PoStnlna plačana ▼ fetoTlal,
Pm»B> Številka ataae 1*35 Din.
Naročnina: Za tuzemstvo z dostavo mesečno Din 5, četrtletno Din 15, polletno Din 30, celoletno Din 60; za inozemstvo Din 60 in poštnina posebej — Oglasi po ceniku.
Izhaja vsak petek popoldne.
Nefrankirana in nepodpisana pisma se ne sprejemajo.
Sedež uredniitva in uprave Ljubljana, Vidovdanska cesta štev. 2, pritličje.
Glasilo Socialisiične Sžranke Jugoslavije
Šlev. 1©.
V Ljubljani, drte 3. aprila 1925.
III. Leto.
Iz politike.
(Pivniki'et Radiče vcev. — Blok sporazumni v razpadu j — Novo dvanajstine. — Novi' davki. — Absolutizem.)
Končana verifikacijska <lclmta v parlamentu je zopet pokazala, da je Pašič nadigral vse taktičmeje meščanske opozicije, ikar je celo ■sam dr. Korošec priznal, ko je izjavil, da ie opozicija stala ikot obtoženec pred javnostjo, mesto da bi ona obtoževala vlado. Ta parlamentarni poraz opozicije kaže, da je blok tzv. sporazuma vsake resne opozicijo nezmožen.
Vidi se to posebno v vprašanju veri fiikaci je ‘Radijevih mandatov. Mesto, da gre vihar ogorčenja skozi vrste parlamentarne opozicije in da zavre on od mošoamsik imi opozicijo-nalnimi volivci radi izigravanja pojedini h skupin Radičovcoh one proti drugi, je cela opozicija sprejela Pašičevo lisjaško rešitev tega vprašanja kot — darilo, kot 'koncesijo vlade!
Pasic je namreč razdelil Radičeve mandate <oa 3 dele:	na	prvo
skupillio zaprtih voditeljev, teh mandate je razveljavil; na drugo novih, prvič izvoljenih poslancev, te je dal overovati in na tretjo, skupino onih poslancev, ki so bili že enkrat poslanci, za te je odločil, da se bo sklepalo pozneje. Tako se igra mačka z miško, kakor se igra Pašič z mandati!
Pa nikar ne mislite, da je Pašič dal to »darilo« opoziciji zastonj! Kaj še! Radičevci so morali slovesno izjaviti, da so za 'kralja, za Jugoslavijo, za vojstvo, za ustavo, z eno besedo: obljubiti iso morali, da krenejo v politiki na čisto nova, druga, »državotvorna« pota.
#
To .so Radicevci tudi obljubili in ,,sedali izjave, ki so povedalo še več, kakor je sani Pašič pričakoval. Ra-dičevci so se vsaj v besedah — tako korenito odrekli svoji politični preteklosti, da nastaja opravičeno vprašanje, da-li niso odločni, da — kot- zastopniki Hrvatov — isedejo za vladno mizo skupno z radikali — ikot zastopniki večine Srbov,—, ikar bi seveda pomenilo popolen pre-okrot naše notranje politike.
Gotovo je prerano govoriti o takem mfeokretu, toda znaki so tu, zato m 'tudi blok tzv. narodnega sporazuma (krha. Radičoveem lastni zavezniki ne verujejo več, posebno so divji na nje naši klerikalci, ker so s« liadičevci v svoji izjavi v parlamentu pirav ostro izjavili proti » popovsk i« politik i.
Radiče vci so zadnjič prevzeli celo eno mesto v predsedstvu zakonodajnega odbora in to na lastno post, v sporazumu z radikali, in šele ostale opozicijonalne stranke so jih pozneje j;i’(vor le, da .s,o .s\ ojtga podpredsednika odpoklicali, kar ji* znak, da so voljni iti po svoji lastni poti, če jim bo to kazalo.
Kdor bere te dni Slovenca in ostale klerikalne časopvse, bo najjasnejše videl ves gajev klerikalcev na Radičovce; še malo, pa bo Radič iv očeh klerikalcev večji falot kot, je Žerjav!
Tako jo'<h magoška politika bloka tzv. sporazuma že pri prvem nastopu doživela poraz in blokaški brali so si med seboj v laseh!
*
Zato pa so vlada čuti močno in jo svojo močno roko pokazala pri predlogu o proračunskih dvanajstinah za štiri mesce. Mirno zamoro-ino reči, da si še nobena vlada v Jugoslaviji ni upala priti pred parlament s takimi dvanajstinami kot sedanja, čeprav še ni v nobenem parlamentu imela vlada po številu tako močno opozicijo proti sebi, kakor jo ima v sedanjem. Toda vidi se, da je ta opozicija piškava, ničvredna, neresna in nezmožna in ni v stanu preprečiti zakonskih odredb, ki pomenijo nezaslišano novo davčno obremenitev ljudstva, posebno delavstva in uvedbo absolutizma v zakonodaji po Mussolinijevem receptu.
Vsi proti ljudski instinkti današnje vlado in njeno večne so zrcalijo v teh dvanajstinah, ki bi morale izzvati burjo ogorčenja med širokimi ljudskimi masami, če bi naš narod ne bi zgubil že vsakega smisla za gospodarska in socialna vprašanja, za prašanja demokracije —-ker ga je dolgoletno prepiranje za državnopravna gesla politično utrudilo in razočaralo.
Kaj torej prinaša režim svojim .spoštovanim volivcem, ki so mu izkazali svoje zaupanje in ostalemu dstvu
avije!
Delavcem prinaša uvedbo novega davka, ki pomeni ogromno povišanje in razširjenje sedanjega davčnega bremena. Dočini jo sedaj samo del delavcev plačeval tzv. osebno dohodnino, ki ji' poleg tega poznala še nekak, čeprav, nizek, eksistenčni minimumi,, bo odslej vsak ročni delavec s tedensko plačo v državi — razum onih, ki dobijo plačo od države — maral plačati 2% od svojega celotnega zaslužka kot davek, ne glede na to, kolika zasluži! Ker pa pride k temu davku še posebna izredna državna doklada in invalidski davek — ki se tudi po'dvoji — bo znašala davčna obremenitev vsakega delavca najmanj 3f/o njegovega celotnega zaslužka!
Dobro bo, (bi si delavstvo to prvo davčno darilo dr. Žerjava prav dobro zapomni. Vlada jo s tem določilom izjednačila, pa samo za delavce, davek po celi državi; to »izjed načon je« pa pomeni povišanje in razširojnje davčnega bremena!
Na drugi strani pa olajšuje vlada v istih dvanajstinah davčno breme za družbo, ki so zavezane k' polaganju javnih računov, to s,o pred vsem vse delniške družbe, ker jim določbi, kaj sinejo vise zaračunati med »stroške«. Trboveljska družba bo n. pr. po novih določbah plačala manj davka, njeni delavci pa več kot dosedaj!
