:-x
Poštnina pfačana v gotovini
Cena 80 c.
DRUŽINSKI TEDNIK
Leto XIII.
V Ljubljani 17. julija 1941-XIX.
štev. 29. (613)
Beseda je veter: tebi iz ust, meni mimo ušes,
Sloveneki rek
»DRUŽINSKI TEDNIK«
iehaja ob četrtkih. Uredništvo !n uprava v Ljubljani, Miklošičeva 14/111. Poštni predal it. 845. Telefon št. 33-32. — Račun poštne hranilnice ? Ljubljani Št. 15.393. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dop*sov ne sprejemamo. E* odgovor je treba priložiti 2 liri v znamkah.
NAROČNINA
V« leta 8 lir, 1 /k leta 16 lir, vse leto 32 Mr. V tujini 64 lir na leto. — Naročnino Je treba plačati vnaprej.
CENE OGLASOV
V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ali njen prostor (višina 3 mm in širina 55 mm) 2.70 lire; v oglasnem delu 1.70 lire.
V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. — Notice: beseda 0.80-lire. Mali oglasi: beseda 0.40 lire. Oglasni davek povsod še posebej. Pri večkratnem naročilu popust.
Danes:
Italijanščina za Slovence
(Gl. sit. 9.)
Visoki obisk med našimi kmeti
EkscVH. Komisar na Notranjskem
Obiskal je Logatec, Rakek, Cerknico, Lož, Stari trg in Vrhniko
. nedeljo 13. t. m. je Visoki Komisar Eksc. Emilio Grazioli ponovno P°kazal svoje zanimanje za dobrobit asega prebivalstva in naše pokra-Un®> katere vodstvo mu je poverila nfv u*°vek.a vlada. Skrb za blagor naj-zJih slojev, delavcev in kmetov je P® .v nedeljo ponovno dokazal. Po »lem uspešnem obisku med dolenjskimi kmeti se je zdaj podal še med marljive Notranjce.
Notranjsko ljudstvo je naklonjenost '|le. Komisarja razumelo, zato ga je Povsod temu primerno prisrčno spre-je‘0. Od kraja do kraja, kjer 6e je ustavil Visoki Komisar 6 svojim ■spremstvom, je Ljudstvo dokazovalo svojo hvaležnost za visoki obisk in Uzumevanje, ki ga izkazuje Vis. Ko-misar našemu ljudstvu.
. Eksc. Visoki Komisar je v nedeljo zjutraj odpotoval e svojo gospo eo-Pf?go in spremstvom proti Notranjski. V spremstvu so bili major Kr. fvarabinerjev Cavallero in kapetan Kr. Narabinerjev Oragoni, zastopnik Fa-sistovske stranke g. Gafcti, osebni taj-?*." g. Ruffini in tajnik Dopolavora 'orati. Na vsej poti so Vis. Komisarja in njegovo spremstvo pozdravljale s cvetjem in zastavami okrašene hise.
V Logatcu
Najprej se je Eksc. Visoki Komisar ustavil v Dolenjem Logatcu. Na glavnem trgu ga je pnčakovalo prebivalstvo, da bi mu izreklo dobrodošli-Co- V špalirju je stala šolska mladina * zastavicami, navzočni so bili tudi fiasilci z zastavo in v Logatcu nastanjeno vojaštvo. Med navzočnimi je unp tudi precej narodnih noš, ki so Poživljale celotno sliko.
. prihodu Eksc. Vis. Komisarja I zaigrala vojaška godba, potlej je P® Vis. Komisarja pozdravil komisar R.^?skega okraja cav. Umberto Ros-. ni. Dobrodošlico sta mu izrekla tudi š|> p - ^npnn *n župnik. Nato je iz
klica
narodnih noš pristopila de-«. v* m mu izročila šopek cvetlic. ed vzkliki in mahajočimi zaatavi-,ni ter pozdravljanjem je Vis. Ko-jj18pr odšel na pripravljeno tribuno. Vo ?uPan°v pozdrav je ljudstvo odgo-n\ vzkliki. Nato je spregovoril 'zocnim in je med drugim poudaril,
da np3 njegov obisk, ki ga naj privest V S*i,t z delovnim in kmečkim tjud-Vlaatn okraj‘a. pokaže skrb fašistične sin* Za boljši razvoj pokrajine in • e®ernega prebivalca. Zlasti naj do-
ka/
Ved
?e> da je skrb fašistične vlade naj-
Za 2a delavno in kmečko ljudstvo. v 8ot°vilo, da bo Velika Italija spošto-Unni v.er°’ kulturo, šege in navade, se fJ^ nJuje in je najlepši dokaz, da t , »stični Italiji tudi dejanja potrju-^*0 besede. Skrb Italije za Ljubljan-dev P^ra'i*I1o pa se kaže tudi v priza-ani*h za njen gospodarski napre-• Dolžnost ljudstva je, da za to Vt,,s°d lojalno sodeluje. Prva in naj-w J* dolžnost kmečkega prebivalstva le. da koristno obdela čimveč ženine-/11 da tako sam čim več dopri-11^*3 prebrano prebivalstva. I* Itake.** bilo uvoženih v Ljubljansko po-br. 0 *e 50.000 stotov moke za pre-sk>rM° prebivalstva. Italija je to rada Sjv , > ker je prepričana, da bo ljud-o lojain0 sodelovalo. Italija pa ne žjen* nika*Ior dovoliti, da bi mirno živ-v red in razvoj v družinskem in 6a |Tem življenju motil komunizem, ki lijj dosledno in povsod zatirala. Ita-g .Prinaša red in pravico, ter omogoča prg?11 Prebivalstvu mirni razvoj in nahvalil Ro se je Eksc. Grazioli za-haj Za Pr>srčni sprejem, je naročil, sPre VSi’ s° prihiteli v Logatec, njegove najlepše želje za Hij. e?ši razvoj in napredek, za srečo dočn°Vlh .družln in otrok ter boljšo bo-vsem°St- *” na3 to voščilo poneso tudi Loe * tistim, ki niso mogli prihiteti v K n Z vzkiikoni Kralju in Cesarje' |?J,CO''u in lepši bodočnosti Logatca njjoi. *c- Grazioli zaključil svoje lepe jelo * n želJe. ki jih je ljudstvo spre-* navdušenim vzklikanjem.
^eto^'. <araz‘°i' je nato obšel častno dal ’’?lakov in si 6 spremstvom ogle-6erkej. lnsk° hišo in obiskal farno v. V prostorih fašistovske stran-
ke je sprejel , tudi okoliške župane in zastopnike oblasti ter jim dajal navodila, kako naj čim uspešneje akrbe za blagor ljudstva.
Nadaljeval je svojo pot proti Lazam, kjer 60 ga prav tako pozdravili občinski zastopniki in šolska mladina. Pozdravili 60 ga tudi v Ivanjem selu, na Rakeku so mu pa priredili kar slovesen sprejem.
Na Rakeku in v Cerknici
Pozdravit so ga prihiteli šolska mladina, občinstvo in gasilci. Postrojena je bila tudi četa tam nastanjenih vojakov. Eksc. Visokega Komisarja sta najprej pozdravila župan Andrej Modic in župnik Franc Novak. Župan je pozdravil Eksc. Vis. Komisarja na pripravljeni tribuni. Zahvalil se mu je za vse ukrepe, ki jih je izdal po navodilih Duceja v prid našega prebivalstva.
Prav tako prisrčno nui je odgovoril na pozdravne besede Eksc. Vis. Komisar in se je s krajšim govorom zahvalil za izraze priznanja, lojalnosti in za prisrčni sprejem. Zagotovil je, da bo v prvi vrsti skrbel za delovno ljudstvo, ki v teh časih potrebuje zlasti miru, da bo lahko v polni meri izvrševalo svoje delo v prid skupnosti. Navzočni so burno vzkliknili na pozdrav Vel. Kralju in Cesarju ter Du-ceju. Eksc. Grazioli\je nato obšel častno četo vojakov, pozdravil gasilce, nato pa si ogledal še prenovljeno cer kev. Nadaljeval je pot med iRi^duše-nim vzklikanjem.
Cerknica je pozdravila Eksc. Visokega Komisarja na trgu pred Ljudsko posojilnico, kjer so prostori stranke. Cesta in okna so bila okrašena z gir-landami, cvetjem in zelenjem ter slikami Kralja in Cesarja ter Duceja. Okrog častne tribune je. bila zbrana šolska mladina, prebivalstvo, gasilci in zastopniki oblasti. Postrojena je bila tudi častna četa vojakov.
Ob prihodu je Eksc. Vis. Komisarja pozdravila godba. Dobrodošlico sta mu izrekla župan in župnik. Dekle v narodni noši je Eksc. Visokemu Komisarju izročilo šopek cvetlic, druga pa snop žitnega klasja v znak gostoljubja. Zupan se je najprej zahvalil v imenu prebivalstva za zanimanje, ki ga kaže Eksc. Visoki Komisar za koristi našega ljudstva. V svojem odgovoru je pa visoki gost poudaril, da Ivo Faši-stovska Itaiija vselej skrbela za napredek in dobrobit kmečkega ljudstva, od njega pa pričakuje lojalno sodelovanje. Občinstvo je odgovorilo na vzklik Kralju in Cesarju ter Duceju, nato pa je šolska mladina zapela himno Imperija. Eksc. Grazioli si je ogledal še farno cerkev, potlej pa nadaljeval svojo pot.
Za kratek čas se je med potjo ustavil tudi v Martinjaku in v Grahovem. Pot je nadaljeval čez bloaiio planoto v starodavno mestece Lož pod Križno goro. Tam sta ga na okrašeni tribuni pozdravila podžupan Škrbec in domači župnik. Eksc. Visoki Komisar je naslovil na navzočne vzpodbudne besede in lepe želje za bodočnost. Po obisku cerkve in obhodu vojaške in gasilske čete je nadaljeval pot proti
Staremu trgu. Tudi tu so mu priredili prisrčen sprejem. Živinorejska zadruga v Starem trgu mu je pa priredila živinorejsko razstavo, da bi pokazala živinski pridelek loške doline. Ekac. Grazioli si je razstavo z zanimanjem ogledal, potlej pa poklonil podporo, ki naj bi jo razdelili kot nagrado mtd marljive živinorejce
Popoldne je Eksc. Visoki Komisar obiskal Gornje jezero, Unec pri Planini, Planino in se ustavil v Gorenjem Logatcu. Povsod je doživel isii prisrčen sprejem.
Na Vrhniki
Domov grede se je Eksc. Vis. Komisar ustavil še na Vrhniki, kjer je bil prav tako deležen prisrčnega sprejema. Pozdravili so ga zastopniki oblasti, narodne noše in mnogo ostalega prebivalstva. Dobrodošlico mu je najprej izrekel komisar okraja za ljubljansko okolico g. Maršič, nato pa župan in dekan. Ek6C. Visoki Komisar se je s prisrčnimi besedami in lepimi željami zahvalil za pozornost. Poudaril je, da bo Vrhniki posvečal vso svojo pozornost in jo še pogosto obiskal. Njegove besede so navzočni sprejeli z navdušenimi vzkliki. Visoki Komisar je obšel še častno četo, nato se je pa med vzkliki odpeljal dalje, čez Drenov grič, Log in Brezovico nazaj v Ljubljano.
S svojini obiskom med kmečkim prebivalstvom je Eksc. Visoki Komisar ponovno dokazal skrb za delovno ljudstvo. Prebivalstvo mu je pa prav tako izkazalo hvaležnost za njegovo zaniman.e. Prebivalstvo je povsod, kjer se je ustavil Vis. Komisar na svoji poti, navdušila vest, da je izročil slehernemu županu večji znesek kot podporo za najsiromašnejše občane. Z izredno skrbjo se je Vis. Komisar zanimal zlasti za revno prebivalstvo, za družinsko življenje in mladino. In prav zato je bil Eksc. Visoki Komisar povsod sprejet od prebivalstva s hvaležnostjo in izrazi lojalnosti.
Naredbe Visokega Komisarja
II Duce passa in rivista le tnippe motorizzate, destinate al fronte sovietico. — Duce pregleduje motorizirane čete,
namenjene na sovjetsko bojišče.
1. fotografia: II Vicesindaco Fr. Škrbec saluta a Lož ,1’Ecc. 1’Alto Commtssario in nome det Comuni di Stari trg e Lož. 2. fotografia: A Longatico una bambina offre un mazzo dl fiori aU’Ecc. l’Alto Commtssario. — 1. slika: V Ložu pozdravlja Eksc. Vts. Komisarja podžupan Fran Škrbec v imenu starotrške in loške občine. 2. slika: Pri sprejemu Eksc. Vis. Komisarja Graziolija v Logatcu mu je neko dekletce izročilo šopek cvetlic.
Navodila za popis prebivalstva
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino odreja na podlagi svoje naredbe št. 59 z dne 5. julija 1941-X1X: Odobrijo se priključena pravila za popis prebivalstva Ljubljanske pokrajine.
Ljubljana, 9. julija 1941-XIX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino:
EMILIO GRAZIOLI
Pravila.
1. Dne 31. julija 194t-XlX bo v vseh občinah Ljubljanske pokrajine popis prebivalstva.
Vojaki italijanske oborožene silo vseh stopenj, vštevši Kr. Karabinjerje in Kr. finančno stražo, so izvzeti od popisa.
Podatki o številčnem stanju in kakovostni sestavi prebivalstva o polnoči 31. julija 1941-XIX se zberejo s popisnimi polami, t. j. z družinskimi polami in polami za zajednice. Pojem rodbine in zajednice je razložen t splošnem navodilu št. 1 na prvi strani pol.
2. Na območju vsake občine opravijo popisovalci popisni postopek pod vodstvom župana ali komisarja in občinskega tajnika. Le-ta sta odgovorna, da ukreneta vse, kar je potrebno za pravilni potek popisnega postopka; popisovalci pa odgovarjajo za popolno izvršitev svoje naloge, zlasti za popolnost podatkov (t. j. za popis vseh rodbin in vseh zajednic v občini) kakor tudi za resničnost podaiKOv, ki jih dajo popisanci pismeno ali ustno.
3. V vsaki občini skrbita župan ali komisar in občinski tajnik za izbiro in imenovanje popisovalcev, ki jih mora bili toliko, kolikor jih je treba za pravilni potek dela. tako da se vsakemu popisovalcu naloži popis tolikega števila rodbin in zajednic, da ga delo ne preobremenja. Praviloma naj se določi vsakemu popisovalcu popis ne manj ko 100 in ne več ko 150 rod bin in zajednic.
Ozemlje, na katerem so nastanjene rodbine in zajednice, poverjene enemu popisovalcu za popis, je popisni okoliš: ta okoliš mora biti natančno in določno razmejen, da se prepreči vsak dejanski ali mogoči poseg v sosedne okoliše in da ne bo dvojnih popisov ali pa kakih opustitev. Zaradi tega se razdeli vse občinsko ozemlje na ustrezno število popisnih okolišev. Popisni okoliši morajo biti označeni z zaporednimi številkami.
4. V glavnem kraju vsakega okraja se morajo zbrati na okrajnem načelstvu na dan. ki je določen v popisnem razporedu, ob 10. uri župani ali komisarji in občinski tajniki okraja, da prejmejo potrebna navodila za izvedbo popisa. Nato pouče v dneh, ki so določeni v prej navedenem razporedu, župani ali komisarji in občinski tajniki popisovalce, katerih služba teče od dneva, navedenega v razporedu, ko naj se pričuo vročati popisne pole in ki jim preneha služba brž ko se sestavi »Zbiralni pregled popisnih okolišev«.
5. Popisne pole je treba vročiti zadnjih pet dni pred dnevom popisa. Za to morajo skrbeti popisovalci, katerih vsak mora napraviti na posebnem obrazcu seznam vseh rodbin in zajednic, nastanjenih na območju njemu dodeljenega okoliša. Ustrezni obrazec ima naslov: »Stanje popisnega okoliša«.
Ob vročitvi vsake popisne pole mora popisovalec dati vsa potrebna pojasnila za natančno in lažjo izpolnitev to pole; nato potrdi rodbinski poglavar ali poglavar zajednice ali njegov namestnik s svojeročnim podpisom njen prejem v posebnem stolpcu »Stanja popisnega okoliša«.
Popisovalci morajo prijaviti rodbine, ki so v celoti in začasno odsotno iz občine; občinskemu tajniku ali mora uradoma in po podatkih, ki jih ima, izpolniti ustrezne rodbinske pole.
6. Popisne pole se morajo pobrati v petih dneh po dnevu popisa. Tudi to opravijo popisovalci, ki se morajo pri tej priliki prepričati, ali so bili odgovori dani na vsa vprašanja in ali ustrezajo stanju rodbine ali zajednice na dan popisa (o polnoči 31. julija); poleg tega se morajo prepričati, če treba po listinah, ki jih imajo stranke, ali • ustrezajo v popisni poli navedeni podatki resnici.
Nadaljevanje na S. stran*
Nadaljevanje s 1. strani
Če bi stranke zaradi nepismenosti jali iz drugih upoštevanja vrednih (vzrokov [»opisnih pol ne izpolnile same, mora to storiti popisovalec po podatkih, ki jih dajo stranke same.
7. V dneh, ki sledijo dnevu popisa, (izvršijo pokrajinski popisni nadzor-iniki in uradniki Osrednjega zavoda za Istatisiiko v vsaki občini preglede ne-jposredno pri rodbinah, da se prepričajo o popolnosti podatkov in prijavijo pristojnim oblastvom v nadaljnje poslovanje primere opuščenega popisa in odgovorne osebe.
8. Občinski tajnik mora popisne pole sproti pregledati, kakor se oddajajo. Tudi župan ali komisar se mora prepričati s posameznimi delnimi pregledi popisnih pol o popolnosti in točnosti odgovorov, ki so jih dali popisane!. Pole, za katere se ugotovi, da niso popolno izpolnjene ali da niso v redu, se morajo vrniti popisancem, ki jih morajo s pomočjo popisovalcev izpopolniti ali spravili v red. Ko se pole pregledajo in spravijo v red, se za vsako polo sestavi pregledna tabela, ki je v desnem spodnjem kotu na notranji strani pole.
