanesljivo in po nizki cene. 920 No. Chicasro St.. Telefona številka 348. Joliet, 10 in groeerija na lepem prostoru, pripravna -/lasti na ltacega rojaka, Jako po ceni. Več pove; .1. .1. Welnits:. 306 Cutting: Bldg., Joliet, 111. 43t4 § Grand Theater.$ I JOLIET. ILL, | O+O++O+O+C+QO+O++O+O+O+O+& Vaudevillne predstave prve vrste Za teden začenši h 24. okt 11)04- | Društvene vesti. x Springfield, III., its. okt. — AMERIKANSKI SLOVENEC. 21. OKT . 1004 ihkorponrana v državi Illinois dne 12. ian. 1». A. 1888. Predsednik: .John R. Stkbbkkc, 2008. Calumet ave., Calumet, M i ob. Podpredsednik: Mhia.el Skep.e, Collinwood Box R. Ohio. Tajnik: Mihael Wardjak, 903. Scott St. Joliet, 111. Tajnik: Joseph Stukel, Indiana St. Joliet, 111. Blagajnik: John Gkahkk. 1012 North B rod way St., Joliet, III. duhovni vodja: Rev. John Pi.evxik, 419 Liberty St., Wankegan, 111. f Louis Dui,kk, 26. W. 23rd Place. Chicago, 111. ^f.01'- J Martin Fib, 1103. Scott St., Joliet, 111. 1: I George Laicu, 168—95th St., So. Chicago, 111. v . ( Anton Skala, 9225. Marquette ave., So. Chicago, 111. tnancni I Rj£V p g_ štrsTuušič, 813. N. Chicago St., Joliet, 111. ( Max Bun, 1151 7tli St., Calumet, Mich. Pravni ( Anton Nemanioh, cor. Scott & Ohio Sts., Joliet, 111. 'dbor: j Joseph Dunda, 600 N. Chicago St., Joliet, 111, | John Zimhrman, 1314 N. Center St., Joliet, I1L t nzivni J pACL; Schneixer, 519 Pine St., Calumet, Mich Sdber; j m j Kkakau, Anaconda, Mont. VSE DOPISE Pošiljajo krajevna društva na I. jednotinega tajnika M. Ward j ana) po svojem zastopniku (delegatu) in po nikomer dru-Vse stroške za umrle pošiljajo krajevna društva na jedHOtinega tajnika (M. WARD J AN A) 1)0 svojem zastopniku (delegatu) in po Nikomer drugem. Pristopili: K društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. ¥., 7298 Waletio Janez, roj 1886, 7299 Derganc Alojz, roj 1883, 7300 Gasparac Pavel, roj 1883, 7301 Zidar Jakob, roj 1818, 7302 Cvitkovič Matija, roj 1878, 7303 Hvalica Jožef, roj 1877, 7304 Marinič Jakob, roj 1876, 7305 Ko-stelic Anton, roj 1876, 7306 Kapi Pavel, roj 1875, 7307 Sterk Jož., roj 1866, spr. 3. okt. 1904. Dr. š. 64 udov. K društvu sv. Barbare 23, Bridgeport, O., 7308 Rutar Jožef, roj 1883, 7309 Gregorčič Mihael, roj 1879, 7310 Rutar Janez, roj 1872, spr. 10. okt. 1904. Dr- š- 43 lldov- ^ društvu sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 7311 Tonij Franc, roj 1880, 7312 Požar Janez, roj 1862, 7313 Matjan Franc, roj 1861, spr 10. oktobra 1904. Dr" 73 "(lov- K društvu sv. Barbare 74, Springfield, III., 7314 Stupar Ant., roj 1885, 7315 Usman Mihael, roj 1874, spr. 10. okt. 1904. Dr. š. 35 udov. K društvu sv. Jaueza Ev. 65, Millwiuk.ee, Wis., 7316 Ambroš Franc, roj 1882, 7317 Bratkovič Franc, roj 1881, 7818 Beusek Anton, roj 1877, 7319 Bitnaja Jure, roj 1876, 7390 Benda Jož., raj 1876, 7321 Merbar Matija, roj 1868, spr. 13. okt. 1904. Dr. š. 61 udov. •S društvu sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 7322 Jereb Frane, roj 1885, 7323 Kosec Janez, roj 1869, 7324 Židanik Jožef, roj 1886, spr. 13. okt. Ioo4. Dr. š. 76 udov. K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 7325 Krašpvec Jan., roj 1884, 7326 Vidic Janez, roj 1882, ^327 Maček Janez, roj 1882, 7328 Česarek Janez, roj 1881, 7329 Žile Pavel, roj 1877, 7330 Vrečar Franc, roj 1866, spr. 14. okt. 1904. Dr. š. 100 udov. 15 društvu sv. Mihaela 61, Youngstown, O., 7331 Nemanič Jožef, roj 1883, 7332 Nemanič Miha, roj 1881, spr. 17. okt. 1904. Dr. š. 37 udov. Suspendovau ud zopet sprejet: društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 3080 Petek Alojz, 14. okt. 1904. l>r. š. 161 udov. Prestopili: *>d društva sv. Petra 30, Red Jacket, Mich, k društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mout., 6479 Žalec Jure, 6. okt. 1904. L dr. š. 265 udov. II. dr. š. 101 uda. ^društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Mir.n. k društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 4206 Malnerič Alojz, 6. okt. 1904. L dr. š. 154 IL dr. š. 102 društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind. k društvu sv. Barbare Irwin, Pa., 6201 Muren Franc, 3. okt. 1904. 1. dr. š. 70 II. dr. š. 58 Odstopili: f>d društva sv. Barbare 74, Springfield, lil., 6998 Čelšek Jakob, 69 Vipotnik Franc, 7009 Kmet Franc, 13. okt. 1904. Dr. š. 32 udov. Suspeudovani: društva Srca Jezusa 54, Hibbing, Minn., 5700 Hren Janez, 13. oktobra 1904. Dr. š. 50 udov. društva sv. Mihaela 61, Youngstown, O., 4169 Vivoda Jure, 17. oktobra 1904. S- 36 udov. ()d društva sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, III., 2563 Konda Anton, 3. okt. 1904. š. 104 ude. Izločen: ^ društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 1127 Gjud Jure, 10. okt. 1904. Dr. š. i?,3 udov. Pristopile soproge: r~j ^ društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. V., 2275 Pešel Marija, roj 1879, 2276 Bižal Neža, roj 1878, spr. 3. okt. 1904. Dr. š. 14 sop. ^ društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 2277 Kobe Barbari, roj 1879, spr. 11. okt. 1904. Dr. š. 65 sop. ^ društvu Jaueza Ev. 65, Milwaukee, Wis., 2278 Ritonia Margareta roj 1876, 2279 Frančič Terezija, roj 1873, spr. 13. okt. 1904. j Dr. š. P sop. ^ društvu sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 2280 Cernugel Marija, roj 1868^ spr. 13. okt. 1904. Dr. š. «4 sop. ^ društvu sv. Cirila iu Metoda 59, Eveleth, Minn., 2281 Ritmanič Marija, roj 1880, spr. 13. okt. 1904. Dr. š. 28 sop. Izločena soproga: ^ društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 1606 Gjud Franca, 10. oktobra 1904. Dr. š. C6 sop. MIHAEL WARDJAN, I. tajnik K. S. K. Jednote. 