Dvanajstine pa pri,naša tudi nek čisto nov način zakonodajo v naše javno življenje. Vlada si pusti namreč izstaviti pooblastilo, da sme celo vrsto najvažnejših gospodarskih in socialnih vprašanj rešiti potom uredbe, to so pravi sama, brez parlamenta. Tako dela tudi Mussolini v Italiji. Mod ostalini se pooblašča vlada: da odloži volitve v Središnji urad za zavarovanje delavcev- in v okrožno urade, da imenuje nova ravnateljstva za te urade, dai odcepi rudarje od splošnega zavarovanja, da uvede novo carinsko tarifo, da uvede nov učni načrt za vse šob; in še pooblastil.
Tako so prenaša zakonodaja iz parlamenta v vlado, talko so uvaja absolutizem! Po votivnem nasilju ptiiuija 'zakonodajno- nasilje! Vprašanja, ki bi se morala reševati ob sodelovanju celega parlamenta, vprašanja, ki režejo tako globoko v socialno in gospodarsko ter kulturno življenje, bo vlada sama reševala. Kaka bo ta rešitev, vemo že naprej. Vlada jo začela sistematično delati na poslabšam ju delavski' zakonodaje, v gospodarskih vprašanjih bo rosila interese bogatašev, v šoli bo pa vpeljala orjuma-ško vzgojo naše deco!
Oas je, delavci, da se vam odpro oči, da se strnejo vrsto v energičen protest proti taki vladni politiki in proti nezmožni meščanski opoziciji v parlamentu, iki protestira proti vladni politiki s tem, da zbeži pred vsakim glasovanjem iz dvorano!
Na obrambo svojih pravic, pro-letarijat!
celo vrsto drugih
Nezaslišano obdavčenje delavskih plač.
Zakon o proračunskih dvanajstinah. — Delavske mezde se obdavčijo
z 2 in pol odstotki. — Protestna
Pretekli torek je bil v parlamentu izglasovan zakon o proračunskih dvanajstinah za prihodnje 4 imeso-ec. Novi zakon odreja direktno ob-
davčenje delavs
ač, ikar je .-lu-
čaj, ki ga zgodovina evropskih -držav ne pozna. Po tem zakonu bodo morali plačati delavci ‘2 odstotka svoje plačo kot davek in polovico odstotka pa (kot takse. Skupna vsota tega davka bo vzela pri lično vsakemu delavcu 2 uri zaslužka na teden. Brez pretiravanj lahko trdimo, da so ta bremena tako težka, da jih delavske rame ne bodo prenesle.
Že dosedanji pridobniški davek je zadavil marsikatero delavsko eksistenco. Kajti že dosedaj so bili
akcija strokovnih organizacij GRS J.
delavčevi prejemki vsted nezaslišano krivičnih davčnih tabel obremenjeni do neznosno-ti. To tabelo so bile še iz predvojne dobe in niso bilo pri takratni ceni živil ravno prenapete. Med vojno in po vojni se jo pa cena živil do blaznosti povišala in seveda so ji vsaj do polovice sledilo tudi delavsike plačo. Ker so pa ostalo tabele iste kakor pred vojno, so morali naenkrat tisti delavci, .ki prej niso plačevali dohodninskega davka plačevati -neznosne vsoto davka in to kljub trum, da so bilo njihovo plačo v primeri z draginjo polovico manjše ikot pred vojno.
Že dosedanji pridobninski davek davka nam jo dajala upanje, da
bomo s primernimi akcijami pripravili vlado, da popravi te krivične tabele tako, da delavci od itak sramotnih plač ne bodo plačevali še davkov.
l>oti vsemu pričakovan jo se je pa s teni novim zakonom pogoršal položaj še najmanj za 100 odstotkov.
Sicer se je tudi v parlamentu našlo nekaj vladnih poslancev, ki s tem zakonom niso bili zadovoljni in jo dobil finančni minister nalog, naj porazdeli ta davek le na višje kategorije. Kdor pa pozna mišljenje kmetske gospode v parlamentu jo pa prepričan, da bo storil finančni minister vse*, da dobi čim več denarja in se na olajšave, če ne bo •odločnega odpora, ne bo oziral.
Vodstvo strokovnih organizacij GRSJ v Ljubljani je proti temu ne-euvernemu atentatu odredilo protestno akcijo po vseli krajih Slovenije. Strokovna komisija jopa poslala finančnemu ministru protestno brzojavko in tozadeven pismen protest, v katerem jo korenito podprla svojo stališče.
Vsem organizacijam naše stranke nujno priporočamo naj se tej protestni akciji polnoštevilno priključijo, naj skličejo protestna zborovanja, kjer naj predlože protestne telegrame ali protestne resolucije, katere naj odpošljejo finančnemu ministrstvu v Beograd (Ministrstvo financ, Beograd).
V krajih, kjer nimajo na razpolago govornikov, naj isi pomagajo na ta način, da bo eden izmed odbornikov preči tal te akcije tikajočih so člankov v današnjem »Socialistu«.
Shodi naj so iz vršo če mogoče že v nedeljo ali pa najkasneje prvo dni prihodnjega tedna'. Poročila o shodili naj se pošljejo .nujno na pokrajinsko tajništvo naše stranke.
Pripominjamo, da je ta akcija nujna in nad vso važna. Naj se nihče no vara s temi, ker je tudi meščanska opozicija proti zakonu o dvanajstinah. Ona jo proti temu-zakonu samo na splošno, kot opozicija, vendar pa ni niti eden klerikalec, ali davidovioevoc odprl v p ari anion tu ust. glede tistih točk v zakonu, ki osobito udarjajo ob dolavsike žepe.
Proti točkam, ki so naperjeno na delavske interese se mora bojevati pred vsem delavstvo samo, zato je ta akcija tako važna, da ne smo nihče izostati.
Na delo!
Protest Strokovne komisije za Slovenijo glede krivičnih davkov.
Gospodu
f i na nčnom u min ist ru
v
Beogradu.
Gospod minister!
V zakonu o proračunskih dvanajstinah je bil sprejet nov davek, na podlagi katerega imajo-plačevati vsi ročni delavci, ne glede na vrsto dela, ki ga opravljajo in prejemajo mezde od piri vatnih oseb ali podjetij za leto 1925 kot državni
■Epi
5vetovno znano J
F0X
i čistilo je za čevlje vendar najboljše.
davek mesto, vseli ustalili državnih im posebnostnih doklad, izvzemsi invalidski davek rn izredno doklado, Usa odstotka svojega lastnega zaslužka.
Ce in se predpisal in iztirjal ta •davek v siunslu buiizetnega pooblastila, mora znašati za področje ljubljanske rn mariborske oblasti njegov efekt (ako računamo, tla znaša sKiipen leten iznos za delavistvo v rudnikih, 'industriji m obrti izplačamo mezd od.) ni iijonov Dim), letno ib milijonov dinarjev.