Za sestavitev pregledne tabele se morajo pri posameznih stolpcih upoštevati naslednja navodila:
Stolpec	1	—	vpisano	mora	biti
skupno število DA (glede moških), navedenih v stolpcu 15 popisne pole;
stolpec	2	—	vpisano	mora	biti
skupno število DA (glede žensk), navedenih v stolpe« 15 popisne pole;
stolpec	3	—	vpisano	mora	biti
skupno število vseh DA, vpisanih v stolpcu 15 popisne pole;
stolpec	4	—	vpisano	mora	biti
skupno število NE (glede moških), navedenih v stolpcu 15 popisne pole;
stolpec	5	—	vpisano	mora	biti
»kupno število NE (glede žensk), navedenih v stolpcu 15 popisne pole;
stolpec	6	—	vpisano	mora	biti
•kupno število vseh NE, navedenih v »tolpcu 15 popisne pole;
stolpec	7	—	vpisano	mora	biti
*kupno število moških, navedenih v »tolpcu 6 seznama B popisne pole;
stolpec	8	—	vpisano	mora	biti
skupno število žensk v stolpcu 6 šemama B popisne pole;
stolpec	9	—	vpisano	mora	biti
skupno število vseh oseb, navedenih v stolpcu 6 seznama B popisne pole;
stolpec 10 — vpisana mora biti vsota številk, navedenih v stolpcih 1 in 7 pregledne tabele;
stolpec 11 — vpisana mora biti vsota številk, navedenih v stolpcih 2 in 8 pregledne tabele;
stolpec 12 — vpisana mora biti vsota številk, navedenih v stolpcih 3 in 9 pregledne tabele.
Po končanem pobiranju r^pisnih pol se mora občinski tajnik po pripomočkih, ki jih ima, prepričati, ali so bile popisane vse hiše in po možnosti tudi glede vseh stanovanj.
9. Ko se pregled konča in se pole spravijo v red kakor tudi sestavijo pregledne tabele, primerja občinski tajnik za vsak popisni okoliš rodbine in zajedniee, navedene v »Stanju popisnega okoliša« z ustreznimi popisnimi polami in vnese v posebne stolpce tega »Stanja popisnega okoliša« številke iz zadnjih treh stolpcev pregled-Bih tabel. Številke, ki se na ta način prepišejo v vse sezname, se seštejejo za vsak okoliš in nato za vso občino. Seštevek za vsako občino je treba nato vpisati v poseben obrazec (zeleni obrazec), ki ga je treba vročiti do vštetega 12. avgusta pokrajinskemu nadzorniku.
Listek „Družinjuega te«lniba“
Lahko me nagovorite
Napisal Janez Rožencvet
Kdor živi nekaj časa na kmetih, bo opazil, da kmečki ljudje manj govore pa se vendar več med seboj pomenijo kot mestni. Seveda mora zato živeti res na kmetih, to se pravi, med kmeti in s kmeti, zakaj če gre samo »na letovišče«, ne bo kmečkemu ljudstvu nič bližji kot v mestu.
Mestni človek si domišlja, da pozna veliko ljudi. Pozdravlja res doni i znancev, pozna jih pa v resnici prav malo. Njegovi znanci in prijatelji so tudi le bolj slučajni, to se pravi, sošolci, tovariši v službi, udje tega ali onega društva, obiskovalci tega ali onega lokala, slučajno predstavljeni znanci znancev in prijateljev itd. Ce pa jame šteti, koliko pozna ljudi iz najbližnje soseščine, jih bo naštel za čuda malo. Ce stanuje v količkaj večji hiši, ne pozna niti vseh ljudi pod eno streho, kaj šele, da bi vedel, kdo živi v hiši poleg ali nasproti. In če prerešeta kdaj vse svoje znance, bo spoznal, da so kaj pisana družba, ki niti malo ni podobna oni sklenjeni družbi, ki bi moral človek v nji in z njo živeti, ki bi jo moral pa tudi prav do-
10.	Ko je dokončan ves poprej opisani postopek, mora občinski tajnik urediti popisne pole po vrstnem redu v »Stanju popisnega okoliša c.
Pole vsakega posameznega okoliša in ustrezno »Stanje popisnega okoliša« se morajo vložiti v mapo, ki ima na naslovni strani napisano ime občine in zaporedno številko popisnega okoliša. Mape za okoliše se morajo urediti po njih zaporednih številkah in zaviti v enega ali več zavojev; na vsakem izmed njih mora bili navedeno ime občine s tiskanimi črkami.
Zavoji morajo biti tako napravljeni, da je vsebina dobro shranjena.
Če gre za en sam zavoj, mora imeti napis: »Edini zavoj«. Ce je več zavojev, mora bili na vsakem od njih zapisan ulomek, čigar imenovalec označuje skupno število zavojev, števec pa zaporedno številko vsakega zavoja, na primer tako: Vs; *A; 3/s; */•; 5U.
Ce se smatra za umestno vložiti zavoje v lesene zaboje, morata biti na teh označeni ime občine kakor tudi število zabojev, enako kakor je bilo rečeno za zavoje.
Zaboje ali zavoje prevzame Pokrajinski popisni urad.
Predpisi glede radijskih sprejemnih in radijskih oddajnih aparatov
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, na podlagi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX, št. 291, o ustanovitvi Ljubljanske pokrajine, na podlagi člena 8. kr. uredbe z dne
16.	junija 1940-XV1II, št. 765, o predpisih glede radijskih sprejemnih in oddajnih aparatov, in smatrajoč ukrep za nujen, odreja:
Cl. 1. Vse zasebne radijske oddajne naprave in vse radijske sprejemne naprave, vgrajene na avtomobilih, se morajo demontirati, aparati, vloženi v zapečatene zaboje, pa izročiti v petih dneh od dneva, ko stopi ta naredba v veljavo, oblastvom javne varnosti.
Oblastvo javne varnosti pa more pustiti aparat pri lastniku, samo da je demontiran in vložen v zaboj, ki ga zapečati to oblastvo.
Čl. 2. Radijskim naročnikom in vob-ee imetnikom radijskih sprejemnih aparatov je prepovedano uporabljati radijske sprejemne aparate, da bi poslušali radijska poročila in obvestila sovražnih ali nevtralnih radijskih postaj ali da bi kakor koli sprejete novice razširjali.
Čl. 3. Kršitelji te naredbe se takoj zapro in ovadijo oblastvu, ki je pristojno uporabljati kazenske odredbe iz členov 340. in 341. vojnega zakona, potrjenega s kr. uredbo z dne 8. julija 1938-XVI, št 1415.
Poleg tega se zaplenijo radijske oddajne in radijske sprejemne naprave, javne obratovalnice, kjer bi se poslušale radijske oddaje, prepovedane po členu 2. te naredbe, pa se zapro in se jim začasno ali dokončno odvzame obrtna pravica.
Čl. 4. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, dne 5. julija 1941-XIX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: EM1LI0 GRAZIOLI
Imenovanje komisije za reševanje vprašanj zamenjave jugoslovanske valute v lire
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, glede na kr. uredbo z dne
bro poznati. Zato žive mestni ljudje kljub mnogim površnim poznanstvom zelo sami zase in samotno, čeprav izvedo od soljudi to ali ono po poslih, časnikih, na raznih družabnih prireditvah, predstavah, koncertih itd.
Na kmetih je stvar čisto drugačna. Na videz se marsikomu zdi, da je na kmetih samota in v mestih družba, pa je v resnici baš narobe. Na kmetih poznajo ljudje vso sosesko in ne samo po licu in imenu. Za vsako hišo vedo, koliko ima družine in živine, kje ima njive, travnike in gozd. Pa to bi še ne bilo toliko, na kmetih vedo ljudje tudi kakšen je značaj ljudi v soseski, česar v mestu nikoli prav ne vemo. Ali se v mestu tako potajujemo? Ne, nič bolj kot na kmetih. Ali tam ljudje med seboj govore, in zato ne škodi, če se med seboj tudi kaj opravljajo. Sleherni lahko primerja čenče opravljivcev z lastnim spoznanjem, in to obvaruje ljudi pred krivično sodbo. V mestu, kjer ljudi osebno slabo ali prav nič ne poznamo, kaj radi verjamemo in naprej trosimo vse slabo, kar so si izmislili hudobni jeziki in kar nam natvezejo slabo poučeni časniki.
Na kmetih, vsaj tam. kjer jih še niso okužile mestne šege, se vsi ljudje med-seboj pozdravljajo in pozdravljajo tudi tujca, ki je prišel mednje. Pa ga ne pozdravljajo morda iz hlapčevske ponižnosti, temveč zato, da se lahko z njim o priliki
2.	junija 1941-XIX, št. 492, o zamenjavi valute bivše kraljevine Jugoslavije v Ljubljanski pokrajini, v italijanske lire, glede na to, da je po členu 2. te uredbe minister za finance pooblaščen, da predpiše sestavo in način poslovanja komisij, ki imajo nalogo odločati brez pritožbe o vseh morebitnih vprašanjih, ki bi se pojavila ob zamenjavanju, glede na izvršilne odredbe, ki jih je izdalo ministrstvo za finance na podstavi prvega odstavka omenjenega člena 2., in s katerimi je bilo za reševanje teh vprašanj določeno, da se sestavi komisija, poveri pa imenovanje članov vanjo Visokemu Komisarju za Ljubljansko pokrajino, odloča:
Komisijo, določeno v izvršilnih odredbah h kr. uredbi z dne 2. junija 1941-XIX, št. 492, za reševanje sporov, ki bi nastali ob zamenjavanju dinarjev v bankovcih in kovancih v obteku na ozemlju Ljubljanske pokrajine, v lire, tvorijo gospodje:
1. Dr. Franc Ciancimino, višji finančni inšpektor, kot predsednik,
2. Dr. Vincenc Onoratelli, inšpektor zavoda Banca d’Italia, kot član,
3. Dr. Ivan Slokar, predsednik Združenja bančnih in zavarov. zavodov.
Tajniške posle pri tej komisiji, ki ima svoj sedež v Ljubljani, opravlja poročnik kr. finančne straže g. Italo Poli.
Ta odločba stopi takoj v veljavo in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, dne 18. junija 1941-XIX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: EMILIO GRAZIOLI
Nova ureditev policijske ure
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podlagi svoje naredbe z dne 21. junija 1941-XIX, št. 50, glede predpisov o prometu in javnih obratih, smatrajoč za umestno, da določi policijsko uro javnih obratov po zadevnih kategorijah, po zaslišanju Kve-storja, odreja:
Čl. 1. Policijska ura javnih obratov, odrejena s čl. 2. naredbe z dne 21. junija 1941-XIX, št. 50, se določa sledeče:
za prenočišča, restavracije in kavarne do 24. ure v ljubljanski občini in do 23. ure v vseh drugih krajih pokrajine;
za ostale javne obrate (buffete, gostilne, točilnice, pivnice itd.) do 23. ure v ljubljanski občini in do 22. ure v vseh ostalih krajih pokrajine.
Čl. 2. Prekrški se kaznujejo z globo od 100 do 1000 lir ter eventualno tudi z odvzemom ali razveljavljenjem obrtnega lisla. Čl. 6. naredbe z dne 29. aprila 1941-X1X, št. 13, se s tem razveljavlja.
Čl. 3. Ta naredba stopi v veljavo z dnem 14. julija 1941-X1X.
Ljubljana, 12. julija 1941-XIX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: EM1L10 GRAZIOLI
Kirurški, paviljon prepuščen v uporabo ljubljanski univerzi
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino nareja, smatrajoč za potrebno, da se urede odnosi med univerzo in upravo bolnice:
pogovore ter izvedo od njega, odkod, po kakšnem opravku in s kakšnim namenom je prišel. Zaradi tega marsikdo misli, da so kmetje radovedni, pa v resnici niso, ali vsaj nič bolj kot drugi ljudje. Kmetje le čutijo, da imajo pravico spoznati slehernega človeka, ki živi v njih soseski, fari ali občini za primer, da utegnejo imeti z njim kaj opravka. Če ga poznajo, vedo, kako naj se z njim vedejo.
Zaradi te naravne in koristne družabne pravice se na kmetih ljudje med seboj pozdravljajo, ogovarjajo in obiskujejo vse bolj preprosto kot v mestih. Ce se snidete s človekom, ki ima isto pot, greste z njim skupaj, v nevihti se zatečete v katerokoli hišo, prosite lahko kjerkoli vode in tudi v vas pridete lahko, če veste, kdaj je družina brez posebnega dela v hiši zbrana. Seveda pa zato ne smete govoriti in početi, kar bi hoteli. Kadar so ljudje pri delu, se ne utegnejo zgovarjati. Kmet, ki gre mimo kmeta, ki dela na njivi, vpraša kvečjem kratko, če je zemlja presušena ali premočena, kako kaže in kako je s črvom, plevelom, rjo in drugimi nevšečnostmi. Torej prav kratke poklicne poizvedbe, ki jih vsak kmet primerja z lastnim opazovanjem. Drugo pride na vrsto šele tedaj, ko je čas in ko je človek dovolj zbran za takt, ki ga kmečki pomenek zahteva.
Na videz namreč na kmetih govore prosto, včasih celo jobato, ali
Novi zdravniško-kirurgični paviljon z avlo za klinična predavanja, ki je državna last, se izroči v uporabo ljubljanski univerzi v znanstvene namene ter za pouk notranjega zdravilstva in splošne kirurgije.
Ravno tako se izroče v inventarno shrambo ljubljanski univerzi oprava paviljona ter znanstveni instrumenti.
V posebnem dogovoru, ki se ima skleniti med upravo univerze ter upravo bolnice, bodo določeni pogoji in način poslovanja obeh klinik kot bolničnih razdelkov.
Ljubljana, 28. junija 1941-XIX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino:
EMILIO GRAZIOLI
Predsednik Pokrajinske delavske zveze imenovan
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino,
na podlagi svoje naredbe z dne 8. julija 1941-XIX, št. 61,
odreja:
Za predsednika Pokrajinske delavske zveze se imenuje g. dr. Branko Alujevič h.
Ta odredba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, dne 9. julija 1941-XIX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: EMILIO GRAZIOLI
Strokovnjak pri Pokrajinski delavski zvezi imenovan
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino,
na podlagi svoje naredbe z dne 8. julija 1941-X1X, št. 61,
odreja:
Fašist, narodni svetnik Elio Va-g 1 i a n o je odrejen, da kot strokovnjak podpira organe Pokrajinske delavske zveze in sicer s področjem, določenim v členu 5. naredbe z dne
8.	julija 1941-X1X, št. 61.
Ta odredba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, dne 9. julija 1941-XIX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: EMILIO GRAZIOLI
Preureditev strokovnih organizacij delojemalcev
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja glede na zakon o zaščiti delavcev z dne 28. februarja 1922 in na poznejše spremembe ter smatrajoč za nujno potrebno, da se preuredijo v Ljubljanski pokrajini obstoječe strokovne organizacije:
Čl. 1. Delavska zbornica v Ljubljani se imenuje odslej Pokrajinska delavska zveza. Zbornica je juridična oseba in spada pod nadzorstvo Visokega Komisariata.
Čl. 2. Pokrajinska delavska zveza je upravičena popolnoma in edina predstavljati koristi vseli delojemalcev Ljubljanske pokrajine. Vanjo spadajo vse obstoječe delavske strokovne organizacije. Zunaj Pokrajinske delavske zveze se delavske strokovne orga-
ne glede na razne prilike, ko je kmečka etiketa skoraj tako stroga kot španska, so kmetje v obče veliko bolj taktni in občutljivi kot mestni ljudje. Res na pr. včasih koga opravljajo z nedopovedljivim humorjem, ali posmehovanja, zasmehovanja in žalitev se ogibljejo. Nekdaj sem sedel v tuji kmečki hiši z družino za mizo. Iz sklede je zajemal tudi neki revež, ki je bil živčno bolan. Vsako toliko je otresel glavo, skremžil obraz in zamahnil z roko, kakor bi muho odpodil. Na videz je bilo zelo smešno, ali nihče pri mizi, niti najmlajši otrok ne, se ni kaj nasmehnil ali namuznil. Vsi so se vedli, kakor da nič ne opazijo. Ko je odšel, sem povprašal gospodinjo, kaj in kako je s tem človekom. Rekla mi je kratko, da je revež v življenju veliko hudega pretrpel in mu je od trpljenja ostala bolezen. — In gospodinja je imela sicer prav namazan, včasih tudi oster jezik. Takih vzgledov bi lahk* še do&fi navedel, toda pripomnim le, da pretepi in pokol ji na kmetih niso vselej znamenje posurovelosti. Marsikdaj se na ta način poravnavajo prestopki etikete in takta, česar mestni ljudje ne morejo razumeti, ker jim je mestno življenje kožo že preveč debelo ustrojilo.
Ali ne bi mogli postati tudi ljudje v mestu malo bolj drug drugemu dostopni? Saj jim ne bi škodovalo, če bi se med seboj bolje poznali. Obrusili 'bi se in med seboj zbližali, da bi slednjič vendarle vsak nekako
nizacije ne morejo ne dovolili ne ustanavljati.
Čl. 3. Pokrajinsko delavsko zvezo vodi predsednik, ki ga imenuje Visoki komisar, pomaga pa mu upravni odbor, sestavljen iz predsednikov strokovnih organizacij, iz katerih sestoji. Tajnika imenuje Visoki komisar na predsednikov predlog.
Čl. 4. Pokrajinska delavska zveza izvršuje nadzorstvo nad vsem delovanjem podrejenih organizacij, od<> bruje proračune in obračune, določa prispevke in vobče opravlja vsa dejanja, l<i ne spadajo v redno upravo.
Čl. 5. Pri prvi uporabi ureditve! določene s to naredbo, poslujejo organi Pokrajinske delavske zveze ob podpori strokovnjaka, ki ga imenuje Visoki komisar in ki bo imel nalogo usmerjati in vzporejati tako poslovanje zveze kakor tudi pripadajočih strokovnih organizacij, z močjo, da pospešuje, prekliče ali spreminja ukrepe in da nadzoruje ohranitev zadevnih imetij ter izterjevanje in razdeljevanje prispevkov.
Čl. 6. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, dne 8. julija 1941-XIX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino!
EMILIO GRAZIOLI
Dolžnost prijave zalog kave in njih zapora
Visoki komisar za Ljubljansko p<>' krajino odreja na podlagi člena 0-Ducejevega razglasa z dne 17. maja 1941-XIX, na podlagi Kr. ukaza z dne
7.	junija 1941-X1X, št. 464, in smatrajoč ukrep za nujen:
Čl. 1. Vse zaloge surove ali žgan® kave v zrnju, ki so na dan 14. julija 1941-XIX pri trgovcih na debelo is na drobno, pri zadrugah, civilnih za-jednicah (vštevši bolnišnice in sanatorije), hotelih, rastavracijah, gostilnah, penzijah, kavarnah in podobnih obratih, se morajo prijaviti do vštetega 16. julija 1.1. občini kjer je blago-Količine zalog je treba prijaviti v kilogramih.