903 N. Scott St., Joliet. Illinois. PODPISANI PRIZNA, DA JE Franc Grande jed'en najboljših igralcev na harmoniko, kar sem jih čul med Slovenci, bodisi v stari domovini ali v Ameriki. Torej ga prav toplo priporočani Slovencem bodisi pri ženitninah ali družili veselicah. Biva. na 201 Sjtone St., Joliet, III., Andrej Grčar, organist. -13t,4 ^—-"["i""«.............——.................... NA PRODAJ DOBRA M ESN ICA in grocerija na lepem prostoru, pripravna zlasti za kaoega rojaka, jako po ceni. Več pove; .1. Welnlta. 306 Cutting Bldg., Joliet, 111. 43t4 ? Grand Theater.$ I JOLIET, ILL. I Vaudevillne predstave prve vrste Za teden začenši s 24. okt 1904 igrajo sledeči umetniki: DANI) V, W AN N & CO. Predstavlia ''Mand.v flunkins" v naj^ večji komediji iz kme'kega življenja 3—GRACES- -i Šaljiv m alf i k in velikan in mala ženska, DELPIIINO & DELMORA, . Nov muzikalifan prizor iz K v rope. THE ROS Al RES, Nekaj novega na žici. LIZZIE "VVELLER. Umetna igralka in plesalka. Čudoviti prizori v neprekosljivem POLYSCOPE. Same nove slike. Cene sedežem so; 10«, SO« in 30«; pri popoldanskih predstavah 10« in 25«. V sredah iu sobotah pri |H»poldannkth predstavah za ženske in otroke cene I« 10«. 0+0+0+040+0+0+0+040*0+04 $ Iz slovenskih naselbin. 0++0+0+0+0+0+0+0+0+0+0+040 Pittsburg, Pa., n. okt - Rojak Andrei Matičič se je ponesrečil v tovarni American Steel & Wire kompanije dne 30. sept. Dopoludne jo bil na pogrebu prerano umrlega rojaka Jos. Goriška. Ob 2. uri popoludne jc pa šel zopet na delo, a že četrt ure pozneje so ga morali prepeljati v bolnišnico, kjer je zvečer izdihnil svojo dušo, prejemši preje sv. zakrament poslednjega olja. Ponesrečil se je bil v tovarni na vzpeli jači, ki ni bila v pravem redu in je Matičiča strašno zdelala. Pokojnik je bil član društva sv. Jožefa št. 12, Allegheny, Pa. Tu zapušča sina Franka. N. p. v m.! NA PRODAJ PROTI LAHKIM Plačilom ali v najem šti ri nove hišice, vsaka po tri sobe na N. Broadway, ležeče blizo Morse Shoe io drugih tovarn. Vet pove P. K Ihumon: 701, N. Broadway. Mt-i PRODA SE TAKOJ PRODA- jalna mereča 20 x 60 čevljev, s stanovanjem obstoječem i-/ treh sob in kuhinje. Zraven je hlev prostoren ■/.% dva konja. V zvezi s tem je tudi pe-karija Na prostorih je napeljan plin in voda ter izpeljan kanal (sewer). Posestvo leži en blok pod slovensko cerkvijo. Vse natančnejše pove lastnik Anton Alesežki, 1142. Stih Street, La Salle. 111. Aleksandrija, Egipet, 15.sept. Danes 15. sept. sem se iz srca veselil, ko sem bral "A. SI." št. 37. z dne 26. avg. popisano lepo in vzvišeno slovesnost, ki ste jo Jolietčanje obhajali 21. avg. in ki je v resnici v čast vam vsem. Čestitam iz celega srca na takem vspehu! Blagoslovljen je vogelnega kamna novi slov. cerkvi sv. Jožefa v Jolietu ostalo bo gotovo v neizbrisnem spominu, a ne samo v spominu — temveč to bo močen nagib, da bodete v čast božjo in sv. Jožefu tudi srečno končali pričeto plemenito podjetje. Sporočam tudi z veseljem, da prične v kratkem avstrijska naselbina zidati velik zavod v Alcksan-driji, v katerem bo slovenski otroški vrtec, azil za služkinje in hiralnica za onemogle Avstrijce. Vodstvo zavoda, ki bo dovršen drugo poletje, bodo prevzele slov. šolske sestre sv. Frančiška. Pozdrav! O. Benigen- Snoj. Op. Veseli nas prav zelo, da se slov.duliovnik v daljni Aleksandriji, kjer imajo gotovo njegoveneutrndne roke ogromno dela z dušnim oskrbovanjem tamošnjih .rojakov-izse-Ijencev, tako zanima za napredek naših amer. Slovencev. Zato mu na tem mestu izrekamo prav srčno zahvalu, žclcE tudi njegovemu delu in trudu obilo blagoslova božjega. Dostavljamo, da bi naše čitatelje gotovo zelo razveselil kak daljši dopis iz daljne Afrike. Naše društvo sv. Barbare št. 74 K. S. K. Jednote ima sledeči odbor: Jožef Zupančič, predsednik, Jakob Usman, podpredsednik, Math. Geishek, I. tajnik, Anton Žaube, II. tajnik, Jernej Ramšak, zastopnik, John Petkovšek, blagajnik, Jernej Mlakar, Fran Bučar in John Levstik, nadzorniki, Anton Mlakar, reditelj. Slovencem v Springfieldu jn okolici se priporočamo, da se pridružite k našemu društvu, ker sedaj je še lepa priložnost: do Novega leta je samo 3 dolarje vstopnine. Znano društvo na svoje ude dobro Pismeno se je obrniti na podpisanega I. tajnika. Math. Gtishek, 1202 South 1st,h slreet. Na znanje. Spodaj podpisani javno naznanjam slavnemu občinstvu, da sem popolnoma odkupil delež g.. Johua Ogulina, katerega je imei v mojj prodajalnici vloženega dosedaj pod bivšim imenom tvrdke Stonich & Ogulin, in odsedaj se moja pro. dajalnica imenuje: George Stonicli's Grocery Store, 813 N. Chicago St. Nadalje se s spoštovanjem gorko. zahvaljujem vsemu občinstvu, bi-vajočemu v mestu Joliet in okolici, za ves pretekli čas, ko 8te me tako obilno obiskovali. Upam, da me bodete zanaprej .