Tak davek bo naložen na rame okrog ilO.ddd ,pridobitno zaposlenih oseh. is a istem področju je bilo vplačanih I. 11124 na neposredmn davkih ;in dokladah (i4.2 milijonov dinarjev na rednih neposrednih davki n (zvinil j arina, osebni dohodnimi m pridobminskem davku) in 4v.5 milijonov na izrednih dokladah.
Ce vipoštevamo, da je zaposlenih na zgoraj omenjenem področju v intlustriji in obrti 90.000 ročnih delavcev v isamostojnili poklicih in drugih obratiitih panogah pa nad 540.000 oseb, tki posedujejo ves zemljiški, obratni in denarni kapital, — pott.nl je jasno, tla je obdavčenje ročnega delavstva krivično in nesorazmerno veliko.
Upoštevati pa je treba, da se morejo zahtevati davki le od dohodkov, ki presegajo eksistenčni minimum.
Ako navedemo, da je znašala decembra 1924 povprečna tedenska mezda 144 l)in, — je jasno, da ogromna večina delavskih pinc ne
Pri plenarni razpravi za verifikacijo mandatov, tki se je vršila pretekli teden v beogradsiki skupščini je podal Radičev poslanski klub oficijelne izjave, ki so popolnoma spremenile notranji politični položaj naše države. Radičeviski poslanec dr. Huperina je imel govor v katerem je odklonil ne le zvčzo s komunizmom, temveč tudi republiko, narodni separatizem in sploh vse točke, ki so dajale Radičevi stranki njeno bistvo in značaj. Nasprotno je pa dr. Šuperiina priznal monarhijo s K aradžordževiči, priznal vidovdansko uistavo, priznal tezo, tla so Srbi, Hrvatje in Slovenci en narod in priznal potrebo armade in se odrekel vsaki politiki, ki bi nasprotovala tem tezam.
(tovor dr. Š uperi ne je vzbutlil v politični javnosti velikansko senzacijo. Zlasti se je povdarjalo kot zelo verjetno, tla govor ni le izraz mišljenja samo tega poslanca, temveč celotnega kluba HRSS. Ta verjetnost je bila tein večja, ker je znano, da je dr. Šuperina zelo vpliven član radiČevskega kluba, ker deluje v tej stranki že od njenega rojstva.
št* senzacijonalnejši je l»il govor klubovega predsednika HRSS Pavla Radiča, ki je najumeu prečital oficijelno izjavo, s katero je govor dr. Šuperine potrjen, tudi v imenu celotnega .kluba, celotne stranke in celo v imenu zaprtega predsednika Stipe Radiča, ki se je izjavil, da se z izjavo povsem'in popolnoma' strinja.
Po teli senzacijonalmih izjavah je jasno, da je HRSS krenila na popolnoma nova pota, ki vodijo v sporazum z radikali, kot najmočnejšo srbsko stranko in konec te Radičeviške poti bo najbrže — v vla-<li.
Kaj pravimo mi k temu koraku HRSS?
Pravimo, da je HRSS napravila taktično potezo, ki odgovarja njenim interesom v danem položaju. Ali naj rečemo, da so Radičevci izdali republiko, federacijo itd. Ne, tega ne moremo reči, ker nismo nikdar verovali, da je Radičeva stranka stranka načel, posebno ne, da je načelno republikanska. Radičevoem je bila republika koristna taktična poteza. Sedaj, ko jim ni več koristna, so jo zamenjali za drugo pote-
dosega mti eksistenčnega minimuma.
iv temu prihajajo še pol odstotne takse, ki se pobirajo od delavskih plač in o ikojin ukinjenju m v za-konu o dvanajstinah nobene jasne odredbe.
Ni treba še posebej po vrl ar jati, da leži ■ nesorazmerno velika teža obremenitev po neposrednih davkih baš na delavstvu, ki je prisiljeno kupovali vso svoje potrebs.•mo na trgu.
Ta dejstva so tako nezaslišana, da smatra delavstvo za nemogoče, da se bo mogla ta davčna politika, proti kateri vlagamo v imenu dela v.sk i h iS trokovn i 1 i orga 11 i za c i j D lavnega Kadničkega Saveza Jugoslaviji! na našem področju najostrejši protest, le en sam elan res izvajati.
Enako krivična, kakor na rame romega delavstva naložena skupna sveta davčnih obremenitev, je razdelitev teh davkov na posamezne davčne obvezance.
Med temi, ko bi moralo veljati načelo, da se eksistenčni minimumi ne obdavčujejo, dohodki, ki presegajo eksistenčni minimum, pa obdavčujejo po pravični pregreši ji, ise nalaga novo davčno breme enakomerno na vsi*.
Mesto pravične izpremembe v sled valutnih sprememb zastarane tabele o osebni dohodnimi, ki jo je delavstvo upravičeno zahtevalo, je dobilo davčno obremenitev, ki je po svoji krivičnosti brez primere v davcin tehniki.
Strokovna komisija /.a Slovenijo (Pokrajinski odbor (JRS.J.)
1 ja več koristi.
Položaj ostalih opožicijonalnih strank.
Razume se, tla se nahajajo v novem položaju tudi ostale meščanske stranke, ki so sodelovale z Radičevci.
Davidovičevi demokrati imajo gotovo veliko zaslugo, da se je pre-orijcintirala HRSS na desno, (loto-vo jiun pa ne gre v račun sedanji preokret, ker vodi 'V sporazum z radikali, tka so njihovi dedni sovražniki. Skušali bodo pridržati Radičev-ce na lopozicijonalni liniji, kar se jim bo pa težko posrečilo. Ali oni so dobro situ i rana in od prvovrstnih bank podprta kapitalistična opozicij,ona lina stranka in se bodo novemu položaju že nekako prilagodili.
Za slovenske klerikalce pa pomeni nenadni Radičeviski preokret, katastrofo, ki bo do temeljev razmajala veličino njihove stranke. Desetletja vajeni okusnega kruha iz vladne mize, so sedaj obsojeni na dolgoletno opozicijo, kar bo zlasti pridobitne sloje v njihovi stranki močno odbijalo. Pa tudi delavski element, ki ga imajo v stranki, bodo težko mirili, kajti pomisliti je treba, da je bil nalovljen ta. element na drobtine, ki so padle iz bogato obložene mize SLS, dokler je uživala vladno podporo. Ne verjamemo, da bi se jim posrečilo prepeljati te sloje 'V trde in požrtvovalnosti polne opozicijbnalne boje, kateri temu elementu ne diše, ker bi •se sicer grupiral v delavskih stran kali, ki so že od nekdaj principi-jelno opozicijonalne.