Čl. 2. Zaloge kave iz člena 1. so i izjemo zalog bolnišnic in sanatorije* pod zaporo na razpolago Prehranjevalnemu zavodu za Ljubljansko P®" krajino.
Čl. 3. Občinski uradi morajo zbrati vse prijave in jih poslati neposredno — vsekakor ne po 18. juliju — Pre" hranjevalnemu zavodu za Ljubljansko pokrajino.
Čl. 4. Kršitelji prijavne dolžnosti in tisti, ki bi prijavili neresnične podatke, se kaznujejo v denarju do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do treh mesecev. Poleg tega se odredi tudi zaplemba blaga.
čl. 5. Ta naredba stopi takoj v veljavo.
Ljubljana, dne 7. julija 1941-XIX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino!
EMILIO GRAZIOLI
Pojasnila k naredbi o prilagoditvi prejemkov
Visoki komisar za Ljubljansko P®* krajino določa v pojasnitev nekaterih vprašanj, ki so jih. postavile prizadete skupine glede uporabe naredbe o prj' lagoditvi plač in mezd z dne 5. julij® 1941-X1X, št. 60, tole:
Za določitev plačilnih skupin in Prt vsaki teh določenega odstotka zvišanja se morajo upoštevati kosmati pr®' jemki.
bolj živel z ljudmi kakor zdaj, k® živi navadno le poleg ljudi.
Seveda, če bi hoteli kratko kmete posnemati, ne bi šlo. Preveč bi bil® pozdravljanja, v mestu ne gre, da bi kdor koli prestopil naš prag, in v mestu ne vemo, kdaj kdo utegne, Ker nimamo vsi tako enakega in očitnega dela kakor kmetje. Ali nekaj hi lahko storili. Kakor so za promet ze-leni in rdeči signali, tako bi ime" podobne signale lahko tudi ljudje-Pod vrat kam bi si zataknili buciko z okroglo pločico, katera bi bila na eni strani rdeča, na drugi zelena. Kadar ne bi utegnili ali ne hoteli, hj kazali rdečo stran. Kadar bi utegnjJJ in bili pri volji, pa bi znak obrni' na zeleno, kar bi pomenilo:
»Lahko me nagovorite.«
Marsikdo bo dejal, da se ne bi obneslo, ljudje bi to prostost izrabljali ali zlorabljali. Strah se mi zdi Prf' zen. Pomislimo le, da včasih ljudje niso mogli brez orožja na cesto, danes orožja ne potrebujemo. Koli* je bilo na pr. svoje dni pomislekov« da bi ženske služile v pisarnah delavnicah poleg moških. Danes slu žijo, ne da bi jih kdo požrl, in sv® se tudi še ni podrl. Na maškerada ■ k'^r se ljudje svobodno nagovarja] • se prav tako sleherni lahko vsemu, kar mu ni všeč. Torej bi treba stvar, poskusiti, kako se D obnesla. Kdo začne prvi, je ^1®, br pomena. Ali kdor začne, naj sporoči, da si potem tudi jaz P” skrbim signalno buciko.
Odtegljaji za davke, strokovni in zavarovalni prispevki itd. se zaračuna-VaJo po novih kosmatih prejemkih.
Za vsako skupino morajo biti komati prejemki po določenem odstotku zvišanja vsaj enaki najvišjim prejem-"Om določenim za nižjo skupino. I*°-snatakem ne smejo biti za tiste, ki dobivali prejemke nad GOO lir, novi Prejiemki nižji ko 720 lir; za tiste, ki ®° dobivali prejemke nad 900 lir, ne ,meJO biti novi prejemki nižji ko 1035 o\ za tiste, ki so dobivali prejemke s1, }-00 lir, ne smejo biti novi predniki nižji ko 1344 lir, za liste pa, ki l'* sobivali prejemke nad 2500 lir, ne Jjcn0! biti novi prejemki nižji ko ‘‘OU lir.
Omejitev avtomobilskega prometa
k>ki Komisar za Ljubljansko po-'lao odreja glede na komisariatsko vo etlb? ° predpisih o prometu z dne trg 8')r*'a 19dl-XlX, št. 13 in ker sma-doi- ulnes^*o, da se še bolj omeji čl i ^°‘‘va i» pnevmatike:
... • Promet z avtomobili, ki imajo nietno dovolilo po čl. 5. komisariat-j, .nare.dbe z dne 29. aprila 1941-X1X, <in„u ’ dovoljen ob neprazničnih dn®h pd 5. do 23.
izda ^ dokazani potrebi se lahko 110 Za VSa*t P0681116211* primer oseb-nj. Prometno dovolilo za promet v noč-0g . urab in ob prazničnih dnevih, klir *zvrSui°^i*>» zdravstvene po-n e>.katerih intervencije so navad-eih ”e®a znanaia, kakor tudi v dru-( , Primerih dokazane trajajoče po-v .?.e> ®me Visoki Komisariat na do-!'u iz čl. 5. komisariatske naredbe ane 29. aprila 1941-XIX. pristaviti
/sr,eZ"° Priporni*0-
J-4. 3. Posebno dovolilo iz prvega ter	Prednjega člena izda na in-
_ esentovo prošnjo Visoki Komisariat d° Parmsko pokrajino z navedbo »'Jene proge in dneva, za kate-0(ifa.|.ye*ia dovolilo. V primerih neka , 'lv® nujnosti smejo izdajati ta-iiah ?ila osebam, ki bivajo v obči-s. ’ "Jer je sedež okrajnega načel-a> izvzemši mesto Ljubljana, okraj-h-i»na .* oziroma komisarji, ose-ohiH iPa’ bivaio v drugih občinah, &i, a,’a javne varnosti ali poveljnici Karabinerjev.
1.	4. Prepovedano je prevažati osebe na avtomobilih, prirejenih za prevažanje blaga; na njih se smejo voziti razen vozača samo osebe za nabadanje in razkladanje in lastnik bla-«a, ki pa morajo po potrebi dokazati l° svojstvo.
ot^l' 'fi' ,,|av ,ako ie ženskam in seh° ■' Prepovedano se voziti z za-v7 avtomobili ne da bi bil na-rlovol • jme^nik posebnega prometnega
, C G. Motorna vozila, tako zasebna „i ,.r *aka, ki se dajejo v najem, re-8m -lra-na v Ljubljanski pokrajini, ne j iz le pokrajine brez posebnega volila Visokega Komisariata. j0 : 7. Dolžnost uradnikov in agen-n iav,,e varnosti je skrbeti, da se ta te	upošteva in ugotavljati kršitve
iu „1!re-*)e’ Li se kaznujejo v denar-f8[.	^'.d.0	200 lir. Kršitelj sme pla
k°i' vajn‘Žj' znesek denarne kazni ta-krik vsakem primeru je treba pre-k0 ? nemudoma prijaviti Visokemu misariatu zaradi odvzema posebne-^Prometnega dovolila, dim o 'a naredita stopi v veljavo c julija 194I-X1X,
I iul*ljana, dne 12. julija 1941-XIX.
Visoki Komisar: EMILIO GRAZIOLI
t, . • Kralj in Cesar se je zahvalil 1,1,1 !7*ze vdanosti, ki mu jih je po-pFVe Pihlja liski mestni svet s svoje v,,ril ?•	' Njegov pobočnik je miga-
nj« . luuljanskeinu županu z nasled-Znjjjv^zajavko: Vladar je z velikim je 8D, ,a*vo,n sprejel izraze, ki 11111 jih di v .,r°čil 1 juhljitnski mestni svet tu-fi|, .""enu meščanstva in mi je naro-liv',l(l'1 sporočim njegovo prisrčno za-
la i*|j kraljica in Ust«! "sniro Rdei
*a vljudno misel.
Cesarica je oltiska-8t,vjj"',,1,eo Rdečega križa v Rimu.
r*?i.
'»iln
«uia
'ki
se je ob postelji slehernega in ga obdarovala. Hvaležni s° jo živahno pozdravljali.
»k, • ' 'sočanstvo princesa Piemont-nišnfj. '>re'.ekli teden obiskala v bol-Pad. ' ra"jcnce, žrtve letalskega na-,7 na Napuli.
,,!»ln.l v.sprejel Mi nistra za nacio-!ben,W*. ki 11111 je predložil spreleta ° sedanje razdelitve šolskega
l)(ii.f.
Plani,,. ”e '.I v bariju zahvalil diviziji iz An VeX. >TriUent i n i", ki se je vrnila ha p|aai-"ie- Pri paradi je imel Dure [e Za|. '."i"'0 nagovor, v katerem se jim ŽrtvOVg| " za njihovo hrabrost in po-lijanak st v svojem in v imenu ita-hov-a naroda. Poveličeval je nji-Cai s apJanja in nazadnje govor kon ohisk^dravom Kralju. Nato je Duce "stavji n®knl vojaških bolnišnic in se ^0 ^ Pr‘ vsakem ranjencu. Navzočni je tudinavdnšeno vzklikali. Pregledal rUdni|tl .nek<> vojno letališče in neki 'vduSoi>„,n Pnvsod je bil deležen na-,)u 7a sprejema. s*rj,te_ ie. imenoval Civilnega Komi-yem a izvajanje oblasti na Koso-Poslui in Strugi. Civ. Komisar niinister brez listnice Feizzi
Alizoti, eden najvidnejših osebnosti v albanskem političnem življenju. Vest, da je Duce imenoval za komisarja člana albanske vlade, je po vsej Albaniji zbudila veliko veselje. V Tirani se je sprevod ljudstva z zastopniki oblasti in godbo na čelu zahvalil namestniku Eksc. Jacominiju, ki je obljubil, da bo tolmač hvaležnosti albanskega naroda Vel. Kralju in Cesarju ter Duceju.
Italijanski prometni minister Host Venturi je na povabilo nemškega prometnega ministra odpotoval v Berlin. Na berlinski postaji so ga sprejeli podtajnik nemškega prometnega ministrstva in zastopniki italijanskega poslaništva. Minister Host Venturi si bo ogledal prometne naprave in ustanove v več nemških mestih.
Državni Podtajnik pravosodnega Ministrstva Eksc. Puzzolu je pretekli teden prispel v Ljubljano, da bi si ogledal ljubljanske pravosodne ustanove. Na ljubljanski postaji so ga sprejeli Eksc. Vis. Komisar Grazioli, Eksc. general Robotti in Eksc. general Orlando, major karabinerjev g. Cavallero in'predstavnik Stranke g. Gatti. Izmed domačih predstavnikov so ga pozdravili župan dr. Adlešič, predsednik apelacije dr. Golia. višji tožilec dr. Kravina in drugi. Obisk visokega dostojanstvenika v Ljubljani je eden izmed številnih dokazov zanimanja fa-šistovske vlade za dobrobit in napredek Ljubljanske pokrajine. Takoj ob svojem prihodu je Eksc. Puzzolu navezal stike s predstavniki posameznih uradov in je z živahnim zanimanjem obravnaval vsa vprašanja, ki se tičejo ureditve našega pravosodja. Zato upamo, da bo njegovo poslanstvo v Ljubljansko pokrajino imelo kar najlepše uspehe.
Vis. Komisar Eksc. Grazioli je v četrtek 10. julija obiskal tobačno tovarno, kjer si je ogledal skladišča, potlej pa posamezne oddelke, kjer tobak predelujejo. Pokazal je posebno razumevanje in zanimanje za delavke in se je z njimi ljubeznivo pogovarjal ter se zanimal za razmere, v katerih živijo. Ob koncu so se delavci in delavke zbrali pred glavnim vhodom tovarne in Vis. Komisarja navdušeno pozdravili. Eksc. Visoki Komisar je nato ljubeznivo nagovoril zbrano delavstvo. Poudaril je, da mu je Duce posebej naročil, naj povsod in vselej skrbi za delavstvo, saj Duce dobro pozna njegove težnje in težave, ker sam izhaja iz delavske družine. Poudaril je tudi, da se dobro zaveda, da je dobrobit vsake tovarne odvisen ne samo od strojev, temveč tudi od volje in ljubezni delavcev do dela, ki ga opravljajo. Prav zato je Vis. Komisar izdal naredbo o zvišanju plač, ki je prvi korak za zboljšanje delavskega življenja. Z drugimi ukrepi bo pa poskrbljeno, da se cene ne bodo višale. Trgovci bodo imeli pravičen zaslužek, tisti pa, ki se bo pregrešil zoper koristi naroda in delavstva, bo kaznovan. S povišanjem mezd je bilo delavstvu dano največ, kar je bilo mogoče. Zagotoviti je bilo namreč treba tudi obstanek podjetij, sicer hi bilo še več nezaposlenosti. Na koncu j-Eksc. Vis. Komisar poudaril, da prvič govori večji skupini delavstva, zato je poudaril, da bo imelo delo, zaslužek in srečo v družinah le, če bo ostalo še dalje delavno in loialno. S|>oročil je vsem delavskim družinam prisrčne pozdrave in njegove srčne želje za bodočnost. Delavstvo je z navdušenim vzklikanjem sprejelo lepe misli in želje Eksc. Visokega Komisarja, ki je nazadnje izročil še podporo za najliolj potrebne družine tobačne tovarne.
Italijanski korporacijski minister je izdal okrožnico, v kateri je odredil, da trgovske koncesije za tvrdke, ki so spričo okoliščin, nastalih v sedanji vojni, prisiljene prekiniti svoje delovanje in trgovine zapreti, ne bodo izgubile svoje veljave. Takšne trgovine bodo smatrali samo za prekinjene. Tako bodo mogli lastniki posameznih tvrdk svoje trgovine spet odpreti. Vsi trgovci, ki hočejo svoje trgovine zapreti, morajo to javiti občinskim oblastem.
Kr. Rimska Opera je zapustila v Ljubljani nepozaben vtis. Ljubljančani so člane Rimske Opere prisrčno sprejeli. V sredo dopoldne je vodstvo Opere jiorabilo za ogled najpomembnejših lepot našega mesta. Posebno sta jim ugajala Grad in nebotičnik, ki sta jim nudila krasen razgled. Popoldne so se gostje zbrali na unionskem vrtu, kjer so jih pozdravili zastopniki našega kulturnega in javnega življenja. Prireditev je počastil tudi Visoki Komisar Emilio Grazioli z go. soprogo, dalje poveljnik armadnega zbora Eksc. general Robotti. divizijski general Eksc. Orlando, z mnogimi višjimi častniki, Kvestor Gr. Uff. Messa-na, viceprefekt dr. Bisia, načelnik tiskovnega urada coni 111. Tigoli in drugi. Goste sta sprejemala ljubljanski župan dr. Adlešič iu njegova soproga. Prireditvi so prisostvovali tudi zastopniki našega kulturnega življenja, rektor dr. Slavič, upravnik gledališča O. Zupančič, ravnatelj opere dr. Ukmar, ravnatelj drame Golia, predsednik novinarskega združenja Virant, več članov sosveta, člani gledališč in številni drugi zastopniki našega kulturnega življenja. Posebno pozornost so gostje izkazali članom Rimske opere ob njihovem prihodu. Prišli so vrhovni nad-
zornih Kr. gledališča knez Dentice d'Accadia, dirigent Serafini in de Fa-britis, Beniamino Gigli, slavna pevka Maria Caniglia in drugi odlični predstavniki Rimske Opere. Ljubljanski župan dr. Adlešič je pozdravil člane Kr. Opere. V imenu mesta Ljubljane in njenih prebivalcev je izrekel uaj-prisrčnejšo zahvalo Duceju, ki je odločil obisk Kr. Opere v Ljubljani in s tem nudil Ljubljančanom edinstven umetniški užitek Dalje se je v imenu Ljubljane zahvalil Eksc. Princu Ber-gesju, rimskemu guvernerju in knezu Denticeju, voditelju Opere. Govor g. župana so navzočni pozdravili s ploskanjem. Županu je. odgovoril knez Dentice d’Aceadia. Dejal je, da so bili vsi člani navdušeni nad prisrčnim sprejemom v Ljubljani. Zahvalil se je Du-ceju, Visokemu Komisarju, Vojski in županu. Ljubljana je bila navdušena nad mojstrskim izvajanjem Verdijeve »Traviate«, ki so jo priredili člani Kr. Opere. Ljubljanska opera je bila do zadnjega kotička polna. Rimske goste so počastili s svojim obiskom tudi Visoki Komisar Emilio Grazioli s soprogo, Eksc. armadni poveljnik general Robotti, poveljnik Divizije Sardinskih Grenadirjev Eksc. general Orlando, poveljnik divizije >Tsonzo« Eksc. Romero, Kvestor Gran. Uff. Messana, zastopnik Stranke comm. Gatti, podpre-fekt comm. Bisia, nemški konzul dr Brosch, številni častniki in uradniki ter zastopniki raznih kulturnih društev. Predstavi so prisostvovali tudi voditelji Rimske Opere z generalnim nadzornikom knezom Denticejem d'Ac-cadio na čelu. Od domačih odličnikov so predstavi prisostvovali župan dr. Adlešič in drugi zastopniki našega kul-
turnega življenja. Verdijevo »Travia-to:: so pod taktirko g. Tullia Serafina izredno uspelo podali. Vodstvo zbora je imel g. Giusseppe Conca, režiser je bil Marcello Gevoni. »Traviata« je z Giglijem v vlogi Alfreda in Marijo Caniglio v vlogi Violette nudila Ljubljančanom edinstvem umetniški užitek in zapustila nepozaben vtis. Prav nič ni zaostajala predstava »Madaine But-terriyc.
Črnogorska narodna skupščina, zbra na na Cetinju 12. junija 1941., je sklenila, da okliče svojo neodvisnost. Besedilo proglasa o neodvisnosti ima 5 točk. Ena izmed točk prkvi, da bodo pogodbe vzajemnosti med Italijo in Črno goro, sklenjene postopno in bodo Črno goro vpeljale v okvir Rima. Narodna ustavodajna skupščina je zaradi odsotnosti naslovnika za najvišje mesto vladarja sklenil zaprositi za uvedbo regentstva Vel. Kralja iu Cesarja. Po sklenitvi važnega dejanja je govoril v skupščini Vis. Komisar za orno goro Eksc. Mazzolini o preteklosti Črne gore in dejal, da se je v miru pri Versailesu edina Italija potegnila za pravice Črne gore. Zdaj zmagovita Italija vrača svobodo in pravico črnogorskemu ljudstvu. Grof Mazzolini je končal z besedami, da namerava Italija razvijati s Črno goro plodno zvezo in dejansko sodelovanje na vseh področjih.