še bolj, ker Vam zagotavljam veliko boljšo postrežbo. S spoštovanjem Vam udani George Stonich, lastnik in posestnik. Joliet, 111., 19. okt. 1904. - Amerikanski Slovenec je prvi slovenski list v Ameriki. Stane le $1 na leto. Kdor se jo odvadil smejati, pojdi prihodnji teden večer za večerom v Grand Theater in duša se ti pomladi, da ti bo srce kar poskakovalo. '"Dandy, Wana & Co." slika kmečko življenje po farmah uprav klasično. "U Graces" j«? šaljiv prizor, kot ga ne premore niti Shakespeare. "Delpliino ga ni samo cenil tako, kakor njegov predstojnik, ampak ga skušal tudi k sebi dobiti. V tem času se je vrnila gospodična Cecile G elder, ki je izpolnila t«voje 18. leto, iz angleškega zavoda domov. Charles je občeval zelo prijateljsko s svojim predstojnikom in je biTredno povabljen k vsem slavno-fttim. Tam je imel priliko, Cecil« videti, kateri je zelo ugajal. Skoraj vsako jutro, ko je šel v pisarno, i" vsak večer, ko je sel iz nje, sta se srečala Charles, in Cecile, seveda slučajno. Pozdravila sta se in govorila ° vremenu, ali o dogodkih med dnem-Kmalu so sledili tem priprosu,T> prijaznim pozdravom vedno daljši in pomembnejši pogovori, končno sta si prisegala, in ker je bilo premalo časa, vse si povedati, kar sta zmeujavala. "Kaj naj st riva, da naju llC ločijo, če -vas nekega dno omoži-joV; jo je povpraševal cesto pol11 imela na srcih, sta si pisala — dolgil pisma, ki sta si jih zjutraj bojazn1- "Ne bojte se, Charles, ne bodem nikogar drugega vzela; to vam p1'1" segam!" Končno so vendar opazili tc p°" goste sestanke,ki so precej vzbujal' sum. "To ne bode imelo dobrega kon- JOSEPH TBfNER'S JOSEPH THINEB'S Na železnici Spisal V. K. Kako se počutite ? ncoiSTEHEr> HSCISTEBEO Ne tako dobro kot pred nekaj leti? Vaš apetit se zdi slabši kot prej, vaše mišice niso več tako močne, zdite se stareji kot ste v resnici, vaša polt ni take jasna kot navadno. Vse to kaže, da ali ni vaša kri zdrava, ali pa ni dovelj močna, da bi hranila telo. Trinerjevo zdravilno grenko vino ]e jedini tek, ki vam more pomagati. Isto spravi kri v hitrejše preta kanje in prebavne organe v zdravejše delovanje. Ozdravi vsak želodec Zdravi ljudje, ki si žele utrditi zdravje in je zavarovati proti boleznim bodo našli Trinerjevo zdravilno grenko vino najprijetnejše in najzanesljivejše sredstvo. "Trinerjevo zdravilno gren kovinodeluje čudovito na želodec. Povzroči zdrav apetit in je v resnici najboljši lek za želodec. MARKETA KOŽE L, Tyndall, tj. I>ak." "Trinerjevo zdravilno grenko vino je naš družinski lek, ki nas ohranja pri dobrem zdravju. Deluje vedno v našo najboljšo zadovoljnost. JAKOB KOČIŠ, Mammoth, Pa," JOSIP TRINER 799 S. Ashland Ave. Chicago. V LEKARNAM 1» DOBRIH GOSTILNAH Kadarkoli želite hitrega stimulanta in tonike za želodec, rabite Trinerjevo Angelika Grenčico, jedino želodečno grenčieo napravljeno iz naravnega vina. Nič boljšega proti poletnim boleznim! "Potem bi bila stvar drugačna, ker bi ne bili brez premoženja. \ "Gospod Gelder, dvomiti no morete nad ljubeznijo, ki jo čutim do vase hčere," je nadaljeval Charles; "o koraku, ki sem ga zdaj storil, ve in ga odobrava in pričakuje odgovora nič manj nepotrpežljivo, kakor jaz. Bi mi li dali vašo hčer, ako bi jaz pos-tal družnik banke Syssyls?" "Če vas moja Uči hoče, dam rad dovoljenje;, to vam obljubujcm. Ne imel bi več vzroka, vajine srčne želje izpolniti." Kmalu nato je odpotoval Charles v Lille, predstavit se čast. gospodu Sessyls. "Pred nekoliko časa ste mi stavili predlog, v vašo hišo vstopiti," mu je rekel.. | "ln vi ste ostein premišjevali in vsprejmete ponudbo?" "Da, toda ne kot nastavljenec, ampak kot družnik." "Kot družnik, sot družnik? Gotovo ste izgubili pamet!" vskliknil je g. Sessyls. "Kakor se morem v ogledalu prepričati, še ne." "Govorim resno. Sami ste mi rekli, da nimate nič premoženja in da zaslužite pri tvrdki Gelder & drug. do 5000frankov. Kaj prinašate torej s seboj? v"aše zmožnosti, vašo delavnost, brezdvomno, toda to nikakor ne zadostuje za družni ka banke Sessyls, Fanconuier & drug." "Če sem pa mesto navadnega pomočnika zet gospoda Gelderja?" "Njegov zet?" "Sploh pa dobite v kratkem ofi-cielno obvestilo." "Moje srčne čestitke; seveda s« bodemo srečne čutili vas k svoji® šteti. Torej že lahko pogodbo narediva?" "Hotel sem vas ravno za to prositi..." Dva meseca pozneje je bil Charles Aubron mož Cecile Gelder in obenem družnik tvrdke Sessyls, Fan-connier & drug. Ob svoji smrti jc zapustil premoženje, broječe več milijonov. Severov balzam zoper prehlad brzo olajša v vseh slučajih nosnega nahoda in prehlada v glavi. Isti ublaži vneto mrenico, olajša dihanje i« očisti prehode nezdravih odpadkov-Na prodaj v vseh lekarnah. Cena 25c, po pošti 28c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. Naznanjam rojakom, da prodajam najboljša Napa Valley kalifornijska vin* in sicer Dobro belo vino po 60c galon ia višje. Dobro črno vino po 45c galon in višje. Kdor kupi manj ko 50 galono* mora dodati $3.00 za posodo objednem 1 naročilom. Denar je troba vselej poslat1 po Money Order. — Priporočam se rojakom v obila naročila ter jim jamčil*1 pošteno in solidno postrežbo. :M:. HioaaiišrA. P. 0. Box 64. CROCKET, C Al' C HENRIK H. ME! f Aj Sobe 201 in 202 torhur Bldv. » §P JOLIET. ILLINOIS. f j jk t :v i f y Kupuje in prodaja zemljišča v f # mostu in na deželi. ♦ K Zavaruje hiše in pohištva proti \ K ognju, nevihti ali drugi poškodbi. J Ji Zavaruje tudi življenje proti ■ V nezgodam in boleznim. £ Š Izdeljuje vsakovrstna v notar- M » sko stroko spadajoča pisanja. fl Govori nemško in angleško. * "To seveda izpremeni celo stvar; to bi se dalo storiti in jaz vam moram zatrditi, da vsprejmem z veseljem vaš predlog, ker vas poznam in cenim, gospod Aubron." "Vi ste predobri, gospod Sessyls." "Vi ste torej zet? Tristo medvedov!" "Kma>lu postanem, gospod Sessyls; toda vi ste me prisilili, da sem vam to, kar bi morala ostati še nekaj časa družinska skrivnost, že zdaj zaupal." "Ne bojte