Tako bo ostal klerikalcem, kot edina solidna opora kmetski stoj, katerega drže z verskimi upiivi. Ali tudi tukaj stvar ne bo tako pripro-sta, ker delati opozicijo z venskimi motivi, na drugi strani pa sprejemati državne podpore za iste verske institucije, bo malo težka stvar. Vsekakor bo morala ta opozicija skrbno računati, da ne pride v preoster spor z državno avtoriteto.
Videti jo, da bodo skupini račun cele meščanske opozicije, klei tkalci najtežje plačali.
Naša stranka in nov položaj.
V hudih državo p ra v'ni h sporih med meščanskimi strankami, šobile
stranke z razrednimi proletarskimi programu močno pritisnjene v ozadje. nočeš ali nočeš, suno morati čakati cla se ti spori na en ali na drug 'iiacin n rede, da pridejo na dnevni red gospodarsika in socialna vprašanja, za 'Kterih rešavo je naša stranka, kot zastopnica delavskih slojih v prvi vrsti poklicana.
Ta doba je sedaj nastopila in z njo tudi povečano delovanje naše stranke. Demagogična meščanska opozicija le znala prikrojiti svoje državopravme interese tako, da je zglodalo, da bodo z zmago njenih načel, rešeni obenem tudi socialni interesi izkoriščanih ,slojev, la krinka jo sedaj padla in organiziran socialističen proletariat, koraka v bojno areno kot pravi branilec razrednih interesov delovnega ljudstva. Na mesto pro >adle meščansko opozicije stopa prava, 'prrncipijelna opozicija, ki bo na ruševinah propadle meščanske republike razvila prapor prave republike •— socijali-stične republike!
Naš dan je napočil!
Naj živi borba za socialistične zahteve!
Naj živi borba za socialistično republik«!
Stanovanjska kriza.
Sodr. L ratnik je izdelal po naročilu upravnega odbora Delavske zbornice obširno študijo o stanovanjskem vprašanju.
stanovanjska kriza zavzema vedno ostrejše demenzije. Če pomislimo, da je bilo že pred vojno potrebnih na bivšem Kranjskem letno okoli 300 novih stanovanj za vzdrževanje ravnotežja. Ali ta številka bi se pa povečala na letno 1100 stanovanj, če bi ne bilo izseljevanja., v tujino. 'Prilično iste šte-vi Ike navaja pisatelj tudi za ozemlje bivše Štajerske.
Natančno računajoč vojne izgube, prihaja pisatelj do zaključka, da bi bilo potrebno graditi v Sloveniji letno najmanj, 800 novih stanovanj za vzdrževanje ravnotežja. Kako se stalno stanovanjska kriza veča, se vidi* do dobrega šele, če upoštevamo, da se od izbruha vojne leta 1914 dalje mi več gradilo, na drugi strani je pa tudi izseljevanje popolnoma ustavljeno.
Dobro zasnovana akcija za odpravo vedno mezmosnejše stanovanjske bede, bo morala imeti sredstva prvič za gradbo letno 800 stanovanj, ki jih je potrebno za letni prirastek, povrh pa še .sredstva, da sc* nadoknadi ono, kar se je zadnjih 11 led premalo gradilo in to znaša po teh računih približno 10 tisoč stanovanj, ki jih manjka in to kljub bedast oidiotski m t rd itva m raznih funcijonarjev, ki razglašajo, da stanovanjska mizerija sama ponehuje.
Proletarijat si mora itia vsak na čin osvojiti toliko politične moči, da bo prisilil državno upravo in pa javne institucije, da bodo gradbeno akcijo z vsemi močmi podprle, kajti s samopomočjo se stanovanjske krize me bo odpravilo.
Seveda ne mislimo reči, da so razne zadruge za zidavo stanovanj kakor je »Stan in dom« v Ljubljani nepotrebne. Baš nasprotno. Mi še priporočamo našim sodrugom, naj v teli zadrugah.sodelujejo, hočemo pa opozoriti, da bi bilo velikopotezno delo tem zadrugam šele takrat •omogočeno, če bi uživale' podporo države, občane in javnih korporacij, kakoir so tega deležne slične zadruge v drugih državah.
Treba se je zavedati, da je stanovanjski problem tudi političen problem in treba j(' poleg zadružne' delavnosti, pojaviti tudi politično delavnost, da bo uspeh dosegljiv.
Študija s. Uradnika nam prikazuje stanovanjsko vprašanje prav iz vseh stališč, zato se borno še večkrat povrnili nanjo.
,,Neosan“ krema Tam štedi na dveh straneh, prvič ker se je zelo malo porabi, drugič, ker poveča trpežnost obutve.
Izid volitev v Nemčiji. ■
Kakor znano, se je vršila preteklo nedeljo volitev predsednika nemške republike. Za zmago je bila potrebna absolutna večina, katere pa ni dobil nobeden izmed sedmih kandidatov in se bodo imorale vršiti volitve še enkrat.
Volitve so prinesle posameznim skupinam naslednje število glasov: Desničarski blok (Jarcs) 10.387.523 Socialisti (Braun)	7,785.078
Ceiitrum (Marks)	3,883.6/d
Komunisti (Thaeimamn) 1,869.533 Demokrati (Hellpach) 1,565.136 Bav. Ijutl. stranka (Held) 1,002.2/8 Nar. social. (Ludendorft) 284.4/1
Votivno pravico .je imelo 29 milijonov volivcev. Uiasovanja se je udeležilo samo 26,812.537 volivcev, to je 20 odstotkov manj, ko pri volitvah v parlament mesca decembra. To veliko abstinenco si je razlagati na ta način, ker je bilo že v naprej jasno, da te volitve 'ne bodo odločile in tla bo treba še enih volitev, za končno izvolitev predsednika.
Treba je reči, da so socialni ■demokrat j e sijajno vzdržali svoje pozicije. Tudi meščanski blok ni nazadoval. Zelo hudo so pa nazadovale tako levo kakor desno ekstremistične stranke. Komunisti, kot levi ekstrem so izgubili od volitev v decembru celih 800 tisoč glasov. Ce pomislimo, da se je zgodilo to v kratki dobi treh mesecev, šele vi: dimo, s kako nevzdržno silo se je obrnil ljudski tok od puhlega f raziva« ja, k stvarni politiki. Ravno tako smrtnonosno rano so dobili tudi narodni socialisti, ki tvorijo v Nemčiji fašistovsko stranko. Zgubili so pri teh volitvah celili 700 tisoč glasov, to se pravi 3 četrtine svojih volivcev, ki so jih imeli še pred tremi meseci.
Druge volitve, pri katerih se bo končno veljavno izvoljen predsednik republike, ki bo zavzemal to vazno mesto prihodnjih 7 let, se bodo vršile 26. aprila. Bitka v teh volitvah bo neprimerno hujša, kot je bila sedanja.