Oddelek Kr. Finance je prispel v Ljubljano. Dodeljen je Podružnici Italijanske Banke v poslopju bivše Narodne banke. Hkrati je začel |>oslo-vati tudi Provincialni Finančni Urad s sedežem v zgradbi Hranilnice Ljubljanske pokrajine v Knafljevi ulici. Oba urada bosta omejila svoje delo na to, kar je potrjeno v Državni bilanci
Koncert v ciklu italijanskih umetnikov bo v ponedeljek 21. t. 111. v veliki Filharmonični dvorani. Izvajal ga bo odlični italijanski čelist Arturo Bonucci, ki so ga Ljubljančani že slišali pretekli mesec. Koncert bo pod pokroviteljstvom Visokega Komisarja
ta, vstopnice zanj se pa dobe v Matični knjigarni na Kongresnem trgu.
337,312.000 lir nagrade je razdelila italijanska vlada za rojstva od maja leta 1935. pa do danes. Tudi kar se poročnih nagrad tiče, so številke dosegle že lepe milijone. Od leta 1935. pa do danes je vlada razdelila 188 milijonov 200.000 lir za poroke. Skupaj so nagradili 83.041 poročencev.
Ljubljanska univerza je dobila od milanske univerze sv. Srca zbirko svojih publikacij, 76 zvezkov, ki bodo izpojvolnjevali njeno zbirko italijanske znanstvene literature. Univerza svetega Srca v Milanu je zasebna ustanova. Obsega juridično, filozofsko in pedagoško fakulteto, fakulteto za politične vede in šolo za statistiko. Njeno delo je zelo obsežno in spada v vrsto ostalih velikih univerz Italije.
Za 15 odstotkov so zvišali mesečne prejemke italijanskim državnim upokojencem. Zvišanja bodo deležni vai direktni upokojenci, katerih pokojnina ne presega G000 lir in pa V6i indirektni upokojenci, katerih pokojnina ne presega 4800 lir.
Posebno uagrado za najboljše ribiške ladje na pogon z domačim kuri vom je razpisal generalni komisariat za ribolov v Rimu. Nagrade znašajo 60.000 in 40.000 lir ter dva motorja s 150 konjskimi silami.
Do 17. julija morajo predložiti mesarji po tri izvode vestno izpolnjenih jk>1 z vsemi podatki svojih rednih odjemalcev mestnemu preskrbovalnemu uradu v II. nadstropju Mestnega doma. Mesar bo odslej moral prodajati meso samo strankam, ki so vpisane v njegovem seznamu. Zaradi vestne in natančne prodaje bo vsak mesar dal svojim strankam posebno knjižico, v katero bo vsakokrat zapisal množim prodanega mesa in datum. Brez te knjižice stranke ne bodo dobile mesa. Tudi zavodi in gostinski obrati morajo do 17. t. 111. predložiti mestnemu preskrbovalnemu odboru vse osebe, ki so pri njih na hrani. Prva prodaja mesa po tem novem redu bo v soboto 26. julija.
V Trstu grade novo univerzo, ki je največje gradbeno delo modernega Trsta. Nova zgradba bo najmoder-neje opremljena z vsem udobjem. Za univerzo bodo porabili 2.500 kubičnih metrov marmorja, samo dolžina vsega stopnišča, ki bo vodilo k vhodu univerze, bo nič manj ko dva in pol kilometra dolgo.
Stalna uruda italijansko - lirvafske gospodarske komisije so otvorili te dni v Rimu in v Zagrebu. Iz Italije bodo prav tako poslali na Hrvatsko več tehničnih strokovnjakov, ki bodo sodelovali pri gradnji novih hrvat-skih železniških prog in modernizacijah industrijskih podjetij.
Dvignil se bo pridelek oljke v Dalmaciji s pomočjo modernih metod, ki jih bo dala Italija na razpolago Dalmatincem. Že doslej so letno pridelali v Dalmaciji do 20.000 stotov olja in so ga 50°/o lahko izvozili.
Predpone napisne tablice morajo imeti vsi ljubljanski trafikanti do 31. julija. Trafikanti sami so napravili zelo različne napise, kar ni v skladu z odredbo Visokega Komisariata. Določba Visokega Komisariata zahteva italijansko besedilo na prvem mestu, potem šele ustrezajoče slovensko besedilo. Predpisane tablice iz kartona se dobe pri vseh glavnih zalogah tobaka Ljubljanske province.
22 pevcev in pevk je pelo v nedeljo na pevski tekmi v ljubljanskem opernem gledališču. Med njimi je nastopilo devet tenorjev, šest sopranov, dve mezzosopranistki, ena altistka, dva baritona in en basist. Med štirimi tenoristi je najboljši g. Jože Šegediu, izredno mehkega in toplega glasu. Odlikoval se je po smiselni interpretaciji arije iz Puccinijeve opere »Bohotne«* Drugi dober tenorist je gosp. Drago Čuden, ki ima razsežen glasovni obseg iu lepo barvan glas. Tretji pomembni tenorist je g. Jože Šutej s polnozvočnim glasom izrednega obsega. Četrti tenorist je g. Jože Leskovšek. Med baritonisti se je odlikoval g. Miro Gregorin, med sopranistkami pa gdč. Anica Čepe. Sest najboljših pevcev je posebna komisija nagradila.
Bolniško zavarovanje so dobili tudi ljubljanski trgovci, ki so sklenili s trgovskim bolniškim zavarovanjem s|>orazum. Člani trgovskega združenja bodo pristopili k Trgovskemu bolniškemu zavarovanju kot izredni člani in bo vsak na mesec plačal 5 lir. Izredni član, ki bo redno plačeval mesečni prispevek, ho imel v filajmerje-vem domu pravico do zdravljenja vseh bolezni. Izvzete so samo nalezljive bolezni, duševne, kožne in očesne bolezni, prav tako so izvzeti tudi liiralci. Za pridobitev pravice za zdravljenje v Slajmerjevem domu, mora biti izreden član vpisan v društvu vsaj dva meseca, porodnice pa morajo biti vpisane najmanj devet mesecev.
Za 5(1 odstotkov so znižali železniško tarifo na progi Reka-Trst in Reka-Postojna. Enako znižanje velja tudi za prevoz blaga po železnici na teh dveh progah.
Z morskimi algami krmijo živino v primorskih krajih Italije. Zdaj, ko je vnema za preskrbo prehrane tudi za živino velika, je uporalia alg za krmo velikega pomena.
Važne odredbe na Štajerskem je izdal šef civilne uprave. V posebni odredbi prepoveduje uživanje alkoholnih pijač v vseh delovnih obratih. Delavci pod strogo kaznijo ne smejo prinašati od doma alkoholnih pijač v svoje delovne obrate. Druga odredba ureja vprašanje potrošnje sukna za obleke in usnja za čevlje. Po tej odredili dobi dovoljenje za nabavo obojega samo tisti, ki se izkaže, da je. res potreben. Nakup je mogoč samo s posebnimi listki, ki jih izdajajo komisarji. Brez nakaznice se dobe samo dežniki, pletene Čepice, rokavice za umivanje, brisače, posode, vezalke, naramnice in pasovi.
Prekratke kopalne obleke so prepovedali nositi na Hrvatskem. Moški ne smejo nositi kopalnih hlač brez hlačnic, ženske morajo pa tudi imeti primerno dolge hlačnice.
Sojino moko prodajajo na mestnih ljubljanskih tržnicah po 5 dinarjev in jo gospodinje prav rade kupujejo, ker je poceni in ker iz nje lahko zamesijo prav okusen kruh. Sojino moko je treba posebej zamesiti in jo šele potem primešati testu iz enotne moke. Za takšen kruh |X>trelnijejo gos|H>di-nje tudi nekoliko več kvasa kakor običajno.
Več boljših sob potrebuje mestno poglavarstvo ljubljansko. Tudi tisti meščani, ki gredo za več tednov na počitnice, naj javijo svoje naslove. Že odstopitev stanovanj za nekaj tednov t>o mestnemu poglavarstvu zelo dobro došla.
Postaja Kamnik se zdaj imenuje
Kamnik-Bisirica, po odredbi nemške železniške uprave. Tudi postajno poslopje so pri tej priložnosti prenovili, v Kamniku samem bodo modernizirali kopališče in zgradili močne električne črpalke za preskrbo prebivalstva s pitno vodo.
En dan stara piščeta ho oddajala mestna občina po režijski ceni vsem, ki imajo veselje do reje kokoši in imajo zato prostor in krmo. Interesenti naj se čimprej javijo med uradnimi urami v mestnem gospodarskem oddelku, soba številka 35 v Beethovnovi ulici št. 7.
V Ljubljani hudo postavili spomenik pisatelju in vseučiliškemu profesorju na ljubljanski univerzi dr. Ivanu Prijatelju. Ta spomenik mu dobo odkrili njegovi rojaki iz ribniške doline, stal bo pa v zadnjem delu vseučiliške knjižnice v Vegovi ulici.
Tečaj za zaščitne hišne nadzornike ho priredil mestni zaščitni oddelek za ljubljansko občino od 21. t. 111. dalje. Vse hišne lastnike širšega nevarnostnega okoliša, to se pravi okoliša, kjer doslej hišni lastniki še niso imeli posebnih vaj v primeru nevarnosti iz zraka, vabi mestni zaščitni oddelek, da prijavijo zaščitnega nadzornika svoje liiše, ali se pa sami prijavijo v ta namen. Prijaviti smejo samo človeka, ki stalno biva v njihovi hiši. Prijave naj oddajo lastniki hiš do 19. t. 111. v Mestnem domu, I. nadstropje. Na prijavi naj bo napisano ime, priimek in poklic ter rojstno leto hišnega nadzornika, prav tako tudi ulica in hišna številka njegove hiše. Tečaj ho trajal tri dni.
Tuje radijske postaje je prepovedano poslušati na Hrvatskem. Kdor hi' poslušal poročila sovražnih ali nevtralnih radjjskih postaj ali skušal sam zgraditi" radijsko oddajno |>osta-jo, pride takoj pred preko sodišče
V Ukrajino so odšli hrvatski časnikarji in odposlanci hrvalske obveščevalne službe. Popotovali so preko Slovaške, kjer so bili gostje slovaške vojske.
Treznostne ukrepe je izdalo hrvatsko ministrstvo za Zagrebčane. Vsak državni uradnik, ki bi ga našli v Zagrebu pijanega, l>0 takoj izgubil službo.
N 15. julijem so Zagrebčani dobili
zračno zvezo s Sarajevom. Na tej progi bodo letala vozila ob torkih, četrtkih in sobotah.
Osebne vesli
Poročili so se:
V Ljubljani: g. Jože Petrič, uradnik na vseučilišču, in gdč. Jožica Kocjanova, poslovodkinja; dr. Tone Dečman in gdč. Vera šantičeva; g. Vinko Hozjan, železniški uradnik iz Metlike, in gdč. Milena Drolčeva. učiteljica iz Maribora.
Na Rakeku: Rudolf Šemrl, železniški zvaničnik, in gdč. Zvonka Tvrdi-jeva.
Bilo srečno!
Umrli so:
V Ljubljani: 731etna Hedvika Kalinova: Josip Hudnik, zasebnik; Fani Legatova; 411etna Vida Jakličeva, učiteljica; Silva Lahova; Marija Trusno-vičeva; Alojzij Osterman, uslužbenec državnih železnic v pok.; Frančiška Bizovičarjeva.
V Žužemberku: 221etni Ciril Plevel, stud. tehnike.
V Kranju: dr. Beno Sabothy. odvetnik.
V Gorjah pri Bledu: Ivana Černetova. posestnica in gostilničarka.
V Žalni na Dolenjskem: 211etni Lojze Javornik.
V Mariboru: 371etni Anton Prelož-nlk. jetniški paznik; 641etna Marija Turnškova; 581etna Neža Gorškova; 251ctni Janez Žižek; 291etni Franc Senekovič; 811etna Marija Lorbekova; 641etna Terezija Kranjčeva, zasebnica.
V Ribnici: Štefan Govže. posestnik.
Našo sožalje!
Volendam lava.
autorlta
Volendam je čudovita ribiška vasice ob Zuidrskem jezeru. Volendam je pristna, nepotvorjena Holandska. Moški, ženske in otroci namreč nosijo zmerom stara holandska oblačila, kakor jih vidimo na starih slikali: spredaj navzgor štrleče lesene cokle, moški široke frfotajoče hlače in čudna koničasta pokrivala, dekleta in žene pa prav takšna pokrivala in prav takšne cokle, ter široka, široka dolga krila s predpasniki.
In potem volendamske rdeče hišice: čisto rdeče, kakor da bi bile šele "graje- >, iz neometane rdeče opeke. Zgrajene so približno vse v istem slogu, s koničastimi strehami in snažnimi belimi oknicami. Vrste se vzdolž pomola, kjer se guglje neštevilno majhnih ribiških čolnov in ladjic s spuščenimi jadri: znamenje da eo moški doma.
Vaščani klopotajo s svojimi l8seniml coklami po kamnitem tlaku, kajti ulice med hišami so vse tlakovane. Ob pomolih se gugajo enojadmice s tipičnimi dolgimi prapori zuidrskih ribičev, katerih potomci kajpak ne !>odo več
si jo na vrtove, kakor je povsod diu-god navada, temveč svoje belo bogastvo razobesijo po ulicah. Vsepoprek, od hiše do hiše, so napeljane vrvi in na njih visi sama belina. Tujca presenetijo ti svojevrstni slavoloki, podprti s palicami in strogi pogledi Vo-lendamk, ki so tako por;csne na svoje platneno bogastvo in zato tem bolj skrbno pazijo nanj.
Belo platneno bogastvo je na pralni dan razobešeno povsod: po ulicah, kjer tujcu kvečjemu puste ozek prehod, a še tisto samo zata da perila ne umažejo. Volendamke same za tisti dan opuste vsa druga pota in opravke, tako da se lahko sučejo samo (krog svojega perila. Tiste gospodinje, ki stanujejo v najglavnejših ulican, svoje perilo prineso v stranske ulice, kjer se navadne girlande še pomnože. Ozke dolge ulice, s kakor jajce jajcu podobnimi hišicami na obeh straneh, se na pogled zde kakor kitajsko mesto. In če je prostora premalo, potlej perilo obesijo tudi ob morskem nabrežju, pritrdijo vrvi na kakšno zaostalo
ribiči. Od leta 1932. dalje je morje vse manjše in manjše, rodovitna zemlja pa čezdalje bolj razteza svoja krila čez morsko gladino. In prav gotovo bo pn-šel čas, ko Volendam ne bo imel več morja in ne ribičev, svojega .»nora. Takrat bodo potomci sedanjih Volen-damcev kmetovali in orali po .-odovio-ni zemlji in nc več s svojimi enojadr-nicami po širni morski gladini. Iz nje bodo črpali spet drugačen naravni zaklad kakor ga črpajo zdaj iz morja.
In še na nekaj so Volendamci ponosni: na svoje žene in te na svoje belo platneno bogastvo. Kajti Volen-dan slovi daleč na okrog po njem. Morda Volendam ne premore .-avno več belega platna kakor ga premore jo okoliške ribiške vasi. A značilno zanj je, da ga Volendamke perejo vse hkrati vse na en in isti dan v tednu. Takrat je vasica tako živahna In priletna na pogled, da jo je treba nekoliko natančneje popisati.
Na pralni dan v tednu zavlada v vasici ženska republika. Takrat zavladajo sicer tako mirne volendamske žene, takrat je vasica samo njihova. Vse hkrati se spravijo na veliko pranje in perilo — to vas bo presenetilo in preseneti marsikaterega tujca — ne obe-
majhno ladjico ali čoln in bele zastave plapolajo v zraku namesto jadrnic na ribiških čolnih. Takšen je Volendam na svoj pralni dan v todnu.
In moški? Dolga vrsta ribiških eno-jadrnic — znamenje da so moški doma — je izginila s sončnim svitom od pomola. Ta dan namreč vsi moški be-že od doma. Ze prejšnji večer^si pripravijo čolne, ribiške mreže m vse druge potrebščine, če je vreme ugodno ali ne. S prvim jutrnjim svitom krenejo na Zuidrsko jezero, če jih potlej veter potegne nazaj proti obali namesto na odprto morje, je to znamenje, da se tudi perilo dobro suši in ko pridejo domov, je že vse suho. S tem se je pa spet naselil mir in zadovoljstvo v najljubkejšo holandsko vasico: Volendam ob Zuidrskem jezeru.
Če da vsota vseh številk 11 točk, je rezultat porazen. Niti malo šefa ne tiči v vas. 22 točk je srednja, zlata pot, 33 točk pa pomeni, da ste naravnost vzorna pojava za šefa. Lahko bi bili celo diktator. A srečnejši boste, če ostanete pri sebi...
Ali v trenutku, ko ste se odločili za izlet, molčite...	1
se šalite...	2
prodrete s svojim potovalnim načrtom	3
Avto krmilite; spremljevalec zahteva »na desno« in vi peljete tja...	1
zavrete in protestirate...	2
ker se zanesete, da je pot prava, mirno peljete dalje...	3
Otroka, ki je zaslužil kazen, kljub temu pustite ven...	1
mu »za enkrat oprostite«...	2
kaznujete otroka kljub solzam... 3
Obljubite nekomu službo, čeprav vam ne ugaja...	1
rečete: »Pisal vam bom!«...	2
Cisto odkrito priznate: »Obžalujem, toda.......	3
Če na cesti vidite konja pasti, greste dalje...	1
se iz radovednosti približate... 2 pomagate žival mirno in dobrohotno reševati...	3
Pritožujete se zoper koga za njegovim hrbtom...
mu daste vedeti po indirektni poti...
ga pozovete na odkrit razgovor...
Uradnik zagreši površnost. Zaman kričite...
obrnete se do njegovega šefa... ker ste v pravem, ne popustite, dokler zadeva ni razčiščena...