se, jaz bodem molčal." Naredil sem na Dunaju drugo pravoslovno preizkušnjo in sem se « poslednjim denarjem takoj odpe-tjal domov k teti v Ljubljano. Poštama teta Marijana se je jokala od samega veselja, da nisem "frčal", točila je sladke in debele solze odkritosrčne radosti, jaz pa i nič. Nobene solzite nisem mogel j več nikakor izžeti, tako sem bili suh. Precej sem ji povedal, da sem pustil na dunajskem južnem kolodvoru poslednjega "soldata", po domače rečeno poslednji krajcar, in sem ji pokazal pusto Saharo v svojih praznih žepih. — Dobra teta Marijana si je obrisala dvojo posebno debelih solza, tiho se je namu-stala in je segla globoko v dolgo nogavico, ki jo je shranjevala v postelji pod žimuico. Iz te imenitne denarnice je privlekla na dan "čuka" za "čukom", to je goldinar za goldinarjem, in lepo jo je bilosamo opazovati. Gledal bi jo, stavim ne vem kaj, najmanj tri dni. Komaj sem se upal dihati, da bi tete ne motil in da bi ne nehala prekmalu šteti. Bog poživi take.tete! "Petdeset!" jc dejala naposled in porinila svetli kup predme. "Pa jih ni treba vseh zakrokati!" Požugala riti je s prstem, jaz pa sem ji obljubil slovesno, da porabim denaree zgolj za lepe namene in da jih gremsejat tja gor nadivno Gorenjsko, kjer obrode prej ko ne obilo žlahtnega sadu. Par dni sem kajpada ostal še pri Uti Marijanici,nekaj|zaradi lepšega, največ pa zaradi tega, ker je takrat deževalo. Ko se je zvedrUo, sem jo pa nemudoma mahnil na južni kolodvor. Oj — kaj so zagledale moje prijetno presenečene oči! Poslušajte in strmite! Kolodvor je bil pobeljen Na sprednji strani na novo pobeljen! 01i,|vendar no, kako dobro de to človeku. Jemnasta, pa res — v Ljubljani je precej dokaj umazanih liiš, toda poslopje južnega kolodvora se je smelo že leta in leta ponašati, da ima od vseli umazanih stavb najbolj zamazano čelo in lice terda je na vsak način vredno palme nesnage. To je bila nekakšna rja-voruruenkasta barva, kakor tam pri Sloveku, ki ima zlatenice. Jejhata, zdaj je pa pobeljeno! Od ponosa ge morajo širitijvs ikemu zavednemu Ljubljančanu prsi, in veselja mu mora utripati srce. Židane volje sem odpotoval proti Triglavu. Hodil sem po planinicah in ravnicah, zdaj me je zaneslo sem, zdaj tja, naposled tudi na Bled in ni mi bilo žal. Zabaval sem se izborno, in tetini groši so ginili kakor Japonci pred Port Arturjem. Vozil sem se v čolničku po jezeru, zvonil sem na otoku in pital ribe ob bregu. Pital sem tudi obadva laboda; ime jima je Hansl in Greti, zato ker plavata po slovenskem jezeru in papcata največ slovenske drobtinice. Prekrstil sem ju: Črtomir in Bogomila. Naj se jezi kakšen nemškutarček', labodoma in meni t« pa le zdi prav dobro in umestno. — Lepo je na Bledu, to je enkrat ena. Prijazen bravec se pa le presneto moti, če se boji, da bom citiral Prešerna. Tega pa ne! Saj tie pisem šolske naloge. Naj jo torej zavijem po svoje: izvrstno in mnogo sem jedel in P'l> sai 8C lepote Blejskega jezera in njegove okolice res kar nisem mogel naglu-dati do sitega. Večkrat pa sem jo potegnil tudi aopet dol proti stari mami Ljubljani da bi osvežil tetki Marijani spomin name. Tako seru se vozi! vročega pop* • ludne proti postajiei L. .Dasi sem ležal mirno.in složno na leseni klopi, sem se vendar potil kakor mladeniči v ogli j m i peci, ko niso imeli za menažo drugega nego fižol brez j ogiba in olja in drez konvisa. Početkoma sem bil sam v vozu. Od dolgega časa sem štel muhe in jih obe;iem zavidal, da se t.iko lepo vozijo brezplačno po lepem Gorenjskem in včasih celo prav nobel v prvem razredu. V L. sta stopili dve mladi d:nni; tako sem vsaj sodil po njunih nežnih glaskih. Prvi teh zvonkih glasov je bil vesel, skoraj razposajen, drugi pa žalosten, re-signiran. Obležal sem tiho. Gospodični Ime nista mogli videti, ker sta sedeli ; v sosednem oddelku mojega voza. | Naslanjalo je bilo dovolj visoko,da je zakrivalo mojo iztegnjeno malenkost. — Akotudi ne prisluškavatn nič kaj rad, pa me je vendar gnala radovednost. Kaj se neki takole pogovarja dvojica mladih deklet, kadar misli, da ni nikogar poleg? "Ali si zmeraj tako židane volje, Meta?" je vprašal žalostni glasek, ko je odšel izprevodnik s svojimi kleščami. "Oj, Anka, ves dan bi pela in in norela!" se je odzval veseli glasek. Tedaj sem slišal napol pritajeu vzdih. "Čisto sem ti pozabila povedati nekaj hudo lepega' ,je hitela Mar,a, "Pa ugani! N., ugani!'' Anka se je žalostno nasmehnila. "Oj — saj tako ne uganeš!" se je veselila Marta. "Da ti nisem povedala svoje novice že prej! Pa ■ aj sva šele par minut skupaj. Čakaj, da ti povem: zaročila sem se! Zaročila! Kaj? Imenitno! Ne? Oh, tako sem raztresena, vedno le sanjarim o njem. Saj pravim, če se mi ne zmeša.Hočeš jalolko?Ne? Pa ne, no. Tako sem žejna. Jabolka so dobra zoper žejo. Zini no še ti katero. Ti se niti ne čudiš, da sem zaročena? Ti mi ne čestitaš?" "Čestitam ti prav od srca, ljuba Marta. Ali ti mi ne daš do besede. Bodi srečna!" Slišal sem šum papirja in potem rahlo hrustanje. Zdrava Marta si je preganjala svojo žejo s sadjem. Pozabila je začas ljubezni, pa ne dolgo. "Ves, vsi so zadovoljni ž njim, z ženinom mojim", je nadaljevala. "Pa je tudi fant od fare in prav dobro službo ima. Adjunkt, ves, sodni adjunkt je. Kaj praviš ti k temu?" "Kako mu je pa ime?" ".Ja — ljubica moja — tega ti pa ne smem povedati, kolikortudi ne tišči in mori ta obiteljska tajnost. Oh, strašno! On sam je prosil, da ostane najina zaroka še nekaj časa tajna,ker