Pri drugih volitvah lahko postavijo 'Stranke druge kandidati; kot pri prvih, lahko tudi izvrše pre-grupncije in bloke. Za socialno demokracijo bo odločitev zelo težka, če postavi lastno kandidaturo, bo zmagal meščanski blok, ki republiki sploh ni naklonjen, temveč želi upostavitve monarhije, če pa glasujejo skupno ,s kako dingo stranko, ki je naklonjena republikanski ustavi, se pa zopet izpostavijo očitkom, da sodelujejo z meščanskimi strankami. Vendar je verjetno, da se bodo sporazumeli s eeutrumom in bodo oddali svoje glasove za dr. Marksa, ki je kakor znano sicer -meščanski politik, vendar stoji na stališču, ohranitve republike.
Tolivna zmaga švicarske socialne demokracije.
Preteklo nedeljo so se vršile v Švici občinske volitve, v katerih je socialistična stranka dosegla veličastne uspehi1. (1 lavno mesto Švice Ziirili je prešlo v socialistično oblast. Dosedaj so imeli socialisti v občinskem »vetu glavnega mesta 55 mandatov in sedaj so jih pridobili še 11, tako da jih imajo sedaj 66. \ se* tri meščanske stranke (Demokrati, Evangelci in Svobodomisleci) so zgubili skupaj 3 mandate in jih imajo-sedaj h' še 60. Uničujoč ji' poraz, ki so ga doživeli komunisti. Po razkolu so obdržali 25 mandatov, pri predzadnjih volitvah so jih izgubili 12, in sedaj so izgubili zopet 4 mandate.
Prilično ista slika se je pokazala pri vol it vi parlamenta v kantonu Aargau. Socialisti so priborili 61 mandatov, torej 10 več kot zadnjič. Sedaj so socialisti v tem pari amen-
Priporočamo vrlo dobro
Kapitulacija meščanske opozicije.
zo, iki jim v danem položaju obljub-
tu najmočnejša stranka. Komunisti v teni parlamentu že dosedaj niso imeli nobenega mandata in seveda. niso mogli ničesar zgubiti, a pridobili tudi miso.
V občin-ki svet Wintertbur so pridobili socialisti 3 mandate in jih imajo sedaj 27. Komunisti so imeli
l'i oteslirajte! Iz članka o movih da vik ih na delavsko plače im jz pro-» testnega pisma Strokovne komisije ho; lo naši c. .č i ta tel j i razvideli, k a k nezaslišan napad 'na delavske interese je organizirala .nikoli sita jugoslovanska buržuazija. Nujno priporočamo vsem somišljenikom, naj se z vso vrnemo posvetijo protestni akciji, kakor jo v omenjenem člain-ku priporočamo.
še en atentat. Poročila iz Beograda prinašajo vest, da je tudi nov tiskovni zakon predložen zakonodajnemu odboru marodme skupščine v odobritev. V par člankih simo že omenili, da je ta predlog ta;ko imk-cijonaren, — da bo — če bo postal,, zakon zamoril vso tiskovno svobodo. — Tiskovina svoboda je dragocena pridobitev francoske revolucije in tvori temelj svobodi političnega ' 'prepričamja. Vsak udar na tiskovno svobodo je obenem udar proti demokraciji An samoodločbi ljudstva o državnih poslih. Ker ni verjetno, da je vlada spremenila svoj prvotni predlog o novem tiskovnem zakonu, obstoja resna bojazen, da bo sprejet v obliki, kakor je bil prvotno nameravan. Tudi k temu zakonu bo treba, da zavzame ljudstvo svoje stališče in da se razkrinkajo tisti, ki govore po votivnih shodih o svobodi in demokraciji, ko pa pridejo v parlament, pa pripravljajo pot najtemnejši reakciji. Vse maše organizacije in naše somišljenike prosimo, maj stoje budno na straži. Kakor hitro pride načrt v pretres, bo treba akcije med ljudstvom. Načrt bo pretresal zaenkrat zakonodajni odbor, po Velikonočnih praznikih bo pa predolžen v pretres plenumu narodne skupščine. Po istem potu se bo obravnavalo tudi zakon o zaščiti stanovanjskih najemnikov, katerega načrt, ki ga je izdala vlada, i stotak o niti za trohico ne upošteva potr.eh delavnega ljudstva.
Taktika vlade. Vlada hiti z vso naglico pripravljati različne zakone za sprejem v narodni skupščini. Naglica, s katero vlada operira ima •namen uzakoniti vse zakone, ki jih potrebuje prodno se bo ljudstvo prav zavedlo od parlamentarnih presenečenj, ki so se zgodila zadnje dneve. Ker so v teh zakonih določbe, ki bijejo ljudstvu direktno v obraz, zato se hoče vlada izogniti vsaki daljši razpravi. Z isto naglico bo najbrže .razpisala tudi volitve v oblastne in s rezke skupščine, z namenom, da se stranke s slabotnim aparatom ne bodo mogle nanje d'ovoljno pripraviti. — Z naše strani je treba torej storiti vse, da ne bomo nepripravljeni na bodoče dogodke.
Mežiška dolina — ujedi njena.
Preteklo nedeljo se jo vršil v Črni občni zbor kiraj. pol. organizacije, ki je bila, kakor znamo do sedaj včlanjena pri »Naprejevi« stranki. Njeno članstvo jopa že pri volitvah ob sod do razkol n iško politiko »-Napnejo ve« stranko in je oddalo glasove za listo naše XS>J. Na občnem zboiru je prišlo to naziranje do popolne veljave. Le znani Moder.ndor-fer se mi hotel pokoriti odločni volji ogromne večine in jo hotel preprečili priklopi tev organizacije k naši stranki z dolgimi govorancami, v katerih je po stari navadi blatil našo stranko. — \ slojem govoru je obenem tako brutalno hriskiral voljo članstva do ujedimjomja, da jo pr:šlo do razbitja občnega zbora. Ogromna večina članstva je zapustila mod glasnimi protesti občni zbor — Modorndorfor je pa ostal v dvorani sani s par ožjimi prijatel ji, 'ki so pa na koncu tudi odšli, kor so sprevideli, da so mora manjšina večini pokoravati. Članstvo iz črne je
do sedaj 4 mandate in so zgubili 2.
V Ailbiserieden sta obe levičarski stranki, Socialisti in (j ri til jamči so vrgli dosedanjo meščansko večino.
V Weitzikonski občini, so pa priborili socialisti tako moč, da so proglasili njihov strankin list za ofi-cijelno glasilo občine.
idke naše stranke, naj upostavijo nemudoma v Grmi krajevno organizacijo maše stranici!, kar se bo v najkrajšem časip zgodilo.