Pri selitvi greste z drugimi vred k obedu...	1
pomislite na voznika...	2
sami poskrbite, da dobi	jesti... 3
Z zelo kričečirfl glasom zahtevate, da vas ubogajo...	1
godrnjate, če vas nihče ne uboga...	2
zahtevate zelo določno in delo nadzorujete...	3
Od nikogar ne prenesete nasvetov...	1
iščete nasvetov od vsepovsod (r.e da bi se ravnali po	njih)...	2
jih poslušate, potlej se pa sami pri sebi odločite...	3
Svoji ženi očitate zaradi slabega obeda...	1
očitke, ki veljajo služinčadi, naštejete svoji ženi...	2
primete kuharico, ki se razjoče, in ' ^silo bo v bodoče v	redu!	3
L’Ecc. l’Alto Commissario E. Grazioli ed i rappresentanti delle altre salutano l'Ecc. Puzzolu, Sottoscgretarioal Ministerodi Grazia e Giustizia, al suo arrivo alla Stazione di Lubiana. Do to il suo arrivo l’Ecc. 11 Sottosegretario ha visita to gli Istituti giuridici di Lubiana. — Državnega podtajnika pravosodnega Ministrstva Eksc. Puzzolua so ob prihodu na ljubljansko postajo pozdravili Eksc. Vis. Komisar Grazioli in drugi zastopniki oblasti. Po sprejemu si je visoki dostojanstvenik ogledal ljubljanske pravosodne ustanove.
Parfum iz čebule
Parfumi so kaj različnega vonja. Kolikor bolj je ženski pa tudi moški okus razvajen, toliko več različnih vrst parfuma imamo.
Pri nas po navadi delajo dišave iz rož, vendar pa imajo ženske iz plemena Tungusi v južni Sibiriji, za naše pojme kaj čuden okus.
Za največje in najsvečanejše prilike, kakor na primer poroka, razne prireditve, praznike in podobno, uporablja^ jo parfum, ki ga narede iz čebule. Z njim si namažejo roke, vrat, lase, in ta.-rat se jim zdi, da so najzagonet-nejše in najočarljivejše. Sicer pa to v pravem pomenu ni parfum, pač pa navaden čebulni sok.
Bogastvo dateljnove palme
Arabci iz Perzijskega zaliva pravijo, da jim zadostuje za življenje dateljno-va palma. Palma jim daje hrano, les in še celo pijačo.
Arabci še danes vsestransko uperab-lajo dateljnovo palmo. Iz debla si gradijo kolibe, les, ki ostane, je Izborno kurivo in iz trsk delajo baklje. ki rade gore. Iz vlaken si spletajo viseče mreže in iz sadeža pa pridelujejo prav dobra in okusna jedila. Iz tako radodarne in koristne palme pa pridelujejo Arabci še prav okusno vino.
Deanna Durbin col marito, durante la festa nuziale. — Deana Durbinova svojim možem med poročno svečanostjo.
La settimana scorsa il Teatro K. deirOpera di Roma e stato ospite dl Lubiana. Oltre a due rappresentazioni al Teatro, fu organ izza to un concerto in Piazza del Congresso, a cui preše parte un gran numero di appassionati della mušica. Sulla fotegrafia: uno sguardo in Piazza del Congresso durante il concerto. — Pretekli teden je v Ljubljani gostovala Kr. Rimska Opera. Poleg dveh predstav v gledališču je priredila koncert na Kongresnem trgu, ki se ga je udeležilo veliko število ljubiteljev glasbe. Na sliki: Pogled na Kongresni trg med koncertom.
Perzijska pisma pred 250 leti
V neki knjigi iz leta 1695., popisuje neki misijonar, ki je živel v Perziji, kako so si tiste čase Perzijci pisali drug drugemu pisma. Za primer je navedel več pisem na razne Perzijce, ki so se začenjali takole:
»častitemu in najbolj spoštovanemu verniku, možu, ki zasenči vse druge, najmodrejšemu med modrimi, prvemu med učenjaki, dediču modrosti..«
Pismo nekemu perzijskemu profesorju se je začenjalo takole: »Darovalcu modrosti, najbolj izobraženemu med možmi, dedu slavnih ljudi, katerega učenost je nepopisljiva, kakor morje...«
Kakor torej vidite so bili Perzijci pred 250 leti silno vljudni in so svojim znancem naprtili vse mogoče najboljše lastnosti, čeprav jih v resnici najbrže niti četrtino vseh napisanih niso imeli.
Potegavščina
List »New York Herald«, ki ga je ustanovil prebrisani škotski časnikar James Gordon Bennet. je bil nepre-kosljiv v izmišljevanju potegavščin, s katerimi se je marsikdaj ponorčeval iz bralcev. V neki številki je objavil več stolpcev dolgo in drobno tiskano poročilo o strašnih nezgodah, ki so se primerile, ker so iz živalskega vrta pobegnile divje zveri. Na koncu strašnega poročila pa je bil debelejše tiskani stavek:
»To je verno poročilo vsega, kar bi se lahko primerilo, če ne bi bila vrata živalskih kletk tako debro zaprta.«
Milo za drago
Kozlevčar je doma včasih neznosen. Tako je spet godrnjal, da ima juha okus po pomijah, kruh po plesni in slednjič ga je ženino potrpežljivo molčanje tako razkačilo, da je zalučal krožnik in skledo skozi okno na vrt. Zena je brez besede in vznemirjenja vstala ter vrgla najprej stole in potem še mizo skozi okno. Tega se Ko-
zlevčar ni nadejal. Presenečen vpraša: »Kaj naj to pomeni?«
»Sem mislila, da bi rad zdolaj na vrtu obedoval« — prijazno odvrne žena.
ŠIROM PO SVETU
lOOletnico rojstva italijanskega i*** mitelja Pacinottija bodo proslavili nje* govi častilci tako, da bodo izdali P°J sebno knjigo, kjer bodo skrbno zbran* vsi podatki o tem izrednem možu »D njegovih delih.
Umrl je v Benetkah največji sodobni italijanski slikar Ettore Titto, član it*: lijanske akademije. Največ se je uC** slavni umetnik, rojen leta 1859. v C®' stellamare Stabia. pri mojstru Tiepolu-Njegove slike imajo poseben, italijan* ski značaj. Ves umetniški svet v It®* liji obžaluje njegovo smrt.
Kongres kopalnih ustanov se je vršjj ob koncu maja v Budimpešti. Udelezu* so se ga zastopniki Nemčije, Svicej Slovaške in Hrvatske. Povabljenci » Italije, Francije in Romunije, ki P" niso mogli pravočasno priti v Budu»' pešto, so brzojavno odobrili vse vazn sklepe kongresa.
Hud požar je nastal te dni v Newyorka. Med gašenjem mu je sled>,“ eksplozija, ki je enega gasilca ubW£ 29 pa težje ali lažje ranila. Vzrok žara in eksplozije še niso ugotovili-
častni doktor vseučilišča Santo Tomas na Manilli je postal Genera* Franco.
Vse svoje življenje je popisal v obl*' ki dnevnika neki 86 let stari Norvežan iz Tresfjorda. Zanimivo je, da ni nameraval pisati dnevnika, te ni v e se samo vaditi v lepopisju in prav*'' Pisju.	..
Smrtno se je ponesrečila holly'v.e odska .preziralka smrti*, dekle, ki-1, zastopalo v nevarnih prizorih kot nica slavne filmske igralke, Marce Arnoldova. Bila je stara šele šest dvajset let in je našla smrt pod raz“ tiriami avtomobila, ki je treščil v P1 pad.
Kozlička s tremi očesi je skotila.n ka koza v Kojetinu na SiidetsKf-Tretje oko leži nad desnim normam očesom.	v
Madžarska vlada je izdala z;lk0p^8-katerem prepoveduje sklepanje m® nih zakonov z osebami židovske v
Kakor v starih, dobrih časih...
IDILA V HOLANDSKI VASI
Volendamke perejo vse en dan v tednu, možje pa takrat zbeže od doma
KOLIKO ŠEFA TIČI V VAS?
Odgovorite na spodnja vprašanja in sami se boste preizkusili, koliko šefa tiči v vas in ali ste sposobni za to.
ITALIJANSKI NAPISALA TE R ES A
SENSIJEVA
Namena
^Riccardo, nocoj sem povabljena na yecerjo, torej ne bova skupaj večerjala,': je dejala Zofija svojemu možu.
Riccardo ni preneha! pisati. Glavo je imel sklonjeno globoko nad liste belega papirja in jarka luč je obsevala njegove svetle lase in dolge roke. Ne da bi dvignil glavo, je mirno
vprašal:
i^den izmed^ tvojih oboževalcev?« Zofijin obraz je spreletel rahel nekoliko nervozno je stresla * glavo. Tisti trenutek je tudi Ric-v^v* ^v'8nil glavo in ji {»gledal
»Z inženirjem Zettijein grem,« je aratko odgovorila Zofija.
Riccardo se je samo prizanesljivo nasmehnil in nadaljeval z delom.
*Ali bos večerjal v gostilni, ali boš ®stal doma,« ga je še vprašala Zofija, Pmem pa odbrzela po stopnicah iz
Riccardo je stopil k oknu in videl a>Ri<>, kako je stopala po hodniku. Ra je vitka, nova črna obleka je še nnij podčrtavala njeno mladostno po-. vo. Zlate lase je imela razčesane, na so ji nagajivo silili izpod klobučka, ml a zadai ie Rila Zofija videti Riada deklica, čeprav je bila že se-aem let poročena. Riccardo se je moča! nasmehniti, ko je tako ogledoval av°jo ženo. Takoj nato mu je pa ybraz spreletel čuden nemir. »Zofija J® sPet odšla z doma,« si je mislil. Uobr° je vedel že pred poroko, da Zofija ljubi zabavo, da ima dosti obo-ovalcev, vendar je zmerom upal, da ,*? vse to [» poroki nehalo. Toda zmo-R se je. Po poroki se je vse to nadaljevalo. Skoro vsak teden je Zofija °d neznanega ot»ževalca prejela šo-Pek cvetlic, zavitek sladkorčkov ali ePo knjigo. Včasih so se tem darilom Pndružila še povabila za ples in -e-erjo. Vse to se je zdelo Zofiji tako samo {» sebi razumljivo, da ji Riccardo sploh ni mogel tega šteti v zlo.
Ko ji je nekoč očital in jo skušal poboljšat', je dejala: »Saj ti nikdar nočeš z menoj na zabavo. Ne plesati...
»Toda Zofija, saj dobro veš imam veliko dela in ne utegnem « ji je skušal ugovarjati.
»Dobro,« je odgovorila, »potem pač moraš dovoliti, da grem včasih z dru gimi na razvedrilo.«
. Takse* pogovor je bil za oba mučen m se je skoraj zmerom končal z Ric-cardovimi besedami: »No, dobro, saj veš da ti zaupam.«
Potem je nekega dne Zofija opazila. Ra dobiva njen mož anonimna pisma, v katerih ga prijatelji o|»zarjajo, naj bje žene ne pušča same - drugimi moškimi na zabave. Na vsa ta pisma ®e je Riccardo samo smehljal in se Relal. ko da ga prav nič ne zanimajo.
Zofijino željo, se je Riccardo šemami celo z nekaterimi njenimi obo-e vale j. Tako je večkrat povabil inže-"lri.a Zettija k sebi domov, ker mu je folija pripovedovala, da je čisto sam 111 8e. čuti tako osamljenega.
. Kljub vsem prijateljskim opozori-P*.m> ki so prihajala dan za dnem, je iccardo svoji ženi zaupal in ni ni-n, • P°ka7-al ljubosumnosti. Kljub tein je v svoji notranjosti zelo trpel, tskončno rad bi dejal Zofiji: »Ne gaja mi tvoje početje, to se mora k, Rcati.c Ker je pa dobro vedel, da
da
ki
86 mu Zofija nasmehnila in dejala:
Z Daljnega Vzhoda
Zaklefev na otoku Sumatri
Nenavadni običaji črnskih domačinov
Prebivalci Sumatre še danes žive primitivno, že dolga desetletja neiz-premenjeno življenje. Skoro vse delo po vaseh opravljajo ženske, ki so nenavadno pridne in se nikdar ne pritožujejo. Pri delu prepevajo svoje čudne popevke, kar jim je v posebno zabavo. Medtem ko se njihovi večji otroci igrajo prepuščeni samim sebi, nosijo dojenčke v svojevrstnih povojih na hrbtu, tako da se jim iz njih vidijo samo glavice. Dojenčke imajo zmerom pri sebi, tudi pri najnapornejšem delu.
Moški imajo precej manj dela ko ženske. Lov na zveri in gradnja lesenih koč je edino njihovo delo, sicer pa najrajši poležavajo v senci in prepuste delo svojim ženam. Prebivalci Sumatre so tudi izredno strastni kadilci. Za tobak imajo zelo prefinjen okus in ga
znajo izredno dobro pripraviti za kajenje.
Na Sumatri je zelo malo samcev, prav tako tudi neporočenih žensk. Moškim se neprimerno boljše godi, če se poroče, ker potem vse delo pade na ženo. Zato so samci zelo redki in navadno samo takšni, ki niti odkupnine za ženo ne zmorejo.
Posebno čudne so navade zakletve pri teh naspol divjih plemenih. Pri posebnih priložnostih, kakor so sklepanje miru s kakšnim drugim plemenom ali potrdilo kakšne obveznosti, se na posebnem prostoru zberejo ljudje od blizu in daleč. Poglavarji posameznih vasi sedijo v krogu. V sredo tega kroga pripeljejo slavnostno oblečeni moški bivolovo samico. Žival med spremljanjem bobna nekdo ubije s
sulico in ji še gorki izreže velik kos;; mesa na prsih. Ta kos mesa potem;; na palicah vrte nad žerjavico, da lepo:", zarumeni. Takoj nato stopi eden izmed:; slavnostno oblečenih moških k žerja-i! vici, vzame iz nje kos mesa in pravi: »če bi se kdo pregrešil zoper sklenjen mir z našimi sosedi, bi se mu zgodilo prav tako, kakor se zdaj godi temu kosu bivola, ki ga bom pojedel.«
Tedaj vsi ponavljajo pol tiho strahotno zakletev in vsak izmed navzoč-nih dobi majhen kos pečenega bivola. Potem stopi k žerjavici tudi poglavar vasi in reče: »Zakletev je sicer grozna, vendar se bo vse prav tako: 1 zgodilo kakor je v njej določeno. Kdor* bi se pregrešil zoper postavu miru, ga bodo njegovi tovariši ubili in pojedli.« La Domenica del Corriere
"j udi ti si takšen kot vsi drugi, ne kžunieš, da potrebuje ženska, ki je ,®s dan doma, zabave, ne razumeš, ko e-'n prav lako la,lko polena, ka-r tiste žene, ki hodijo samo s svoji-1 možmi.« Na to ji ne bi vedel odgovoriti.
Riccardo si je tako želel majhnega ji *v'leg.a bitja, Ivi bi bilo samo njegovo - čofijino in vendar si tega ni upal oh aR svoji ženi, ker bi bila .otem 8vobodo in ob zabavo.
0 Mpdtem ko je Riccardo premišljeval je y r®®ih vprašanjih svojega zakona, niobdu seile'a R0'®*? Zettiia v avto"
Sev*V*m vas nai Pelje'«,« jo je izpra-m a,\ >Na deželi, pravile, vas motijo ni> v mestu pa srečavate svoje ljevnce' Odločite torej, kam naj se pe-„ a> meni je vseeno, samo da sem *as‘ družbi.«
2of..° morem se odločiti,« je dejala Rai »najrajši bi bila spet doma.« ,nij,e r.zumeni vas, Zofija,« je za-‘Jeno dejal Zetti. »Sploh vas nikdar jel n)orem razumeti.« Nežno jo je prinesel I0,t0: »Zofija, izrecite naposled te,.- .°’ ki me bo osrečila in na ka-Ze tako dolgo čakam. Toliko časa sanjam o...«
je t L prav’ £e fjojite takšne upe,« ga tiise Prekinila Zofija. »Nikdar vam Za to' n'*' Z 'msedico dajala (»voda
je.2'*1*' Je pobledel in Skoraj kriknil Zaka Pa potem bodite z menoj? o v dovolite, da vse mesto govori U)e m’ j" trpinčite svojega moža, če
Lov v džungli
Svetovna potovalna pisarna je prodajala tudi odstrele tigrov v Indiji. Vožnja iz Evrope v Indijo in nazaj, oskrba, honorar za vodnika, najemnina lovskega slona, gonjačev z jamstvom plena itd. vse skupaj tisoč funtov. Malo drago je, ali med rogovjem, nagačenimi skobci, jerebi, sovami in drugo divjo perutnino na steni bi se tigrova koža kaj lepo podala — si je mislil petičen ljubljanski Nimrod. Naročil je listek ter se odpeljal v Indijo nad tigra.
Vse je šlo natančno po prospektu potovalne pisarne, ljubljanski lovec je možato čepel na slonu, užival čare džungle in z napeto puško trepetaje pričakoval pisano zverino, ki naj bi jo po vodnikovem zagotovilu gonjači vsak hip pred puško pripodili. Lovec je čakal in čakal, ali nikjer ni bilo na spregled ne tigra ne gonjačev. Slednjič se priplazi od zadaj skozi grmovje neki Indijec, pove nekaj vodniku in gre. Nato izjavi vodnik, da danes ne bo nič z lovom in je treba jutri še enkrat začeti.
Indijska džungla ima svoje čare. pa tudi svoje nevšečnosti. Golazen, komarji, vročina in nikjer poštene gostilne’s klobasami in cvičkom. V siromašni vasi, kjer sta morala prenočiti, je ljubljanski lovec, zdelan od ježe na slonu, jel zabavljati na potovalno pisarno, ki ne da človeku, kar mu je obetala. Tedaj pravi vodnik: »Ne zamerite, gospod, saj bi bilo šlo vse po sreči in po programu, a tovorni avto. ki naj bi pripeljal tigra, je imel sredi pota precejšen defekt.«
Vraže in mrk
še preteklo stoletje so nekatere prebivalce spominjali mrki na delo zlobnih duhov in so poskušali razne vraže, da bi jih pregnali.
Tako so leta 187?. prebivalci Kon-stantinopolisa ob luninem mrku drli na ulice in igrali na trombe in udarjali po bobnih, da bi tako pregnali zlobnega duha. Nekateri so bili pa še tako vražjeverni. da so s puškami streljali proti luni, da bi obvarovali še druga nebesna telesa pred nevarnostjo, ki jim je pretila od hudobnega duha. ki je na vsak način hotel napasti luno.
Pritlikava miška
Pritlikava miška je najmanjša in najbolj ljubka miška kar jih živi v Evropi. Miška je za polovico manjša od navadne miši. po trebuščku je lepo bela, po hrbtu je pa modrikasta.
Ta lepa in ,elegantna* živalica si na-
>v?e. ljubite? Govorile, Zofija!« caeu.ni mrož’ pravite, da trpi,« se j lila n Zofija in se trudno nasi ' • »Prosim vas. Želji, pozabite
redi gnezdece, ki je pravi čudež. Gnezdo je mojstrovina in je zelo podobno gnezdom, ki si jih gradijo ptiči, na primer sinica. Gnezdece ima obliko krogle, narejeno je pa iz trave, ki je prepletena z žitnimi bilkami.