hoče svoje starše prijetno razočarati, ali kakor že pravi. No, imena ti res ne povem,ampak njega samega ti pokažem. V Kranju me čaka na kolodvoru. Toliko, da se vidiva, veš. Potem se peljem takoj dalje z voznikom." "Tudi jaz izstopim v Kranju." "Tembolje, Anka, videla ga boš še bolje. Pojdeva pa čisto blizu mimo njega. O, dober okus pa imam. Pa ni treba nikomur ničesar praviti, Bog ne daj. Naposled bi se mi še skujal..." "Nikar se ne boj. Tako bogate in lepe neveste — " "No, ni sile. Nekaj pa bo že." "Kakšnih trideset tisoč ali štirideset?" "Tako za prvo potrebo, ha, ha! Veš, početkoma sem bila zelo nesrečna, vedno sein mislila, da me hoče vzeti le zaradi denarja. Pa ne. Res m e ljubi tudi 011. Saj če bi letal za denarjem, bi inseriral v velike liste, in — saj sama veš.. -• Zakaj si pa tako klaverna Anka? Ali si vedno taka? Ko sva hodili skupaj v šolo, si bila pač vsa drugačna!" "Oh, ljuba Marta, mene je minilo v«e veselje, še pred par meseci sem bila mnogo mnogo bolj vesela, kakor si zdaj ti. Vse, je pelo in vriskalo v mojem srcu. Tudi jaz sem bila nevesta. Ali moj - moj ženin me je..." : "Zapustil?" Slišal sem šum robca in tiho ih tenje. "Ti uboga moja Anka. Zakaj pa je bil tak?" "Zaročilse jez drugo, z bogatim 'dekletom. Jaz pa nimam nič." I "Falot!" ca", si je govoril Charles, "nekega lepega dne me postavijo pred vrata. Na ta način izgubim vse, kar imam na zemlji: Cecile in službo. Ne, skušati moram to dvojno nesrečo preprečiti, dokler je še čas." Za najboljše in najpriprostejše je imel, gospoda Gelder-ja poiskati in mu svoja čustva razodeti, ki jih je čutil za njegovo hčer in ta za njega. Seveda se je ravno s tem podajal v nevarnost,katere se je hotel na vsak način izogniti,toda drugačne pomoči ni uašel. Takoj drugi dan je šel Charles, ko je prišel, v privatno sobico gosp. Gelderja, kjer ga je našel samega; prosil ga je za razgovor za nekaj minut. "Govorite, gospod Aubron, poslušam vas z veseljem." Zalibog je trajalo to veselje malo časa, kajti že črez kratko časa se je stemnilo obličje Gelder ju. Vendar jc pustil mladeniča končati in svojo prošnjo povedati. Toda, ko je Charles končal, je odvrnil: "Cenjeni gospod, vi se gotovo šalite. i^j nimate premoženja, imate samo svojo plačo, ki vam jo jaz plačujem, 1500 frankov, in me prosite za hčerino roko; ne, moj ljubi, to ne gre. Vi bi bili morali, ko vam je ta ljubezen v srcu za-plamtela, ta platnen zadušiti ali pa mojo hišo takoj zapustiti. — Morebiti tudi razumete, da vas zdaj ne morem obdržati." Charles ni trenil z očmi. "Gospod Aubrou", jc nadaljeval bankir, "j!lz cenim vaše zmožnosti zelo, in vas imam za najboljšega uradnika, kar smo vam tudi dokazali." "Jaz sem vam tudi zelo hvaležen za to," je odvrnil Charles. "Toda, da bi vam dal zaraditega svojo hčer za ženo, to je drugo; premislite sanij v:,niste resno,govorili, le povejte." "Izrazil sem se slabo," je odvrnil Charles; "seveda bi bilo svojevoljno od mene, da bi že zdaj zahteval za-gotovila; ko bi se pa moje razmere izpremenile?" "Kako to mislite?" "No, ko bi postal družnik velike banke, kakor je banka Sessyls v . Lille?" PRISTEN BRINOVEC kuhan iz brinja importira-nega iz Kranjskega, 12 steklenic za $15.00. Velika zaloga belegaiu rdečega vina, helo po 70c in rdeče po 50c galon. Vino se pošilja le v naročilih po 50 galonov skupaj. Naročilom je vedno priložiti denar, da se zagotovi hitra postrežba. JOHN KRACKER, 1199 St. Clair Street, Cleveland, 0. A. Schoenstedt, naslednik firmi Lowgliran & Sclioenstedt Posojuje \ denar proti nizkim obrestim i V Kupuje in prodaja "V,, zemljišča. , Pie«krbuje zavarovalnino na posestva. Prodaja tudi preko morske vožne listke- Cor. Cass & Chicago Streets, I, nadstropje, Dne 8. oktobra 1904 odpljuje iz New Yorka PARNIK "G1UL1A" vozeč direktno do Trsta in Reke. Vožnja iz Jolieta doLju 000 7 j - bij an e stane le..........O 00i I I Vožnja iz Jolieta do RC Karlovca pa le.........OuOiW" Oglasite se kmalu ako se želite po- služiti te prilike. Izdelujem tudi vse notarske posle dobro in zanesljivo. Dobiti me je doma vsak večer po šesti uri. Jos. Stukel, 209 Indiana Street, ■ Joliet. Ill TROST & KRETZ — izdelovalci — Havana in domačih smodk. Posebnost so naše "The D. S.!'lPc. in'leerscuanffl" 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson cesti v Joliet, Ills. Na prodaj se 4 lote na voglu Hutchinson in Center Streets Po najugodnejših pogojih. Plača na obroke ali pa v gotovini 8 5% popusta. Rši ali pa se oglasi pri JOHN GRAHEK-U, tofirn vedno sveže pivo, fino kalifornijski »ino, dobro žganje lu tržim naJboljSe smodke. N. Broadway, Joliet, Ills. Telef. 2252. gOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Anton Košiček toči najboljše Anheuser-Busch pivo, raznovrstne pijačo in trži najboljše smodke. Vabi vse rojake, tu stanujoče, kot na novodošle, da ga pridejo posetit. Vedno hitra 'n dobra postrežba. 914 N. CHICAGO STREET, JOLIET. ILL. °QOQOOOOOQOOOOQOQGOGOGGO» STENSKI PAPIR za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni. v«Uka zaloga vsakovrstnih barv, oljev 'a firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega pa-Wrja po nizkih cenah Alexander [Was,*? Chicago telef. 2704 W. telef. 