Dohodninski davek v Mežiški dolini. D avčna oblast razpošilja zadnje dneve iplačilne naloge, katere je sprejela že večina ondotnega delavstva. Visoki davki, in v immogih slučajih nepravilno zaračunavanje jo povzročilo veliko nezadovoljstva. Ker večina delavcev me pozma davčnih predpisov so naprosili našo Iranko, da bi priredila tozadevno •predavanje. I’reda vanje se bo vršilo v najkrajšem času v Orni ob priliki ustanovitve naše krajevne organizacije, v Mežici pa dan kasneje ali pa ilan pop roje, kar bo pravočasno 'poročeno.
Novi kardinali. Na pondeljkovi seji tajnega komzistorija je imenoval papež nadškofa v Sevilli in (Ira-nadi za kardinala.
Brezposelnost na Norveškem. Po uradnih številkah je 22.000 delavcev brez dela na Norveškem. Vseh prebivalcev je 2,700.000. Največ brezposelnih je v .mestih. Pred kratkim so deputacije brezposeln h delavcev i.nvadirale parlament in zahtevale 'finančno pomoč.
Mehika in Zveza narodov. Po poročilih miehikanskih listov je me-liikamska vlada odklonila povabilo Zveze narodov za udeležbo na kongresu glede nadziranja trgovino z orožjem. Mehika namerava s tem demonstrirati proti svoji neupravičeni izključitvi.iz Zveze narodov pri njenih organizacijskih razpravah.
Nemčija za razorožitev pasu na obeh straneh Rena. Nemški zuinanji minister tir. Stresoma mi je izjavil ■pred dnevi francoski mm berlinskemu poslaniku, da je nemška vlada pripravljena privoliti, da se vstavi v garancisko pogodbo tudi odredba o razorožitvi pasu nia obeh straneh reke Ri n. Francija namerava na tej podlagi nadaljevati pogajanja.
Zinovjev o slabih izgledih komunizma. Na zadnji seji izvršovalnega odbora komunistične intermacijoma-lo je imel Zinovjev obširen eikspoze o položaju komunističnega gibanja, ki ga je karakteriziral s sledečimi besedami: Pot k revoluciji je veliko bolj posuta s trnjem in kamenjem, kakor smo pričakovali. Naše delo je zato veliko težje, vendar pa bomo kljub temu storili vse, da priborimo '.komunizmu zmago.
Krasili <* ruskih dolgovih Franciji. Pariški sovjetski poslanik Krasim je glede makih dolgov Franciji podal uredniku »Jonrnala« sledečo izjavo: Sovjetska vlada nikakor ni1 more priznati dolgov carske vlado v celoti. Na vsak način je treba doseči v toni oziru kompromis. Vsi od padca franka in izgube poljskih ozemelj so mora skupna vsota vsekakor znižati. Ravno v izgubljenih poljskih ozemljih se je namreč uporabil glavni del izposojenih vsot za izgradnjo strategičnih železniških črt in trdnjav. Vrhu toga ji* Francija zaplenila ruska posestva v Franciji, na podlagi mirovne pogodbe, sklenjene v Brestu Litovskem, pa je morala. Rusija izročiti Nemčiji veliko zlata. Vse to je treba upoštevati in Rusija bo tudi skrbela zato, da se upoštevajo njene zahteve.
Razprava o armadni reformi v italijanskem senatu. Italijanski senat je pričel razpravo o armadni reformi. Maršala Čadom a in Diaz sta se izrekla z vso odločnostjo proti reformi, Češ da odgovarja sedanjim razmeram le zadostno krepka aktivna armada. Ca doma jo predlagal stalno armado, obstoječo iz najmanj četrt milijona mož.
Šmartno pri Slovenjgradcu. V
nedeljo, dne 1.5. marca se je vi šil članski sestanek pri sodrugu Krainerju pri Šmartnem. Diskusija o političnem položaju in o naših bodočih nalogah je pokazala obče zanimanje za pokrei im razumevanje med članstvom. Sklenilo so jo, da se podobni diskusijski sestanki večkrat vršijo. Določila se je zato vsaka prva nedelja v mesecu. Prihodnji sestanek se vrši torej v nedeljo, dne f>. aprila ob 9. uri pri s. Krainerju. Pridite vsi in privedite tudi svoje znance seboj.
Izlet v Mostec se vrši v nedeljo, dne 5. aprila 1. 1. Zb.ral išče ob 8. uri zjutraj pred cerkvijo v Šiški (Celovška cesta). Oprema turistovska. Vsakdo naj se za cel dan preskrbi z živežem. Pio možnosti naj se s seboj prinese tudi kramp, lopata ali kakšno drugo orodje, katero se bode rabilo pri planiranju in č;ščemju tal v našem gozdičku. Kdor tega nima, bode dobil orodje pri našem oskrbniku. — Vse prijatelje narave vabimo, da sigurno pridejo, ker bo delo zelo koristno im zabavno!
Kulturni škandal »Zarjanov« v Pobrežju. Preteklo sreilo zvečer je priredil pevski odsek »'Svobode« v društvenem lokalu poslovilni večer za elane, ki odhajajo k vojakom. Po policijski uri se je pa zbrala tropa članov meščanskega pevskega zbora »Zarje«, ki je imela očividen namen izivati Svobodaše. Uspelo jim pa ni, ker so se ti med tem že razšli. Razočarani Zarjam vso pa na vsak način hoteli ohladiti svojo jezo in so napadli predsednika »Svobode« Pavalea, ki se je okoli polnoči vračal mirno v spremstvu svojih starišev proti domu. Napada so se udeležili predvsem Pšeničnik, ŽiVko, Kitonja, Dietner in še nekateri slični nadebudni mladiči. iS. Pavalee.se je napadalcev komaj ubranil. Da je bil napad dogovorjen se vidi iz tega, ker so napadalci razpostavili svoje ljudi po ceVcm Pobrežju. Zato pričakujemo, (Ja bodo roditelji teh mladih študentov zahtevali, da ne pohajkujejo po polnoči po ulicah, temveč naj se rajši dobro prespi;, da bodo drugi dan v stanju se kaj pametnega naučiti v šoli. Za na rodno napredni pevski zbor »Zarjo« je pa omenjeni dogodek lepo priporočilo in dobro spričevalo za njihovo narodno naprednost, če se prihodnjič dogodi še kaj sličnega, bomo prisiljeni napeti drugačne strune. — It. K—a.