V ta majhen domek spravi miška pritlikavec svoje mladiče, ki jih ima po navadi sedem do osem, in človek le težko razume, kako morejo biti V tako majhnem gnezdecu mati in vsi številni mladiči. Vhod in izhod v to okroglo gnezdo je tako spretno pokrito, da ga človeško oko le težko najde, gnezdo samo je pa tudi prevlečeno s takšno travo, da se od tal le malo ali pa skoraj nič ne razlikuje.
Iznajditelj letal JM. G. Turm‘ umrl
Pred dnevi je v Tokiu umrl znameniti graditelj letal Prane Schneider. Dosegel je visoko starost sedemdesetih let. Doma je bil iz Konstance.
Letalska vojna industrija mu mora biti hvaležna za lepo število raznih izumov, brez katerih si ne bi mogli misliti današnjih letalskih vojn.
Leta 1913. je Schneider sestavil prvi dvokrilnik, ki se je prav kmalu zelo dobre obnesel. Tik pred svetovno vojno je iznašel še »sinkronizirano« strojnico. To se pravi, da je bila strojnica zgrajena tako, da so z njo streljali tudi spredaj, čeprav-se je propeler med poletom vrtel. Vsa naprava je bila zgrajena tako izborno, da izstrelek iz strojnice ni poškodoval vrteči propeler.
Kmalu nato je Schneider dobil patent za prvi vrtljivi ,M. G.-Turm‘ za izvidniška letala. Pozneje je zgradil pravo vojaško letalo, proti koncu prejšnje svetovne vojne je pa zgradil prvo torpedno letalo Med prejšnjo svetovno vojno in sedanjo svetovno vojno se je Schneider posvetil raznim drugim panogam, vendar so ga pa pred leti poslali v Tokio kot letalskega strokovnjaka in svetovalca k japonski armadi.
Ljubezenska pisma nekdaj
Kako velikanska je razlika med ljubezenskimi pismi danes in pred stoletji se komaj da popisati. Ze med pismi naših mamic in očetov in med našimi pismi, je velikanska razlika, če bi pa pogledali pisma naših babic, bi se sploh ne mogli načuditi izpre-membi. Zaman bi si belili glave, ali je svet danes drugačen, ali so samo ljudje na njem postali bolj racionalistični.
Najprej bi brez dvoma ugotovili, da romantika preteklih stoletij, vsaj po pismih izginja in bo, če že ni., popolnoma izginila in se umaknila suhi
Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 8 lir
ie ismeh-i va-
ine, na najine izlete in me odpeljite domov, danes nikakor ne morem zbrati svojih misli.«
Trenutek nato je avto z Zofijo in Zettijem drsel po gladki cesti. Zofija je prosila Zettija, naj vozi počasi, vendar je neprestano gledala skozi okence, če še ni doma. Minute so se ji vlekle ko cele ure. Kadar je pogledala na temno ulico pred seboj, je pred kolosi avtomobila videla medel Riccardov obraz sklonjen nad pisalno mizo. Naposled, naposled se je avto ustavil. Zofija je skočila iz njega, preslišala Zettijeve poslovilne besede in brez pozdrava odhitela po stopnicah navzgor.
Že z dolgega hodnika je zapazila slabotno luč v Riccardovi sobi. Trenutek nato je bila že pri vratih in zaklicala: »Riccardo!«
»Kaj se je zgodilo, da si se tako zgodaj vrnila. Zofija,« jo je '• s v skrbeh vprašal Riccardo in jo tesno objel.
»Nič prav nič se ni zgodilo, Riccardo. sama sem hotela domov, tako sem si želela biti pri tebi.«
Riccardo jo je tesneje objel, Zofija je pa naslonjena na njegova široka ramena naspol šepetala, naspol govorila: »Zmerom sem sanjala o tein, da bi si bila v svesti tvoje ljubezni, nikdar se nisem mogla otresti misli, da me ue ljubiš dovolj. Ta trenutek se mi je čudežno vrnila vera vate. Vem, da si trpel, ker sem hodila z drugimi, zdaj tudi vem, da me ljubiš.
Postala bom l»ljša, Riccardo. samo tvoja bom. Pojdi, greva skupaj večer jat.«
Po množici teh nepričakovanih besed, ki jim je Riccardo komaj sledil z mislimi, je Zofija nenadno utihnila. Riccardo jo je pogledal in videl, da gleda pismo, ki je ležalo na mizi in nosilo njegov naslov.
Kdo •’ je pisal, Riccardo?« je potem prestrašeno dejala. Trenutek nato se mu je že izvila iz objema in kljub Riccardovemu odporu vzela pismo v roke. Brala je: »Upam. da ne dvomite, da bo bitje, ki se bo rodilo, prav takšno kakor njegova mati...«
Zofija je še bolj prebledela. Opotekla se je. da jo je moral Riccardo podpreti. Tisti trenutek je mislila, da bo umrla. Videla je pred seboj vse svoje življenje. Takoj nato se je pa spet znašla: »Riccardo,« je dejala, »ti si mi zmerom zaupal, kajne?«
»Seveda,« ji je potrdil.
Zofijine oči so zalile solze. Bilo jo je sram, da je trpinčila nekoga, ki jo je tako ljubil, čeprav sama tega nikdar ni hotela verjeti in je samo čakala, kdaj ji bo z ljubosumjem, ki ga mu je nalašč povzročala, dokazal svojo ljubezen.
»Ali mi moreš oprostiti, Riccardo?: je potem vprašala.
>Bodi močna,« ji je dejal Riccardo. >Ne misli na to, kar je bilo. Misli na najino bodočnost, na najin dom in morda tudi na najinega otročička...«
vsakdanjosti. Ljubezenska pisma danes ne moremo več imenovati ljubezenska, temveč prijateljska, pa če jih piše še tako zaljubljeno dekle ali moški. Takšno pismo se kljub vsem lepim čustvom navadno razlikuje od prijateljskega samo v tem, da na koncu namesto »pozdravov« piše »poljubov tl pošilja...«.
če ste morda že pozabili, kakšna je bila romantika 18. stoletja in imate vendar včasih skrite želje po njej. posebno takrat, ko ste sami in vam na okno potrkava dež. vam prinašamo ljubezensko zgodbo in pismo kapitana Niccola Uga Forcole iz Firenc.
Pozimi leta 1800. je kapitan Niccolo Ugo Forcolo spoznal Isabello Roncio-nijevo, božansko dekle, ki ji je daroval svoje srce. Kapitan je imel takrat 21 let in je bil po vseh Firencah znan;; in spoštovan. Bil je junak, ki se je;; boril v bitki pri Masseni in Genovi, posebno ljubezen do domovine je pa;; pokazal pri bitki pri Campoformiju. ,
Njegova ljubezen je bila velika ini spletena v romantično, bolje bi rekli ■ dramatično zgodbo, ki je bila tedaj v modi. Isabella je bilo 181etno dekle, zaročeno z maršalom Bartolommejom. ki ga pa ni ljubilo. Njeni starši seveda niso imeli nobenega razumevanja za njene mladostne sanje in vezi z maršalom niso hoteli zrahljati.	;
Vse zahteve za najromantičnejšo ljubezen so bile torej dane. Zaljubljen-! ca se nista mogla poročiti, ker so jima! branili neizprosni starši. Zdaj vam; hočemo podati še pismo, ki jo je pi-; salo z romantiko navdahnjeno srce.; Morda se boste čudili, ko ga boste; brali? Pojasniti moramo še. da se je; Niccolo tej bleščeči ljubezni odrekel,; ih sicer zato, ker je vedel, da so ovire; prevelike in mora njegova izvoljenka; postati žena drugega. Da bi ga laže; pozabila, se 'e umaknil iz Firenc. ;
Takole se je glasilo njegovo pismo:;
»Moja čast, moja dolžnost in moja usoda mi narekujeta, da odpotujem. Morda se bom kdaj vrnil, če mi le smrt ne bo odrekla želja, da bi še kdaj dihal isti zrak s tabo j, in da bodo moje kosti pokopane tam. kjer si bila ti rojena.
Prepovedano mi je, pisati ti in videti te. Toda. čeprav te ne bom videl, bodo moji vzdihi prihajali k tebi v deževnih dneh. ko boš slonela na oknu, in v soncu, ko se bo vetrič poigraval s tvojimi lasmi. Zmerom bom pri tebi. Dovoli zato, da ti danes zadnjič pišem te vrstice, ki sem jih omočil z najbrid-kejšimi solzami. Dovoli, da nosim tvojo sliko za vedno s seboj, da bom ob njej preživel tiste trenutke svojega življenja. ko se bom zapuščen od vsega sveta mučil zaradi ljubezni do tebe in poljubljal noč in dan tvojo sveto sliko. Stoj mi ob strani v urah preizkušnje in mi od daleč pošiljaj pomnjenje in pozabo.
Umirajoč ti bom poslednjič poslal pozdrav in te zagotovil, da še v poslednjem trenutku mislim samo nate.
Gorje mi. Mislil sem, da sem močnejši. Prosim, oprosti, če končavam. Ne morem več. Misli včasih name. Ljubim te in te bom yedno ljubil, čezdalje bolj najnesrečnejši človek na svetu.«
*
Prav ta romantična ljubezen mladega Niccola do lepe Isabelle je v poznejših njegovih letjji obrodila lep sad. čeprav je videl veliko dežel, veliko žensk, mu je ljubezen do božanske deklice zmerom ostala v srcu. Zmerom jo je častil kakor sveto podobo. Naposled je prav ta velika romantična ljubezen bila inspiracija njegovi knjigi: »Zadnje pismo Jakoba Ortisa«, v kateri popisuje med drugim tudi svoje veliko gorje.
Tako so se po večini pred stoletji končavale velike romantične ljubezni, če ne bi končavale tako, bi jim ne mogli reči »romantične« in se ne bi z njimi opajali srca romantike željni ljudje. Danes je to tako rekoč ,iz mode1. vendar prav dobro vemo, da v srcu marsikaterega dekleta še tli skrito romantično nagnjenje, ki bo naj-brže moralo umreti, ker ne bo našlo nikjer več odziva. Svet je prepoln vsakdanje suhoparnosti, v njem ni več prostora za romantiko.
Mladini v zgled!
V tZrcalu naših dni« sc mnogo piše o naši mladini, toda največkrat te slabo, malokdaj pa kaj dobrega. Povedala vam bom dogodek, ki o<l-tehta več otroških, po navadi nepremišljenih napak.
Bilo je pred dnevi, ko sem se odpravljala s svojim komaj triletnim sinčkom na vlak. Bila sem oprtana s težkim kovčegom, zavojem, poleg tega je pa še močno deževalo. Sinko je nesel tudi sicer majhen zavoj, vendar za tako majhnega otroka dovolj težak. Imela sem kaj malo upanja, da ujamem vlak.
Ko sem se ozrla, da bi spravila otroka naprej, sem videla tri dekletca, kako so ga obkolile. Ena tnit je vzela zavojček, z drugo roko ga je pa prijela in ga peljala na postajo. Drugi dve sta se nekaj posvetovali, potem je pa ena stopila k meni, mi vzela večji kovčeg m obe sta ga skupaj odnesli celo na peron. Potem so vse tri skromno izginile, tako da se jim še zahvaliti nisem mogla. Le z njihovo pomočjo sem ujela vlak. Zdaj verujem, da je pri nas še dovolj dobre in nepokvarjene mladine, toda -za ljudi je značilno, da vidimo samo naptike, dobre lastnosti pa tako radi prezremo.
E. M.
Egoizem
Nekega deževnega dne sem se peljala z avtobusom. Ko sem vstopila, je bil precej prazen, zato sem sedla na sedež. Pri prvi postaji je vstopila elegantno oblečena dama, dala dežnik nad mojo glavo v mrežo in sedla poleg mene. Z dežnika je pa kaj kmalu začelo neprijetno kapljati po meni.
Ko sem jo vljudno prosila, naj dežnik prestavi, češ da bom popolnoma mokra, se je zadrla name:
»Pa vstanite, če vam ni prav!« Čudim se, da nekateri ljudje skr-be samo za svojo kožo, drugi so jim pa deveta skrb.
Dijakinj*.
Srčna kultura še ni izumrla
Bilo je pred nedavnim, ko smo čakali pred mestno stojnico za krompir. Bila nas je dolga vrsta. Kar se prerine neka mlajša ženska naprej in prehiti celo neko starejšo ženico, ki je bila videti že zelo utrujena in slabotna. Mlajša ženska še dobi krompir, potem pa izvemo, da ga je zmanjkalo. Tako se je uboga ženica zaman trudila in čakala.
Mlajša to vidi in stopi k starejši ter ji reče:
»Ta krompir bi morali vi dobiti, ker sem vas prehitela, sem ga pa jaz dobila. Zato ga dam vam, ker vem, da ste ga tudi vi potrebni, drugače se ne bi mučili v tej gneči.«
Ženici so solze stopile v ogi in vsa srečna je vzela krompir in se zahvalila. Mlajša ni čakala zahvale, vzela je denar in odšla, v svesti si, da je storila dobro delo. Vsem navzočnim je plemenito dejanje ugajalo.
J. P.
Izrabljanje
Ni dolgo tega, kar sem v neki trgovini v Ljubljani kupila blago za tapete po 250 din. Ko mi je blaga zmanjkalo, sem šla čez štirinajst dni v isto trgovino ponj, a blago je bilo že po 350 din. Zanimala sem se, kako je s to stvarjo, pa mi je pomočnik 'dejal, da so se surovine podražile. Zagrozila sem, da jih prijavim, če 'mi ne dado blaga po isti ceni kakor sem ga dobila pred 14 dnevi, saj je bilo očitno, da je blago samo še ostanek tistega blaga, ki sem ga takrat ; kupila. Pomočnik me je prosil, naj 'pridem popoldne, da se bo dogovoril z gospodarjem. In ali mislite, da blaga nisem dobila po stari ceni?
Priporočam vsem, da si dajo v vsaki trgovini izstaviti račun in tako laže kontrolirajo cene. čemu naj bi se dal človek v takšnih časih opetnajstiti na tako očiten način?
M. G.
;«♦♦»»«♦♦«♦»♦♦♦»♦«««»♦»♦♦»♦♦»*♦♦♦♦♦♦*
:če Vam je težko pri srcu :in si želite malo razvedrila, l	potem sezite
Ipo »Družinskem tedniku«!
sestav-
sušite
sušenja
Pismo lastnemu možu
£ »Preljubi, najboljši mož!
% Ker te imam vse preveč rada, da X bi ti ustno povedala, kaj imam na *srcu, ti bom skušala pisati. Razen t tega bi mi postregel s toliko upravičenimi in utemeljenimi ugovori, da bi bila vse preveč zmedena, da bi jih mogla ovreči. Vendar je toliko dovolj velikih malenkosti, ki mi grene zakonsko srečo. Skušala ti bom torej te drobne tvoje napake kolilcor mogoče milo in ljubeče prikazati. Prosim te, da vzameš moje besede resno in se odvadiš svojih nedostatkov!
i Predvsem, nikar me ne oštevaj pred hišno pomočnico! Saj niti sam vsega ne verjameš, kar mi praviš, razen tega se pa ne morem več sklicevati nate, če hočem dekletu kaj zapovedati. Nimam več tistega notranjega ravnovesja, ki ga potrebujem, da ti prihranim vse nevšečnosti, ki so v zvezi z gospodinjstvom. Saj me razumeš, kaj mislim?
In potem z otroki — nikar ne bodi tako nepravičen in nepotrpežljiv! Pogosto dovoljuješ nemogoče početje, spet drugič pa vzrojiš nad malenkost-_	  m_____	   _	_mi.	Otroci so že takšni, da ob naj-
SušiSe sadje!
1. nadaljevanje
in pustite, da dva dni stoji v njej. Dodajte še limonove lupinice in po tren dneh boste dobili okusno osvežujočo pijačo.
Olupljena jabolka razrežite na poljubno velike dele, odstranite tudi peške, potem jih pa razporedite na pri-
pravo za sušenje. če hočete, da jabolka med sušenjem ne bodo izpre-menila svoje naravne barve in postala umazano rjava, pomočite krhličke, preden jih položite na sušilnico, za nekaj sekund v vodo, ki ste ji dodali malo soli, kisa ali limone. Jabolka lahko pred sušenjem tudi »oparimo«. »Oparjen je« ima to prednost, da posušena 'jabolka niso tako trda in se hitreje omehčajo v vodi, kakor sicer. Krhličke jabolk denite v posodo z luknjičavim dnom in jo držite nekaj minut nad vrelo vodo. Krhlički mora jo postati i: mehkejši, nikdar pa ne razpadli Jabolka zelo majhne vrste sušimo cela, odstranimo jim samo peške, potem jih pa, ne da bi jih razrezali, položimo na sušilnico. Vsa jabolka sušimo najprej v višji, potem v nižji temperaturi. In sicer, da hitro izparijo svoj sok in se potem prehitro ne zgubajo. Iz temperature 80 stopinj C prehajajte počasi na temperaturo 70 do 65 stopinj C. če sušite jabolka v pečici, zmanjšajte temperaturo, tako da zmerom bolj odpirate pečico, jabolka pa med tem večkrat obrnete. Jabolka so posušena, ko nimajo v sebi nobenega soka več.
bolj neprimernem času pricapljajo v sobo, saj ne slutijo, da »e bo nanje zaradi tega izlila nevihta iz tvojih ust. Otroci so zvečer pogosto glasni in neugnani, ker popoldne niso spali, in sicer zato ne, ker si se prav tedaj hotel ti z njimi igrati skrivalnice. O tej snovi bi lahko še dolgo govorila, vendar ne maram storiti s svojim pismom vtisa, kakor da bi ti hotela kaj resno očitati.
In razen tega, prosim te, poskušaj si vsaj kdaj očistiti čevlje, preden stopiš v stanovanje! Vsaj stopi čez čistilno desko in stori, kakor da bi si jih očistil, videla bom, da imaš dober namen in že to mi bo v veselje. Nikjer tudi ni rečeno, da moraš pepel otresati po vseh kotih in celo po I omarah, kjer ga nihče ne išče, saj sežem tjakaj s prašnico samo ob velikem čiščenju, ki je samo nekajkrat na leto. Kakor veš stoje po mizah pepelniki, ki so pripravljeni samo zato, da otreseš pepel vanje. Vem, Icaj bi mi zdajle dejal, če bi te ustno opomnila. Najprej bi me užaljeno pogledal, potem bi pa dejal, da si zamišljen, raztresen, zatopljen v svoje probleme. Morda je to res, toda sam premisli, ali je zato upravičeno, da mi narediš toliko nepotrebnega dela.