927 l22Jetferson Street:::s:J0LIET. ILL AMERIKANSKI SLOVENEC. -31. OKT. i»o+ 1)R. LI J1ZA L. MUNCH Stanuje na 005A N. H ickory St. Urad na 117 Exchange Si,., nad Flexer-jevo lekarno. Telefona v uradu oba štev. 232 v stanovanju pa. Chicago 379, Northwestern 894. MARTIN TRLEP, 222 So. Genessee Street, Waukegan, 111. SLOVENSKA GOSTILNA. Naznanjam rojakom, da sem vedno zalo žen z najboljšimi okrepčili in smodkami, ter se priporočam v oblini obisk. V zvezi imam tudi prostorno prenočišče. C. W. Brown, preds Robt. PllOber, podprtds W. O. Wilcox, kasir. Kapital $100,000.00. liAP.liEF. BUILDING. JOLIET. ILL. Vprašajte svojega mesarja za katere je dobiti pri vseh mesarjih. J. C. Adler & Co., 112 Exchange Street Joliet, Denar ua posojilo. Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji. Munroe Bros. ANA Y0GRIN, 603 N. Bluff St. Joliet, N.W. Phone 1727 IZKUŠENA BABICA. (Midwife.) Se priporoča Slovenkam in Hrvaticam. BRAY-EYA LEKARNA se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke Ctiie. 104 Jefferson St., blizo mosta. G. F. REIMERS Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah. Telefon 1343. N.229 Bluff Str., JOLIET. ILL. R. C. Bertmik. L. B. Bertnik. BERTNIK BROS. IZDELOVALCI FINIH SMODK. Naš« posebnost: JUDGE, NEW CENTURY, 10 centov. S cento*. 403CassSt.. nadstr. JOLIET. Agent for Besley's Don annjjn Waukegan Ale Dfll »uuui>' and Porter. © J. O SMITH BOTTLER 414VanBuren St. Telephone 17) USTANOVLJENA 1871. IGoityMiall OF JOLIET, ILLINOIS, Kapital in premtanek $300,000.00 Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar ha vse dele sveta, J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik. C. H. TALOOTT. blagajnik JOHN 0TT0W1TZ 1131 N. Broadway, Joliet, ill. N. W. P1I0NE 1.118. Izdelovalec finih prest. Priporočam se vsem slovenskim in hrvatskim gostilničarjem v mestu in okolici. Moje blago je dobro poznano ker trgujem z njim že ve* let. Naročilom izven mesta se vedno hitro ustreže. M. B. Schuster Young Building Joliet, Illinois. Prodaja zemljišča v Wells Cc. No. Dakota. Lote na Hickory cesti v Jolietu. ter zavaruje poslopja in življenje Žugel & Petrič1 209 Indiana Street, Joliet, Illinois J N. W. Phone 703 »Slovenska * gostilna. Naznanjava rojakom, da sva i prevzela pred kratkem že dobro-J poznano gostilno ter se priporo- i I č&va vsem v obilen obisk. i SPOMINI NA DOMOVINO. § l_____________ i P Spisal M. P. Lil. V Londonu imajo krasne cerkve. Rad bi bil šel obiskat Westminster Abbey, pa ne vem, ali ni bil pravi čas ali sploh ne puste v njo. Ko sem namreč šel čez prag do vrat, me ustavi tam sedeči "minister'' anglikanske cerkve ter me vpraša, kaj hočem in kam. Povem mu, da želim videti notranje prostore, lie-če mi, da to ni dovoljeno. London ima 42 raznih cerkva in pri eni sem videl prižnieo na prostem pred cerkvijo, 10 velicih pokopališč, 27 dvoran za godbo, 39 gledališč, 22 bolnišnic, 8 muzejev, 19 parkov. In ljudstva po štetju 1. 1891. je 3,769,400. Bogatinci žive v Londonu, a siromaki jih prevladujejo. Po večdnevnem obisku sem zapustil London. Odpeljal sem se proti Liverpool u na vlaku London North VVestern-železnioe. Tu so sedeži v vagonih III. razreda, ki so po naših deželah kvečjemu za živino ne pa ljudi,tako lepo urejeni, kot nemški ali avstrijski komaj I. razreda. Sedeži so pre-preženi z žametom in vsepovsod so preproge. Pred odhodom iz Londona sem oddal še razne pozdrave na domače prijatelje in tudi svoji materi za god, ki pride ua dan 21. oktobra. Brzojavil sem ji sledeče: "Za god blagoslovi Vas Bog." S težkim srcem oddaval sem godovni pozdrav svoji danes že pokojni materi. V Liverpoolu sem bil le en dan. To je čedno mesto s širokimi ulicami. Od tu sem se odpeljal z železnico na Canadian Dock in zapustil po 3 mesečnem obisku ono stran suhe zemlje, kjer je mila domovina. Vreme je bilo krasno, solnce je bli-skeče pošiljalo z morja svoje žarke na od nas zapuščeno zemljo in vrhove in zvonike. Dne 23. okt. smo zopet dospeli do suhe zemlje v Queenstown. Tu je naša ladija, pripadajoča družbi Bele zvezde, z imenom Germanic, vzela še zadnjo pošto in mi smo oddali zadnje pozdrave v ono stran morja. Otožno sem gledal predse, zamišljen v domovino. Predno je ladija odplula, sem oddal razgledno dopisnico in na nji zadnji pozdrav svojcem. Na razglednici so bili verzi Gregorčičevi: A če vse odeva spanje, srce moje še budi, njega ne blažijo sanje, duh otožni moj ne spi. In res, z nespečim duhom in otož-nostjo sem zapustil oddaljenekraje. Že smo se peljali naprej, in poštna ladija, ki nam je pripeljala zadnjo pošto, je še pokala nam v slovo in oddaleč smo še mahali eden druze-mu. In polagoma se nam je izgu- gubila suha zemlja. I * * • odpeljal sem se proti Pittsuurgu, Pa. Ustavil sem se zopet nekaj časa iu 17. novembra zapustil Cleveland na svojem potovanju in se podal proti Jolietu. Dne 21. nov. sem došel v Chicago. Tu tem popoldne dobil brzojav iz stare domovine, glaseč se: "Planina, 21. nov. 1902. Mati 21. nov. zjutraj umrli. Pogreb 23. nov.popoldne ob 3. uri. Tvoj brat Franc." In to so najgrenkejši spomini na domovino. Ves potrt po sprejemu teg.x brzojava sem zapustil mesto Chicago in se podal v priljubljeno mi slovensko naselbino Joliet, kjer sem obhajal žalostne dni. V slovenski cerkvi sv. Jožefa se je darovala sv. maša v spomin na pogreb moje matere. Daleč od domovine, omamljen sem v duhu obhajal najžaiost-nejši dan v svojem življenju. Vse veselja spominov na domooino rni je bilo ob |>ovratku potemnjeno. Konec. Spomine na domovino sem pisal večinoma vozeč se na železnici. Tupatam se je vrinilakaka pomota, in temu vzrok je to, ker nisem nameraval pisati teli spominov ter sem si vzel le bolj površne podatke za-časa, ko sem obiskoval slovenske kraje. Spomine