Svarilo? Major Karol Hanke pl. Hankensteir.ski priobčuje v praškem listu ,,Union" to-le ortico: Naj se še toliko govori prot' usodi, slutnias'.: in svaritvam, veudar se dogajajo često slufiaji, ki s? i^udni in tako nenavadni, da jih ni možno kar tako zavračat:. O svoji dragi, ljubi materi, ki je živela na Dunaju sem vedel, da je v dobrih rokah, ker ]© moi najmlajši brat stanoval v isti ulici. Kar sem prejpl nekega dne brzojavko: ,,Mati na pljučnici težko obo leli". Ker je bila pri njeni veliki starosti nevarnosf. rae je ta vest zelo bolestno zadela. Dve uri potem sen1. prejel brzojavko: ,,Mati mrtvi". NaSe drage matere, ki je svojo življensko nalogo nahajala edino-le v ljnbezni svojih otrok, nisem mogel več videti žive; mo ral sem k njej, da se jej vsaj v smrti zahvalim z? vse, kar je dobrega storila za^-me. 14urna vožnja jo bila strašna; slednjič sem dospel in planil v smrtno sobo, zlomljen od žalosti. Kake grozovite čase sem preživel tedaj, ne mo rem opfeati. Sleherni dan mojega tedanjega mud^nja na Dmiaju me je našel na grobu. Slednjič sem morai vendar proe in določil sem svo] odhod na naslednji dan. Nekega mračnega novemberskega jutra zarano sem so imel odpeljati na kolodvor in šel sem preko sob k izh.odrnm vratom. Naenkrat sem zapazdl neko svetlobo in bilo mi je kakor da sem zblaznel: gledal sem svojo drago mater, ki mi je — držeč kviSku des no roko — takorekofi zapiralai pot» . . Krik: ,,Moja mati!" se je izvil iz mojih ust. V naslednjem trenoltkii je izginilo vse ... Ta pojav ]e deloval na-me talco pretresujoče, da se nisem mogel odpeljati. Bilo mi je, kakor da se morani &e eukrat poslov"ti od groba, kakor, da me mati ne more pozabiti. Omahoval sem 1 vozu, se odpeljal na grobišce in sem ostal uro 5asa na grobu. Ker se po tej dola5eni železnici nisem mogel odpeljati, odšel sem na drug kolodvor in se po drugi progi odpeljaJ domov. Naslednjega dne po svojem prihodu sem Cital n veliki železnišk*. nesreči1, ki s« je pripetila na progi. po kateri sera se hotel prvotno odp«ljati . . . Ponesre čencev jo bilo mnogo . . . Ali naj se mi tu ne vsiljuje mis*l, da me je dob_ ra mat: hotela švar"ti? Bila je to materina 1'ubezer. 3e preko Toba . . . Vi sre5ni, ki imate še svoja mater«, ijuMte \v. spoštujle jih; napravljajte jim Kvljenje 6im lepSe — vračajte jim kar so morale trpeti za vas!