Pišete. Kakor znano imamo v tukajšnjem obč. odboru socialisti večino, kar pa seveda marsikateremu klerikal-no-liberalnemu magnatu ni po volji. Posebno mrzlico imajo klerikalci, kateri1 večkrat pretrese in v njihovem ti-brn imajo najboljše ovitke, če oblatijo svoje nasprotnike. Nedavno se je enaka bolezen polotila tudi spoštov. gosp. bivšega, klerikalnega obč. odbornika
M. K. iz Veselega vrha. Možaku se zdi, od kar ni več on občinski odbornik, da »re vse narobe in rakovo pot (čeprav ji» mogel socialistični odbor, za grehe, katere je sprejel od klerikalno-liberalne-ga odbora moliti težko pokoro) radi tega je prav po klerikalnem sistemu okrtačil nekvga socialističnega odbornika, češ, da ni posestnik, da ne plača nič davka in Hog ve vse kakšne madeže že ime. Seveda samo zato, ker ne trobi na klerikalno tronbento. Na svoji listi od lanskega leta, pa niso videli, da so imeli odbornike kandidate, kateri v resnici ne plačajo davka, pa to nič ne dene, samo da so klerikalci. G. M. K. v vednost, da nima občina nobenega odb. kateri ne bi plačal davka.
Strokovni vestnik.
Oblastna konferenca strokovnih organizacij (JRSJ za Bosno in Hercegovino. V nedeljo, 22. marca se je vršila v Sarajevu pokrajinska konferenca strokovnih organizacij GR-SJ iz te pokrajine.
Konferenco je posetilo 82 delegatov iz cele pokrajine, kar zmači gotovo velikanski uspeh za zopetno sanacijo delavskega pokrota Bosne in cele državo.
O dosedanjem dolu oblastnega odbora je poročal znani prvobori-telj bosanskega proletarijata s. Fr. Raušer. Iz njegovega poročila posnemamo, da se ima boriti pok ret s silnimi težkočami, ki jih ustvarja huda gospodarska kriza in z njo zvezana breposelnost. Na drugi strani pa tudi Bosni mi prizanesel razbijaški komunizem, ki je tudi tam zatroval duše ter razblinil delavski pokret. Povdarja pa, da se zadnje čase pokret precej pobolj-šujo, kar zlasti pozdravlja zato, ker bodo bosanske organizacije ravno to leto obhajale 20 letnico svojega obstoja.
K točki agitacija in organizacija, je poročal s. Jovo Jakšič, ki je povdarjal, da sta zlasti dve zapreki, ki zavirata razmah organizacij. Prva je, preganjanje zaupnikov in fumikcijonarjev od strani oblasti, 'ki je bilo nečuveno zlasti mod volitvami v nar. skupščino. Največ preganjanj morajo pretrpeti naši so-drugi v Banja Luki, kjer so v majnovejšom času obsodili zopet dva zaupnika na 14 dni in na izgon.
Drugo vprašanje ji* silna brezposelnost, ki vlada v Bosni in absolutna pasivnost oblasti, da bi se doseglo kake brezposelne podporo, za katero se trudi oblastni odbor, kakor taunošnja del. zbornica že dve leti, a brez uspeha.
Po tem referatu se je razvila obširna diskusija, ki je pokazala voljo do novega dela za jačamje delavskega pokrota Bosne in Herce-
govine.
O
a
se
-
O)
ffL
U
&
A
cs
sd
a
o
S
a
e
L
e
■M
N
s
PRISEZEM
MA
tvATORO«
ZLATOROG
TERPE.t1tl«
N
N
e
■s
e
e
o
B
m
P
*-
p
m«
rt
P
'O
n
GC
P
Tedenske vesti.
po občnem zboru pozvalo predstav-
Stran 4
„S O C 1 A L 1 S T
prirodo, katere 'dol smo vsi, -katero del| .jo tudi dl(>!;» \ s k i» gibanje, v
vseh »vojili iujansali in smordli. Le oo ptfhv ražumiemo delavsko gibanje, kot splošni sociologi črni pojav v razvoju prirodo, moremo sami in brez loža v najti pravo -razlago za vse raznoliko njegovo težnjo, metode in smeri. In kakor je tudi pri-
rnih
SIEGEL & DRUG
d. z o. z.
tkalnica platnenega in bombažnega blaga
Ljubljana, Dunajska cest. 31
Svilavy	Wien
(Č. S. R.)	(Nem. Avstr.)
Kultura.
O različnih teorijah delavskega gibanja. O toni predmetu je predaval preteklo nedeljo v veliki dvorani »Mostnega doma« sodr. dr. H. Tuma. Že številna nde/.ba sama je pričala, da so pričakovali naši delavci to predavanje z velikim zanimanjem. Predavanje je bilo tudi ros na višku. Sodrug Tuma ni govoril kot stran kar, govoril jo kot sociolog. Obravnaval je z njemu lastno temeljitostjo soeiologiom pojav delavskega gibanja kot ded prirode. l*o zgodovinskem pregledu re-volucijonarinih pojavov, od Kparta-kuisovega upora sužnjev, do angleške in, francoske ter ruske revolu-eije, je. pokazal, kako «o je delavec po prirodnem razvoju življenja in družbo polagoma izpremcoil iz sužnja v mezdmika in postal z izumom paro in industrijskem razvoju, ki je postavil na mesto prejšnjih malih, delavnic velika tovarniška podjetja z na sto in tisoče zaposlenih delavcev, nositelj novega človeškega reda, nove kulture, novih etičnih im družabnih osnov. Velike tovarne so ustvarile tovarniškega delavca — mezdnika, mezdno gibanje, sindikate. Delavski sindikati »o prvi po-četki novega družabnega reda, nove družabne kulture. Potom sindikatov se delavec bori za boljše mezde, potom sindikatov more delavstvo v zvezi s svojimi zadružnimi organizacijami prevzeti organizacijo produkcije v svoje roke, neodvisno od privatnega kapitala, od kapitili-stičnega izkoriščanja. Delavski sindikati in delavske zadruge morejo osvoboditi razlaščene mase dvojnega pritiska: Izkoriščanja pri delu in 'izkoriščanja pri ikon sumu, ker moreta s prevzem:-.njem produkcije* in organizacije ikdnsumu v lastnih zadrugah; izločiti privatno produkcijo in privatno trgovino.
Od stopnje do stopnje gre človeški razvoj, vse po večnih zakonih
majskih znakov. Tem potom prosimo v e organizacije, da nam nemudoma .-'porove število izvodov. Majski vpis .borno tiskali samo v toliko izvodih, kolikor jih bo naročeno. .Na poznejša naročila se mani in* ho mogoče ozirati, funkcionarji, na delo! Sporočite pravočasno, da bo mogoče pokrajin'-k emu tajništvu pravočasno razposlati majski spis in znake.
LISTNICA UPRAVE.