sem pisal do prihoda v Chicago, kjer se navadno ustavljam in živim ob času, kadar ne potujem. Zato sem. si celo pot od rojstne hiše do novega doma v Ameriki ohranil spomine na domovino. Kar sem pisal o krajih, sem omenjal le mesta in kraje, katere sem obiskal. In vse to sem večinoma pisal po tem,kar sem videl, in s tem sem izražal svoje mnenje, čute in misli. Mnogo rečij sem izpustil. Kar sem bival doma, bil sem vedno na potu. Le ob gotovih časih sem bil v rojstnem krajo, kateremu še danes kličem s pesnikom Vil barjem: Saj ljubezen naju veže črez doline, črez gore; če oko te ne doseže, pa doseže te srce. Na železnici iz Lead vil le, Colo., dne 17. jun. 1004. Dvoja obraza. Janus, latinski malik, je bil upodobljen z dvojima obrazoma. Sme-joči obraz je bil za mir, grdogledi pa za vojno. Človeška bitja imajo tudi dvoja obraza, dasi ne vedno istočasno. Drug je obraz ljudi j, kadar jih muči bolečina v hrbtu, Brightova bolezen, težka izločitev vode, žolčnica in zlatenica, a drug je, če zopet okrevajo s pomočjo Severovega zdravila za obisti in jetra. To je zanesljivo zdravilo, ki deluje naravnost na koren bolezni. Mr. J. Rezac iz Chicage ima povedati o njem to-le: "Porabil sem dve steklenici Severovega zdravila za obisti in jetra ter zopet zadobil zdravje. Preje sem pa žrtvoval skoro premoŽenje za zdravniške račune." Cena 75c in $1.25. V vseh lekarnah ali pa pošlje W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. Ladija bi imela voziti 7 dnij od Liverpoola do New Yorka, ali vsled nevihtnega vremena smo se zibali 9 dnij naprej. Na tej ladij je še precej vse snažno. Kot sem opazoval, so tudi ljudje v medkrov ju sedeli pri obedu pri pogrnjeni mizi in strežniki so jim stregli kot v hotelu, kar mnoge družbe ne store, ampak samo obljubljajo. Le par dnij naše vožnje je bilo p0 poldne mirno, drugače pa žalostno in megleno in valovi so se hribovom jed nako vzdigali visoko. P0 prestani morski bolezni terdolgočasni vožnji med nebom in zemljo zagledali smo suho zemljo. Dne 31. 0kt. okoli 10. ure je prišla mimo nas prva mala ladjica s št. 2. Potem se je 5ul strel in na drogu je plapolala U. S. zastava, pod katero senco vlada vsaj prostost. In kmalu smo zagledali boginjo svobode in bili smo doma v New Yorku. V New Yorku sem se mudil nekoliko dnij med prijaznimi rojaki in si vsaj v naglici ogledal nekatere znamenitosti tu okoli. Potem sem se podal proti Philadelphiji. Kot sem že poročal v Spominih na domovino, sem iskal rojstni list v Logatcu na Notranjskem za nekega rojaka v tem mestu. p0 tem oprav-ku sem se mudil veS dnij v Philadelphiji, ki je lepo mesto. Od tam . Rojaki, pozor! Na svojem kupčijskem potovanju opazujem, da se od neke strani ogovarja moja trgovina. V ti zvezi je bilo svoječasno poslano neko pismo v Crested Butte, Colo., pišoče čez mene. Rojaki, za svoje blago jamčim jaz sam. Zato sodite sami o tem, kar se čez mene pripoveduje. Primerna cena iu pošteno blago je in bode moje geslo. 40tC M. Pogorele, .o. B. SchUette, 52 Statest., Chicago. Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV SVETOVNI, PRENOVLJENI SIDRO" Pain Expeller kot najboljši lek zoper KETJMATIZEM, POKOSTNICO, TODAGEO iti in razne renmatifoie neprilike. s A no i 2 Set. in SOct. v vseh lekarnali - ali prt F. At Richter & Co. 215 Pearl Street, New York. Resnica E jc največja nesreča. v A-; i'lmi'l;I — 1>OI<»-Vko je dovek bolan ni mu ure delati, in < o ne dela. ne more zaslužiti niti toliko, kolikor mn jo potrebno za žhiienjo, s čem pa more svojim, dragim, kateri so Ostali, v starem kini ju pomagati ? • Itadar.jc človek l>o!nn — more s<* v:, !;. rje oir jedini rtlrKVnik kateri .jamči za.jiMpolno- 'oziirar-ijeajCVS' h I••.!•. :i !>r<.'/. da Vas osebno pregleda, ker njerno zadostuje, ako mu Vašo bole/.cn pismcito opišete. Citjijiv 1 N\?;a>i!ko Juynovej?.;h zahval skaterjmi se naši rojaki zah-valujejo da so popolnoma ozdraveli, Dra- i gospod Profesor: ! V začetki moje bo'ezm out ni ras meje stresu, večkrat potem pa huda vročina in bolela me je glava, noge i roke, napetost v trebuhu in nejsem mogo hodit. Imel sem 3 zdrav nike 111 nič 1111 neso moglipo-Kevmatizem in rnagat. Potem se obrnem na Vas dr. -bole/,-,. Mmii-n ' ollins in poslali ste n-i 3 kratzdra- {f^J™«™1 vila in zdaj sem piipolnomn zdrav. 111 k*MJJ.I">u" 'Poraj.se Vam srčno zahVaiim. zalo'va ozdravljena. , velko dobroto. Use m SloveiK'i mojim rojaki bom govoru da Me \"i nar bohši zdravnik ti e« li Ameriki in da ste zdravnik: uperve vrste in Vam ostanem hvaležen dokler bom na sv^ tu živel. >h:ik Str;, h, 69 A imor.t St Mas-illon, O. Walnut Lw.;c, Ark. Maik (Slištiii, Zdej jest Anton Stamfel \'am dam Box 37, vejdit da sem ozdravel m da se po-Soviun. *Mixn. polnoma čutim zdrav. Kosem za- Homksticai?! Pa. čel Vaša zdravila rabiti, takoj sem zdravel. Vsakem od mojeli r<-ja-kov in prijateljev Vas čem priporočati in Vam ostanem hvaležen k--k or svojem največjem dobrotniku. Anton StamiVI. 3?i'«r.c:?oiiiiit4j»i«<>» popolno olow« ;: Kn Iv-ot- boleli na plucah, pršili, želodcu, čre-vali, jetra! 