Zdaj sem že nekoliko s poti zašla. Premisliti moram, ali imam še kaj na srcu proti tebi. Sicer je težko pisati takšno pismo, kajti ti si najboljši, najljubši in najčudovitejši mož na svetu in jaz sem najsrečnejša žena, in moram pošteno napenjati možgane, če se hočem še česa spomniti.
Ah, saj res! Če greš iz sobe, bi ;; lahko vsaj kdaj pa kdaj ugasnil luč, toda ti je menda iz principa nikoli ne ugasneš! To še ne bi bilo tako hudo, če ne bi sicer tega majhnega greha pri drugih takoj opazil in vzdignil zaradi njega toliko nepotrebnega prahu. Še nelcaj me jezi jezi prav za prav ni pravi izraz — še nekaj moti moje harmonično gospodinjstvo. Zakaj moraš prav ob nedeljah, ko je vse počiščeno, ko si vsi želimo ven, na izprehod, na kopanje, čistiti svoj akvarij, barvati ograjo na balkonu, ali nasipati sveža zemljo v vrtne lončke? Mene in hišno pomočnico stane gledanje tega po-
Posebno primerne za sušenje so vseišetja veliko potrpljenja, otrokom pa vrste hrušk. Postopek s hruškami je J -vzameš vse veselje, ker mora jo biti
1 doma, namesto da bi šli vsaj ob ne-[deljah ven, na sonce in k vodi!
Mislila sem že, da ne bom imela j česa pisati, zdaj pa še toliko vem! f Ali je to zelo neprijetno? Vendar mi > je težko, če pred ljudmi ravnaš in [ govoriš, kakor da bi doma dobival \malo in slabo jesti! Glej, znan si kot J ljubitelj dobro pripravljenih jedi; ko J sva. se vzela, me nisi mogel prehva-isti, kakor z jabolki. Najprej jih olu-t Uti in si trdil, da kuham celo bolje pite, razrežete, odstranite peške, po-?0(i tvoje matere, kar naj bi bila višja močite v okisano vodo in položite naj sušilnico. Majhne hruške sušite, ne da bi Jih razrezali, odstranite jim samo peške.
Zelo trde ali premalo zrele hruške najprej kuhajte v sladki vodi. Na liter vode dodajte 500 do 750 gramov sladkorja, v to vročo raztopino polotite hruške in jih v njej pustite, dokler se vsa tekočina ne ohladi. Hruške se bodo po takšni »sladki kopeli« hitreje posušile, postale bodo bolj mehke in bodo slajšega okusa.
Hruške moramo previdno sušiti. Su-Senje ne sme trajati niti predolgo niti se ne smejo sušiti v preveliki vročini.
Hruške vsebujejo namreč zelo veliko eladkorja, ki v njih zelo rad kristalizira ln ostane na površju. Sladkor sam, ki ga je v hruškah zelo veliko, posušene hruške zelo dolgo ohrani in jih torej ni treba predolgo sušiti.
Tudi kutine prav lahko posušimo In napravimo pozimi iz njih prav dober kompot. Postopek sušenja je pri njih Isti kakor pri hruškah ali jabolkih.
Za sušenje so posebno primerne tudi borovnice. Posušene ohranijo svoj edinstveni vonj in jih prav lahko uporabimo pozimi za kompot ali jih pa Jemo potresene s sladkorjem. Borovnico dobro operemo, potem jih pa še pit-d sušenjem postavimo za nekaj dni na zrak, kjer delno izhlape svoj obilni sok, S tem preprečimo, da bi se
pohvala! Zdaj st ti pa zdi, da kuhamo premalo, preslabo, neokusno. Pri-lezi enkrat iz svoje polžje hišice in pomisli, da danes tudi gospodinja nima lahkega stališča. Težje je Ijati dobre jedilnike, ko moram upoštevati brezmesne dneve, racionirana hranila. Razen tega ne morem vohati, katere jedi si se preobjedel, in kako, da na lepem odklanjaš jedi, ki si jih včasih vendar imel tako rad. Šele tedaj jih ne bom več prinašala na mizo, ko mi boš sam povedal, da si se jih naveličal. Sicer pa moraš, kakor vsakdo, tudi ti nekoliko potrpeti! Prav tako ne morem vohati, da ti na hlačah, ki jih vsak dan nosiš, manjka gumb. Šele, ko jih boš slekel in oblekel druge, bom to videla in ti ga prišila. Toliko v tehnično pojasnilo, kajti pogosto se brez vzroka pri-tožuješ, da te zanemarjamo, čeprav si ,glava družine
Že vidim, da si ne bom upala tega pisma odposlati; niti pismeno te ne bi hotela žalostiti. Tvoja ljubezen do nas, do mene, tvoje žene, do najinih otrok, nam daje toplino, ki jo naše življenje tako potrebuje. Takole sem mislila napisati: tvoja ljubezen do nas je kakor streha, ki nas varuje pred viharji življenja. Vendar vihar na vsaki strehi kdaj pa kdaj odtrga kakšno opeko in tedaj dežuje skozi streho — to so potem zakonski prepiri in prepirčki. Tedaj je treba hitro kaj podstaviti. To sem doslej storila vselej in bom tudi odslej storila, da ne boš opazil, da je deževalo v hišo in da ne boš našel kakšnega vlažnega robca!
Tvoja iena.
Naša kuhinja
KAJ BO TA TEDEN NA MIZI?
Četrtek:	Grahova juha, špinača,
krompirjeva kaša. Zvečer: Vodni cmočki, solata.
Petek:	Korenova juha,* pražen
ohrovt, pečen krompir, solata. Zvečer: Trijet.
Sobota: Goveja juha, opečena govedina, pražen riž, solata. Zvečer: Polenta z gobami.2
Nedelja:	Cvetačna juha, telečji
zrezki s paradižnikovo omako,3 krompirjevi cmoki, solata, kompot. Zve-č r : Telečje sroe v omaki, široki rezanci.
Ponedeljek: Zelenjavna juha, kole-rabice s krompirjem, borovnice. Zvečer: češpljeva kaša.
Torek:	Ječmenčkova juha, pečen
krompir, pesa v solati. Zvečer: češnjevi cmoki.*
Sreda: Grahova rižota, solata, borovnice. Zvečer:	Ajdovi žganci,
mleko ali kava.
Pojasnila:
»Korenova juha: 4 srednje velike korene ostrgamo, operemo in zrežemo. Na masti zarumenimo košček sladkorja, dodamo mu zrezanega korenja in prav malo zalijemo. Posodo pokrijemo in korenje do mehkega dušimo. Potem ga potresemo z moko, pustimo da zarumeni in zalijemo z juho ali vodo. Preden denemo juho na mizo, jo osolimo in po okusu opopramo.
"Polenta z gobami: 30 de k koruznega zdroba vsu;emo v liter in pol slanega kropa. Polento kuhamo približno eno uro in jo moramo neprenehoma mešati. Ko se polenta loči od posode in žlice, je kuhana. Ko je kuhana, jo zdevljemo v globoko skledo in jo polijemo z gobovo omako. Omako lahko naredimo'iz kakršnih koli gob.
“Telečji zrezki s paradižnikovo omako: Zrezke potolčemo, osolimo in potresemo z moko. Mast močno segre-
prehitro osušile ln Izgubile svoj vonj. Borovnico sušimo v enakomerni temperaturi od 65 do 70 stopinj C. če smo jih prej pustili nekaj dni na zraku, potem traja njihovo sušenje v vročini samo nekaj ur.
Nobena gospodinja ne sme čez zimo ostati brez posušenih gob. Uporabi jih lahko kot dodatek k vsem mogočim juham, ki jim dado gobe poseben, nenadomestljiv okus.
Pogoj za sušenj« gob je. da samo mlade, sveže gobe, nikdar pa ne starih, ki lahko povzroče slabotnejšim želodcem velike neprijetnosti. Sušenje gob je najenostavnejše izmed vseh sadežev. Najprej jih očistite z nožem nesnago, potem razrežite in položite na sušilnico. Za gobe ni nujno, da jih sušite v pečici ali na posebni sušilnici. Prav lahko jih sušite tudi na zraku. Edino gobe namreč potrebujejo izredno nizko temperaturo, največ 40 stopinj C.
Posušena jabolka, hruške, borovnice in gobe razporedite v posebne zavojčke, ki morajo propuščati zrak, potem jih pa obesite na posebno zračno mesto, kjer se bodo obdržali vso zimo (glej sliko!). Primerna je suha in zračna klet.
Dalje prihodnjič
Kakor dih lahka poletna oblekca iz nežnega črnega muslina z živobarvnimi pisanimi cvetovi. Ker je že tvorivo samo po sebi dovolj učinkovitOi je kajpak ukrojena čisto preprosto. Obleki primeren je tudi klobuk •* prozorne črne slame. Oboje predstavlja izredno eleganten popoldanski model.
Svilena oblekca preprostega kroja iz pisanega tvoriva. Takšnih obleke bi morala imeti vsaka dama več v svoji poletni garderobi. Kajti podajo sc vsepovsod in se dado tako prikupno ukrojiti. Model na sliki je športno ukrojen z deškim ovratnikom in imitiranimi žepki, oboje obrobljeno z belim obrobkom.
jemo in nanjo vržemo pripravljene zrezke. Ko jih na hitro opečemo na obeh straneh, naredimo posebej paradižnikovo omako. Pozimi ko ni paradižnikov, uporabimo paradižnikovo konservo. DVe žlici konserve razmota-mo v lončku z juho ali vodo in jo polijemo na zrezke. Paradižnike pa prepražimo na masti in zrezani čebuli, jih prav malo zalijemo in pretlačimo. Sok, ki ga tako dobimo, polijemo na zrezke, če je omaka premalo slana jo po okusu še dosolimo.
4češn:evi cmoki:	Iz	ene tretjine
moke in dveh tretjin pretlačenega krompirja, 2 jajec in malo mleka naredimo testo. Testo zvaljamo, zrežemo na neprevelike štirioglate kose in v vsakega zavijemo češnjo. Zelo dobre so črne češnje, češnjam lahko odstranimo koščice, lahko jim jih pa tudi pustimo. Cmoke kuhamo 20 minut v slanem kropu. Ko so kuhani, jih zdev-ljemo v skledo, potresemo s sladkorjem, drobtinicami in dobro zabelimo.
Praktično gospodinjstvo
Gospodinje so pogosto zelo nepraktične. Od jutra do večera so na nogah, od jutra do večera sga^ajo kakor črna živina* kakor same rade rečejo o sehi, ne da bi tudi za trenutek utegnile počiti. Največkrat jim pa niti na misel ne pride, da bi si svoje delo olajšale.
Predvsem velja to glede praktienegj kuhinjskega pohištva in kuhinjskih priprav. Rekli boste, to je lahko, a za to je treba denarja in modernih priprav. To pa nikakor ne drži. Tudi s tistimi pripravami, ki jih imate, si lahko marsikaj olajšate. Velja namreč samo geslo, da je treba stare priprave kaj spremeniti in jih tako namestiti, da so vam zmerom pri roki.
Omeniti je treba kajpak tudi razdelitev dela in časa. Gospodinja mora zmerom misliti na to, kaj bo ukrenila zdaj in kaj potem, da bo bolje izhajala s časom, se pri tem čim manj utrudila in čimveč opravila. Najslabše za gospodinjo je, če zastonj teka sem in tja, ne da bi vedela, zakaj. Zraven se še jezi. Zato je treba rabiti pamet in zmerom misliti. Tako gospodinje v mislih ne bodo otopele, kakor se marsikatera pritožuje.
Pomislite samo, koliko nepotrebnega dela imate, če vam visi po stenah vse polno kuhinjskih priprav, ki se tam prašijo in mažejo. Ko jih potrebujete, morate dolgo časa iskati primerno krpo za brisanje, da jih očistite. In pogosto so tudi krpe raztresene po vsem stanovanju, samo tam jih ni, kjer bi bile potrebne. Gospodinja naj se ne brani obračunati z zastarelimi navadami in običaji v kuhinji, če gre tu zanjo, za praktičnost. V kuhinji ne gre torej, da bi na steno obesili zbirko lesketajočih se zajemalk ali pokri-valk, če jih morate pa slehernič, kadar jih hočete v roko vzeti, umiti in obrisati. Rajši imejte skrite v predalu in ker so umite, jih ne bo treba šele
čistiti. Ne gre namreč zato, da se * njimi postavite pred sosedo, ampak zato, da si delo olajšate.
Kdor je že ves dan na nogah, bi vsaj zvečer rad posedel ali se odpočil pri delu, pri katerem ni treba neprestano sem in tja švigati. VSliko del, kakor na primer likanje, priprave za kuhinje in mnogo drugih opravil, se celo dosti bolje opravi sede kakor stoje. Pri tem morate imeti nizko mizico z navadnim stolom, ali si daste pa nalašč zato napraviti višji stol, na katerem boste sedeli pri takšnem delu, kajti pri običajni mizi in na običajnem stolu se le še bolj utrudite. Najbolje je še, če je ta stol vrtljiv. Predmeti pa, ki jih najpogosteje p°' trebujemo, morajo stati čimbolj Prl roki. Tako je dobro, če sta štedilnik in vodovod čim bliže drug drugega. _
Dobro je tudi, če vse kuhinjske priprave s posodjem vred kdaj pa kdaj temeljito preiščete, sami popravite ali pa daste v popravilo strokovnjaku-S tem si boste prihranili tudi dosti časa in jeze. Kjer je na razpolag® električni tok in plin, je tudi dosti truda prihranjenega.
Poleg drugih priprav naj bo v kuhinji jedilna omara z notranjo praktično ureditvijo. Na eni izmed ozkih polic imejte pritrjene zmerom očiščene stroje, kakor mesoresnico, kavni mlinček in strojček za mletje drobtin i® orehov. Kadar jih boste potrebovali, vam je treba samo zavrteti. Šele kadar boste pomivali, jih boste pa sneli in privili nazaj. Prav tako so praktične postrezne deske, ki jih potegnete ven. Zmerom imejte pri roki tudi tehtnico in litrsko mero. Bolj praktična kakor kredenca je nizka daljš® omara, z nelošeeno ploščo, s predali in vratci. Tam imate shranjene lahko vse priprave, ki jih potrebujete * kuhinji. Za fino posodje pa je seveda primernejša kredenca.
Prav tako praktično in priročno f® dasta urediti tudi dnevna soba i° spalnica. Prav tako je za vsakdanje gospodinjstvo važna shramba, ki P® nobeni ceni ne sme biti ropotarnic*' kakor mnoge gospodinje mislijo. T** zadostuje že nekaj predalov in po»®’ da preprečite pokvaro najobčutljive*” ših živil. Najbolje, da opazujete sleherni dan, kako bi vam bilo to ali on bolj pri roki in po svojih izkušnjo® skušate to izvesti. Tako polagoma P1-.1' skrbite posamezne priprave, o kateri mislite, da jih še potrebujete.
Monograml — entel — ažur gumbnice — gumbi — plise fino In hitro izvrši
MatcU&Mikcs
LJUBLJANA. FraniiSkanska ulic«
nasproti Uniona
Vezenje perila, predtisk ženskih ročnih del
Skoraj v vsakem gospodinjstvu se prav malo pazi, kako se solata po pranju posuši. Če bi jo sušili s krpo,
bi ji poškodovali nežne liste. Zato je najboljše, če jo zdevljemo v prtič ali košaro in z njo vihtimo po zraku
toliko časa, da se do dobra odteče
§!§§
M
PAZIMO m ZDRAVJE!
Navadno se ljudje predvsem boje za ravnovesje v proračunu, misleč, da je denar prvo in edino, kar imajo, šele, ko zbole, se zavedo, da imajo še nekaj, tor je dragocenejše cd denarja: zdravje.
In vendar žal ljudje posvečajo ta le o malo pozornosti prav temu tako važnemu poglavju svojega življenja. Menijo, da je dovolj, če mislijo na zdravje šele tedaj, ko so že bolni.
Ali urejujete svoje račune samo tedaj, kadar vas doleti kakšna nesreča, Poplava, požar ali kaj podobnega? Ne! Torej
ne čakajte, da vas zasači bolehen, ne da bi poprej poskrbeli za svoje
zdravje!
V .proračunu zdravja' navadno pozabljamo na .tekoče izdatke' in vse Preveč pozornosti posvečamo .posebnim izdatkom'.
Prav vsakodnevno štedenje zdravja nas bo utrdilo proti nepredvidenim stroškom: bolezni.
To štedenje kajpak ne sme biti preveč očitno. Pogosto bomo zapadli kakšni Skušnjavi že samo zato, da se bomo ®deli močni in neskrbni in da nam ne “°do naši bližnji očitali, da smo pomehkuženi, ali da čakamo na bolezen.
Napačen pogum
Ogibajmo se napačnega poguma; vsakdo izmed vas pozna človeka, ki ?&oli nima počitnic, češ da je to slabo zapravljeni čas. To je napačno pojmovanje. Nikakor ni resničen rek, da Pripada bodočnost tistim, ki kar veno-brez počitka delajo. 2e za bližnjo bodočnost to ni zanesljivo, da ne govorimo 0 daljnji.
Delo in počitek moramo pametno Porazdeliti, če tega ne bomo storili, ®e nam lahko zgodi, da bomo predelali in se utrujenosti ne bomo mogli teko kmalu otresti. Zaradi utrujenosti bomo slabo spali in zaradi slabega spanja bomo podnevi še bolj utrujeni. Kdor dopusti, da pride tako daleč, ta *aj slabo pazi na svoje zdravje.
Uredite si .disciplino počitka' po svojem osebnem okusu in po osebnih potrebah. Zdravnik vam ne more zapisati .discipline počitka', kajti vsakdo sam dobro ve, kako greši in kje se mora poboljšati.
Velika pridobitev za vsakogar bi bila, če bi se naposled otresel slabih navad in se navadil na zdravi način življenja.
Vsakdanje napake
Vsak dan delamo iste napake, ki nam naposled, če se stalno ponavljajo, ■pridejo v kri', obrabijo organizem in mu jamejo škodovati. V današnjem divjem tempu življenja vse preradi pozabljamo na najpreprostejša načela za zdravje in postajamo prešerni. Mislimo, da prenesemo vse, toda ne opažamo, kako hitro postanemo razdražljivi, slabe volje, nemirni.
Naj naštejemo nekaj napak, ki jih ^udje ponavljajo vsak dan, ne da bi s® zavedeli, kako si z njimi škodujejo.