Nagradno zbiranje* novih naročnikov rodi prav lepe uspehe. .Mnogi naročniki ,so se odzvali našemu povabilu, da nam pomagajo zbirati m širiti »Socialista«. Však (lan dobivamo po pošti naslove novih naročnikov. Pri celi akciji borno imeli dvojni uspeh. Prvič raste krog naročnikov in citat el jev im s tem vpliv na javno življenje, drugič se pa finančno stanje lista stalno zboljšajo. Vsak, ki želi listu, da bi izhajal na več kakor štirih straneh in pa prej ko mogoče vsaj dvakrat na teden, naj se tej akciji priključi in sodeluje po svoji moči. Kdor ne more zbrati več naročnikov, naj pridobi vsaj enega. Sleherni naročnik ima znanca ali prijatelja, ki še ni naročnik. Pridobite ga, s tem .ste koristili naši skupni stvari. Zavedajmo se, da pomeni dobro razširjen list. velesilo. Kdor želi delavsko velesilo ta naj zbira nove naročnike. Od besed k dejanjem!
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Redakcijo »Majskega spisa« uredi naše uredišntvo. Sodrugi, ki nameravajo napisati za »Majski spis« svoje prispevke, naj jih pošljejo do 12. t. m. — Življenjepis Svetozarja Markoviča bomo objavili v »Majskem spisu«. _______________________
Izdajatelj: Oblastni odbor SSJ za Slovenijo.
Odgovorni urednik: France Svetek. Tisk J. Blasnika nasled. v Ljubljani.
Pouk m razvedrilo,
\ reme. Piičiikom tednu je vladalo skoro se po vsej Evropi mrzlo vreme, ker je nov val m,raza od severa .znova shladil kontinent ter povzročil po srednji Evropi in po Alpah precej novega snega. Od.-lej je ostalo vreme močno .»premenIji-vo; topli zapah in jugozapad se "je menjaval sv,,severom m >e\a rovzlio-domi. \ en dar si* p* splošno rivropa nekoliko segret ti, in koncem tedna *S() inieii temperaturo pod n.člo samo, še po weverni Rusiji, Skandinaviji ter na ni or j u med Skandinavijo m Islandijo, naj\ sja toplota pa je bila v zadnjih dneh nad Italijo, Balkanom 'n hližjimin podonavskimi ravninami, dokoder je prodiral topli široko. Toda večja depresija, ki se je razvila nad Italijo,-Alpami in srednjim Podoma v jem, privablja kakor velikan-ka zračna črpalka, mrzli zrak od severa na jug in srednji Evropi preti nov avnal hladnega vremena. Letošnji ninre, ki je bil izredno .mrzel in več ko dovolj moker, je izpolnil vse naloge, ki mu jih pripisuje staro pravilo: pomoči! se je pošteno, jajce je znesel im v prahu se je povaljal. Kot prvi pomladanski mesec se je pa slabo obnesel; pravih pomladnih dni, to je takih, da .povprečna dnevna temperatura znaša 9 do 10° C ter omogoča pričetek vegetacije.
TISKOVNI SKLAD.
Do sedaj nabranih	Din	13.6M.15
Janežič Emanuel, na blok št. 36	7>1.—
Konzumno društvo Črna, ostanek pri prodaji »Socialista*	„	14.50
Bučan Franc, Rožna dolina, nabral na blok št. 2(5 „	50.—
Anžič Emil,Ljubljana, nabral na blok št. 121	„	50.—
Skupaj Din 13,854.65
Yeldr$ovina usnja
JJrata JYfoskovič, ljubljaaa
priporoča svojo veliko zalogo tu- in inozemskih izdelkov po najnižjih cenah. Ustanovljeno 1. 1888
|§§
tis
8§a
Kdor hoče štediti, ali komur je iz zdravstvenih ozirov potrebno, da uživa kavni nadomestek, temu se najtopleje priporoča, da poskusi FRANČKOV
EN RI LO
s katerim se da prirediti ravno tako ceneno, kakor okusno kavo.	Proizvajajo:
Henrik Francka Sinovi
Zagreb.
Mehanična popravljalnica pisalnih, računskih in razmnoževalnih strojev, ter tehničnih aparatov. — Barvne trakove, karbon - indigo ter povoščen papir vedno v zalogi.
Iz stranke.
Mesečni obračuni. Vse do-tične krajevne organizacije, ki še niso poslalo mesečnih obračunov, nujno opozarjamo, da store svojo dolžnost. Pokrajin siko. tajništvo sestavlja statistiko članstva in prispevkov za prvo četrtletje. To statistiko razpošljemo na vse organizacije, kakor hitro bo gotova. Funkcionarji kraj. organizacij, storite svojo dolžnost!
#
Pred kratkim smo razposlali na vse krajevne organizacije okrožnico glede majskega spisa 1925 in pa
g Letna trikotaža, nogavice,
galanterija in drobnina
° *
jf. (mtisfttiri 4* M'mtnin */**»• 3
'	Maribor, Aleksandrova cesta Jtev. 48
ZA JESEN IN ZIMO
priporočamo veliko zalogo raznega suk-nenega in volnenega blaga za obleke, sukne, plašče in kostume. Perilni bar-henl v najnovejših modnih vzorcih.
Razne volnene in šivane odeje i. t. d.
£{. Sc § kaM mi c, 2ju Mi a ti a
Mestni trg 10
Zmerne cene.	Solidna postrežba.
iy55Tw5c ik sik I
LiBbiana.BiSposiiBlsHacBitaSt.Z |
Najboljši šivalni in pletilni stroji. ■
izborna konstrukcija in elegantna izve - S šitev iz tovarne v Linču. Ustanovljena S leta 18(57. Vezenje poučuje brezplačno: S Posamezni deli koles in šivalnih strojev S 10 letna garancija. Pisalne stroje Act- S ler in Urania. Kolesa iz prvih tovarn J Diirkopp, Siyria. Waftenrad, Kayser. »
Originalne (prave) potrebščine za Opalograph (Preservat), Fixat dobite samo pri
LUD. BARAGA, LJUBLJANA
ŠELENBURGOVA ULICA 6/1.
brez tožit v -najti, pravo 'razlago za vše raznolike njegovo težnje, metode in smeri. In -kakor je tudi priroda sama le vedno raznoliko dnevno delo v smeri vedno večje popolnosti, tako mora tudi -naše'delavstvo koncentrirati vse svoje sili* v dnevnem delu, da ojači svoje, razredne organizme, svoje 'sindikate in svoje zadruge, -da povede svet k boljšemu družabnemu redu in Višji ■kulturi.
S teni smo podali Te bledi obris Tumovega predavanja, kateremu so .se poslušalci na kraju zahvalili z žiVahnim ploskanjem.
Predavanje st* je vršilo po i niči ja ti vi »Svobode«. Prihodnjič se bodo -predavanja nadaljevala in se bo vršila tudi javna diskusija.
H koncu naj še omenimo, da je oblast, proti običaju, poslala, na to predavanje tudi svojega zastopnika, kar mi bilo od njene strani baš lepo, moderno in duhovito. Pa kaj hočemo. Svet gre naprej, naše obla-la st i pa nazaj.