1, mebnrju, ledvicah, srcu, grbi. nervoznost v gla~ I vi, kašelj, mrzlica,'prehlajenje, revmatizcui, prelivanjekvvi J otekle nogo ali. telo. vodenico, bolečino v krizo, zlato id loj (Jit'ineroitfe), onenioglest pri spolskem o\)cevaiiju. i|pada|je| las, tifus, lesa j. t.eeenje iz ušes ali oči, ghihost, slopost, ra- ; ka, hraste, garje iu rane. šuniclije v ušesih, ženske notranjt-': ! bolesti, ne[?rav'ilno preliavanje želodca kakor vse ostale no-I tran je in zunanje bolesti. I»i'of". Collilis je jedini kateri popolnoma ozdravi susico in sifilis kakor tudi vse Spolske bolezni pri možkih in ženskali. Ni bolnika,'"katerega nebi 1*1*0!". Collin« naj si dede od katere spolske bolezni /miruj, ozdravil. Zato, ako bolujete na kateri bolezni smeraj, točno opiSito isto v maternem jeriku in adresujte na PROF. Dr. E. C. COLLINS, 140 W. 34th St., > i:w YORK. Prof. Collins Vam če poslati zdravila, po katerih se gotoo popolnoma ozdravite 111 se bolezen gotovo nigdar več ne povrne. __________ ANTON NEMAN1CH, 5 I 205^Q?_0H10 ST., JOLIET, ILL. L —--------— I Prvi slovenski pogrebniški zavod in koii jusnioa. Chicago Phone 2278. # Nortliwesteri. 41«. j" ' d.'. ' . ; : I ' •.' 7": , Priporočam se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstili, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dolore konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevi ali po noči se točno ustreza. r r i , \ f ^ P:".'. • . 1» % 11 v1 ^tanovanio 013 IX. Seott !Sti»eot, Northwestern Telephone 844. mrnmmmmmmmmmmmmmm, 1Uo i\pa4/ii imam še nekaj jako ugodno Md DrOudl ležečih lot na Eastland & I1W j^/iVVIUJ Sylvan Hills. j . • malo južno od Wijodruff Road ter vshodno od kaznilnice. Prodam Vam jih pj)d najugodnejšimi pogoji proti plačevanju na obroke in smer |r, na roko, ter $5 vsaki mesec dokler niso I plačane. IžgPVvaao^ korist bo že ae takoj oglasite pri meni. IGNAC ČESNIK, 30 Fair view Avejiue, Rural Route No. 14, JOLIET, ILL. Joliet, iuu Matija Pogorele prodajalec ur, verižic, uhanov, prstanov in dru^e zlatnine. BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG ^ Novi cenik knjig in zlatnine pošiljam poštnine prosto. Pišite ponj. Uro jamčene /.a 20 let in velikosti kot slika s 15 kamni.............$1(5.00 Srebrna močna ura z enim pokrovom in 15 kamni................$14.00 Nikljasta ura s 7 kamni......$ (5.00 Dobe se t,udi srebrne ure z dvojnim pokrovom, istotako tudi 14 karatov zlate kar na.j cenjeni naročniki po želji navedejo v pismu. Umokolesovje pošiljam kakoršno si kdo izbere Elgin ali Waltham. Pošteno blago po zmerni ceni je moje geslo. Kazprodajalcem knjig dajem raba), (popust) po pismenem Manji zneski naj se pošiljajo v postnih znamkah, [»nižinska pratika z«, 1. KKM, lOe. Naslov v naročbo knjig je napraviti: Naročila za uro in vse druge stvari X. POGOKELC, Box 22«, Wake- n"eP" Sati, ščiti svoje v inozemstvu rojene državljane, odpira nova polja in kupčije zanje, izpodbuja-priseljevanje ter jim daje pošteno in zanesljivo vlado. Kje je najloolj varno naložen denar? Hranilnih ulog je: 18,147,856 kron 60 vin. Rezervnega zaklada ic: 611.000 kron. :: Mestna hranilnica ljubljanska i je največji, najmočnejši in najstarejsi slovenski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. jI Sprejema uloge in jih obrestuje po i odstotke, a obresti pripisuje vsakega pol leta h glavnici, tako da obresti neso. Rentni davek za ulagatelje plačuje hranilnica, sama. V mestni hranilnici je najvarneie naložbi as prostor je na Desplaines blizu norega kanala. Predno kupi« uumbk oglMl Be pri "»■' ,, ^giej si liaSo zaloRot Ml le bomo zadovolji" >» prihranili denar. W. J. LYONS, Naš Office in Lumber Yard je DES PLAINES IN CLlNTO»UttC Ali ni jasno ko beli dan, da postane ona pivovarna največja na svetu, ki izdeluje najboljše pivo. Poskusite M&e pivo in nt bodete se goljufali. Anheuser-Busch Brewing Association Največji pivovarji na svetu! Kupi premog sedaj ko ga dobiš po ceni. Mehki premog tina vrsta ton za....... Wilmington premog, CA najboljši, ton za.....^J Lil DTTRCMC Urad in železniški tiri n» . I"1 . t\ U £jJQl^l Jk3 600.008 Clinton Street; Nasproti E. J. & E. Depot. Oba telefona 502. JOLIET, ILL- iMWIMMIIIMMMHMIIIIIIIHMMMIHMMIHII« Ii so you ought to appreciate anything that will help you »arc it. The best way to save time is to hav* a Krava: "Čemu si ti sploh kaj dobra?" Ziba: "Kaj? Saj sem izmed uaj koristnejših živali na Kranjskem. H rez žab bi ne mogel biti ljubljanski Žabjek." In t«ke »o. •' 'Joe mi je rekel da ,Disem k(Jt so druge devojke." t tfP • .a Je> kar govori o vseh nas. i® S|tal, da so vseženeke zhene." ' Is Your Time Chicago Telephone Money — _ _ _ OmI bat 5 cents a day CHICAGO TELEPHONE COMPANY NAZNANILO. Vi'v ; • „\ - : ■ - . . i ' . ^;... ■ r% The Sunny Brook Distillery Co. BO IMELA CELO D I S T1 L E R I J O v popolnem poslovanju NA SVETOVNI RAZSTAVI — ST. LOUIS Ne pozabite obiskati blizo agrikulturnega poslopja te velezanimive izlozbe. E. PORTER BREWING COMPAQ EAGLE BREWE^ Izdelovalci ULEŽANE PrVB PAL ALE I« LONDON PORTE* Posebnost je Pale Weiner Bier. Pivovarna: South Bluff Street. JOLIET, ILLI \ MRU 1 k A N SK1 SLO VEN EC, 21. OKT. 1904. F. KORBEL & BROS. HENRY 9 LATZ kontraktor in stavbenik 507 North Hickory Street, THOXF 014 JOLIET ,ILL. Poroštvo za "second-hand" peči Če kupite "secon I hand" peč tukaj, ne ipste osloparjemi. Popravili smo vsako peč, namestili »gor»le ali ndrgmjene dele z novimi, in Če Vam jo prodajamo, vemo, da jev dobrem stanju. Zato Vam pravimo: Za to peč jamčimo,da Vas bo -zadovoljevala; ali jo pa vrnete in dobite svoj denar nizaj." Tako se lahko zanesete pri nakupu ene ieh '•t8eobnd-ihand'" pečij Barretovih, kot če bi kupili novo. Bolje, da pridete, dokler je dobra izbera ; b bo denar v Vašem žepu. Sonoma Oo. Calitornia. ,hodna zaloga vina io urad: 684-686 W 12 St. TELBFONs Itn CANAL. prodaiale<; vina o