Ljudje ki imajo malo opoldanskega Počitka in se jim zmerom nekam mudi, jedo prehitro in slabo žvečijo. In vsak dan ponavljajo isto! Vendar prav dobro vedo, da morajo nekaj trenutkov pred obedom počiti in da tudi ta-*®j po obedu ni dobro sesti na kolo, ali teči na tramvaj. Vseeno pa vsak dan ponavljajo isto napako in vidijo v obedovanju in večerji samo nadležno motnjo svojega dnevnega delovnega
reda,
ženska, ki je v službi in ima malo “Poldanskega počitka, si nikakor ne “®e dovoliti, da bi namesto h kosilu “dsla na kopališče in mimogrede ali j*lo stoje ,kaj manjšega' pojedla. Prav ne sme obeda pustiti zaradi pomerjanja obleke ali nakupa klobuka.
prav tako je važno tudi vprašanje Prehrane. Na splošno so bolj zdrave rn-o ki zmerom pazijo, da ne jedo *?eyeč, kakor tiste, ki so nezmerne v
adkarijah, v pitju kave ali čaja. Tudi Jemo zelo pikantne jedi, škoduje to w~~*vju. Brezmesni dnevi bodo marsi-dobro deli, posebno tistim, ki so Preveč mesa in premalo zelenjave, v '*|mniti moramo, da so posebno ne-<- ®e majhne, toda vsakdanje napake,
Kav originalen plelen
vzorček
Pleten vzorček, ki vam ga to pot prinašamo, je vsestransko uporabljiv, poleg tega pa zelo ljubek in lahek. Na oko je vzorček sicer težak in zamotan, vendar pa ne bo delal težav prav nobenim pridnim rokam, pa čeprav še niso docela izurjene v pletenju.
Vzorček uporabimo za pletenje iz tanke volne, bombaža ali svile. Uporabimo ga lahko tudi za pleteno poletno bluzo ali pa kar za celo obleko. Zelo lepo se temu vzorčku podasta svetlorožnata in svetlomodra barva.
s črnim baržunastim trakcem, gumbke pa prišijemo	tudi prevlečene iz
baržuna. Sicer pa	naj vsaka kroji po
svojem okusu.
Vzorček lahko uporabimo tudi za pletene prte. Prte pletemo iz svile, in sicer različnih oblik in različnih ve-Bluzo	lahko	spletemo	tako,	da	jo	likosti. Čim bolj	spretne smo, tem
okrog vratu	in	rokavčkov	zadrgnemo	lepši bo naš prt.	Za to pa le s ko-
rajžo na delo in dosegle boste zaze-len uspeh!
Popis znamenj:
O = leve * = desne
0 = 2 levi podpletemo skupaj © = 2 desni podpletemo hkrati O = ovoj
lepoto. Ljudje, ki so nagnjeni k zaprtju, naj zjutraj na tešče popijo kozarec’ mlačne vode in pazijo, da bo v njihovi prehrani dosti sadja in zelenjave.
Zobje. Ljudje vse premalo vedo, koliko bolezni izvira iz slabih, bolnih zob. Pogosto pozabljajo čistiti zobe, iz površnosti ali nemarnosti. Slabi zobje slabo žvečijo, posledica je slaba prebava. Zaradi stalnega zastrupljevanja organizma, ki prehaja skozi zobe naravnost v kri, dobimo lahko vse mogoče bolezni: kožne bolezni, revmatizem itd.
Nos in grlo. če smo nagnjeni k prehladom, če imamo pogosto angine, otečene mandlje, pojdimo k zdravniku. Bolni mandlji zastrupljajo celotni organizem in morajo biti zato operirani.
Ne recite:
»Utrujena sem, kozarček likerja me bo poživil...«
»Kaj bomo počeli drevi? Debro bi sicer bilo, če bi se naspala, toda...«
»Nahcdna sem, bilo bi bolje, da ne bi kadila, toda...«	(n)
^r pa veliki, toda redki pregreški.
Slabo
je pri jedi poslušati radio — g7“®“no razburljive novice — brati ča-
tekati k telefonu. Pri jedi Sasi 0 biti zbrani, jesti moramo po-le *’ dobro žvečiti in misliti na kaj Ba In prijetnega.
Pomanjkanje spanja jg. 1^*teri nespametni ljudje vzdihu-4iWi *Ali naj prespim tretjino svojega «>?« Seveda, sicer boste morali ni ?~j° Petino svojega življenja bol-bj^ Uležati v postelji. Spanje, do-’ mlrno spanje, je najboljše zdra-tflo Sibke živce in najcenejše lepo-og ' °rica spanja je zmerom drago-Tisti	ne ka;že podcenjevati.
UtruAi« .trdij°, da spanje človeka po ijj “y“]Ivi vožnji z vlakom pomehkuži Prav	46	trudnega, nimajo
-Kratek počitek po večjem napo-hairvK	Pa še nekoliko dobrih di-
datn . Vaj store čudeže. Najbolj iz-Hi6 ° j® nočno spanje in posebno spa-Pred polnočjo, ki dvojno šteje...
Drobne napake
jo	Ljudje pogosto zanemarja-
važn nje prebave, čeprav je zelo j« ° za naše počutje. Dobra prebava rebna za zdravje, pa tudi za
PRIPRAVIMO SE ZA ZIMO!
Na vrtu, pa tudi na trgu, dobimo zdaj že nekaj sadja pa tudi zelenjave in zdravilnih rastlin, ki jih počasi že moramo pripravljati za zimo.
Češnje, jagode, gozdne jagode, borovnice, ribez, kosmulja, marelice, slive in sadje kar po vrsti kakor dozori, ga lahko na razne načine spravimo. Zdaj, ko moramo varčevati na vseh koncih in krajih, se bomo po-služili tistega načina, ki bo za naš žep najprimernejši.
V prejšnji številki našega lista smo vam prinesli nekaj načinov, kako lahko sami doma sušimo zelenjavo in sadje. Vendar pa lahko sadje in zelenjavo tudi vlagamo. Najcenejše je vlaganje zelenjave v kis ali pa v slano vodo. Ko fižol dozori, naberemo stroke, jih kuhamo dobrih pet minut v slanem kropu in odcedimo. Po kosilu, ko smo nehali kuriti v štedilniku, pogrnemo precej močan papir in nanj zložimo fižol. Tako delamo nekaj dni, da postane fižol popolnoma suh. Potem ga zdevljemo v mošnjičke in ga spravimo na suh zračen prostor. Pred uporabo fižol Čez noč namočimo, da se stroki lepo napnejo. Prav lako lahko vložimo tudi grah.
V gozdu naberemo lahko različnih jedilnih in nestrupenih gob. Vse te gobe lahko posušimo na peči, na soncu in jih spravimo na zimo. Dobre so skoraj vse gobe, le lisičke nekoliko pogrenijo.
Poleg sadja in zelenjave je pa dobro, če ima vsaka gospodinja doma zalogo zdravilnih čajev. Na vrtu lahko zasadimo grm pelina in kamilice, pa meto, meliso in druge zeli.
Pelinu postrižemo liste, jih posušimo in spravimo na suho. Pelin je zelo dobro zdravilo proti slabokrvnosti, malokrvnosti in pospešuje tek. Skodelica pelinovega čaja zjutraj na tešče je že marsikomu pomagala! Tudi kamilice so zelo hvaležne in na vse mogoče načine uporabljive. Postrižene glavice skuhamo za čaj, stebelca in
HIIIIHIIIIIIIUIIIIIHIIUllUniUIIIIIIIIIIJi
1 OKVIR |l
~	za
E SLIKE. FOTOGRAFIJE, GOBELINE. E
i	KLEIN
E LJUBLJANA, Wo/fova 4 | ruiiiiiiiimmmiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiirc
lističe pa skuhamo za razne obkladke, kopeli in podobno.
Na polju dobimo trpotec. Trpotca sta dva, ozkolistni in širokolistni trpotec. Ozkolistni trpotec nam daje znameniti trpotčev sok. Širokolistni trpotec je pa zelo dober za rane, otekline, pa tudi za čaj proti kroničnemu prehladu. Liste posušimo, kadar jih pa potrebujemo za obloge, jih namočimo, da se osveže. Prav dobro zdravilo za prehlad je tudi lapuh. Lapuh ima široke liste in rumene cvete. Še tako rdovraten prehlad si pozdravimo z lapuhom, kuhanim na mleku.
Tudi lipovo cvetje bi ne smelo manjkati v nobeni domači lekarni. Lipo kuhamo, če smo prehlajeni, nadomešča nam pa zelo dobro ruski čaj, ki ni zdravilo temveč samo mamilo in zato tudi človeškemu organizmu škodljivo. Zdaj nam bo pa lipov čaj še prav dobro nadomeščal ne samo čaje, pač pa tudi kavo, če ne tudi mleko.
Ko šipek odcvete in jagode dozore, jih naberimo in posušimo, šipkove jagode so zelo dobre za kompote, mezge, pa tudi za zdravilo. Čaj iz šipkovih jagod je izborno zdravilo proti driski. Prav tako so dobre tudi posušene borovnice.
Na močvirnih krajih in v vodi raste kolmež. Nekateri ljudje ga že zelo dobro poznajo in uporabljajo njegove korenine za namakanje^ v žganje. Šilce namočenega kolmeža de zelo dobro pri raznih motnjah v želodcu in trebuhu. Seveda to je le samo domače zdravilo, ki pa včasih tudi pomaga.
Na vrtu lahko zasadimo grmič ka-dulje. Iz listov skuhamo čaj, ki ga lahko za več stvari uporabimo, Na mleku kuhani listi so zelo dobri proti prehladu, pa tudi tek pospešujejo. Kadulji po učinku je precej^ podoben navadni slez ali po domače ajbeš! Iz sleza, kadulje in kamilic skuhan čaj, je zelo dober za spiranje gnojnih dlesen pa »udi, če si pustimo izdreti zobe, si s tem čajem izpiramo rane, da se preje zacelijo.
Poleg vseh teh znanih in neznanih zdravilnih rastlin, lahko naberemo še druge. Prav rade nam bodo v tem pogledu dale nasvete naše babice, saj so se v prejšnjih časih v vseh domovih in hišah zbirali dom či čaji in so skoraj vse bolezni z njimi tudi zdravili. Seveda na ne smemo misliti, da nas tiodo ti čaji popolnoma pozdravili, vendar je pa že to dovolj,;; da včasih prav ti domači čaji bolezen preprečijo ali pa vsaj bolezni ne pustijo, da se poslabša.	Z.	K.
Urejuje A. Preinlalk
Problem št. 129
Sestavil I. Smith (Xadres Brazilciro 1935)
Mat v 2 potezah
Muhasta naloga 1
Problem št. 130
Sestavil G. Dobbs
(3. Int. Cheney Min. t. 1937)
Varujte se pred nesrečo z elektriko
Elektrika je zdaj že skoraj nepogrešljiva. Ne daje nam samo svetlobe, še večje važnosti je v industriji in industrijskih obratih. Elektrika poganja stroje in nadomešča v več primerih tudi delovne moči.
Tudi v gospodinjstvu so zelo lepo poskrbeli z elektriko. Z električnim likalnikom likamo, s kuhalnikom kuhamo, z električnim sesalcem za prah po večjih hišah, kakor hotelih in; drugih obratih, odstranjajo prah. Ra-; dio zdaj poslušamo na elektriko, med; tem ko smo ga včačih še poslušali na; baterije in akumulatorje.	;
Vendar bi se pa morale gospodinje: tudi zavedati tega, da elektrika, če-! prav je tako darežljiva, človeku lahko! streže tudi po življenju. Največkrat! so pa takšnim nesrečam krivi ljudje! sami, ker se ne varujejo dovolj pred! nesrečami.
Struja hišnega električnega voda; je dovolj močna, da ubije tudi člo- • veka. Voda in vlaga sploh sta zelo; dobra provodnika toplote in elektrike, zato sta tudi naša največja so-; vražnika, kadar imamo opravka z; električnimi pripravami. Nevarna so; tudi kamnitna tla, včasih je pa tudi; že vlažna potna roka dovolj, in ne-; sreča je tu.	;
Nikdar ne bi smeli prižigati elek-; trike z mokrimi rokami, kar tako; radi storimo v kopalnicah in pralni-; cah. Zato je -najbolje, če naredimo v; hišah električna stikala zunaj kopal-! nice in zunaj pralnice. Tudi drugih; aparatov in priprav ne smemo nikdar! vključevati z mokrimi rokami.
Kadar čistimo svetilke in žarnice,! jih ne smemo nikdar prijemati z obe-! ma rokama. Če pride tok po nesreči! v eno roko, si z drugo še zmerom • lahko pomagamo, če pa pride tok v obe, potem je zlo večje, ker si pač težko, včasih pa tudi prav nič ne moremo pomagati.
Zato bodimo previdni, pazimo na sebe! Zmerom, kadar bomo imeli opravka z električnimi pripravami, naj velja geslo: s suhimi rokami na delo!	Z.	F.
• Porabili nasveti B
Mat v 3 potezah
Preprosta platnena oblekca ia platna ali podobnega tvoriva svetle barve: rožnate, sinje, peščenorumene ati bele. Zanimiv je kroj s kopico žepov; na životku sta dva, na krilu pa — kakor vidite — kar trije. Zraven spada še velikemu modernemu žepu podobna svetla torbica.
in skoraj popolnoma posuši. Tako
prihranimo tudi precej olja.
Kolikokrat ste že spodrsnili na
zadnji stopnici v temni kleti! Če bi
Sicilijanska obramba
Mar del Plata 1941.
Engels — lliesco
1. e4, c5. 2. Sf3, Sc6. 3. d4, cd4. 4. SXd4, Sf6. 5. Sc3, d6. 6. Lc2, gd [nastala je zmajska varianta!. 7. 0—0, Lg7.
8. Le3 [drugače igrajo še Sb31; 0—0.
9. Dd2, [Na h3 ali f3 odgovori črni ugodno z d5!; na 9. Sb3 nadaljuje z Le6 in Sa5 — 9. f4. Db6 pa čudovito zapletel. Sg4 [zdaj je ugodna prilika za zamenjavo, vendar beli še močno napada; upoštevati je treba tu edino še d5. 10. ed5 (e5, Sg4), SXd5. 11. Sxd5, SXd4 z zelo remizarskim značajem].
10. LXg4, LXg4. 11. f4, Le6 [Lovec m"ra bežati, ker mu sicer po f5 in h3 ugasne življenje; ni pa še odločeno, čc je Ld7 boljše]. 12. f5 (najostreje), Ld7 [Lc4 je doslednejše, zato nekateri radi to preprečijo z 12. b3, kar spet črnemu koristi: Tc8. 13. Sce2, b5!— dobro je še 12. Sd5 ali 12. SXc6 z L ] 13. Sd5, Te8. 14. c3, Se5. [Posest točke e5 črnemu olajšuje obrambo, na drugi strani pa je kmet fS nevaren bojevnik].
15. Lh6, Lh8 [Sc4, 16. Del, LXh6? 17. DXh6 SXb2? 18. f6! dobi] 16. Tf4, Lc6. 17. Tafl. LXd5. 18. cd5, Db6. 19. Khl, Dc5 [črni je siten na damskem krilu, pa si mora zato beli tu prej utrditi položaj]. 20. Sb3, Db5. 21. c4, Db6 [SXc4? 22. Dd3, Sa3. 23. Df3 z fg6 (ali 23. De4) odloči takoj] 22. Dež, Tac8. 23. Sel, Lf6. 24. b3, DaS. 25. Te4, a6. 26. Ld2, Da3. 27. Lc3 [močni skakač na e5 mora proč]. b5. 28. Lb2, Da5. 29. ;LXe5, de5.
: [Ali LXe5. 30. 8d3, f6 <Lf6. 31. fg6 s TXf6). 31. SXe5, de5. 32. fg6, hg6. 83, d6! in točka f6 pade; zdaj so seveda beli kmetje nevarnejši]. 30. Sd3, bo4. 31. bc4, Da4. 32. c5, Db5. 33. ff*. hg6. 34. a4! Dd7 [Db3. 35. d6!]35.Da* ! [kmetu e5 bije zadnja ura] 1*7 [Dc7. 36. d6 dobi]. 36. TXe5!, LXe5 [Cmi bi se dlje otepal, če ne bi vzel kvalitete, npr.: Tf8. 37. Te4, a5. 38. Dc4, a ’ belemu zmaga ne bo utekla]. 37. SX«5, | Da7. 38. d6, Tf8. 39. d7, črni se je vdal, ’ ker je videl, da ne gre TXc5 zaradi 4*. ■DXI7+ in d8D+ in na Ta8. 40. TXf7. V 39. potezi je tudi TX17 zadostovalo ;npr.: e6. 40. d71, vendar je enostavnej-’še močnejše.
Rešitev problema št. 127 1. e4
Rešitev problema št. 128
::i, Dgl (z grožnjo Sef6), bc6.	2,	Sef6
‘	Kd5.	2.	Sf6+
prav	gotovo	ne boste več v nevar-*	sn.	2.	Lc3 +
nosti,	da	padete.	^	KXe4.	2.	Sc3+
ji na koncu potegnili ozek bel trak,}
MATERINA SLIKA
* IZ FRANCOŠČINE PREVEDLA K. N.
25. nadaljevanje
Med tem časom je Harry spet pričel pripravljati svojo prtljago. Služinčad je stikala glave in šepetala, da se je pričel gospodar naj-brže spet dolgočasiti in da namerava na novo potovanje v Indijo.
Kmalu nato so tudi časopisi oznanili to presenetljivo novico. V družabni rubriki, kjer so novinarji posvečali nenavadno dosti prostora odhodu lorda Blackenfielda, si lahko celo bral, da se bo lord ustavil pred vkrcanjem v Indijo na Sinji obali, kjer bo preživel nekaj tednov ob strani ljubljenega bitja, ki mu je južno sonce tako zelo dobrodejno in potrebno. Poučen bralec je lahko uganil, da gre za lady Blackenfieldovo, ki menda že leto dni ali več živi na Sinji obali, kjer je edino primerna klima za njeno rahlo zdravje...
Kakor koli že, bilo je zanesljivo, da bo lord Blackenfield odpotoval. Lepega dne se je pred očmi zvedavih reporterjev vkrcal na ladjo, ki naj bi ga z vso prtljago in vsem priborom za lov prepeljala na kontinent. Pred slovesom je še poslednjič toplo objel svojega sinka. Spretni fotoreporterji so poskrbeli, da je prišla ganljiva slika o očetovem slovesu v naj večje londonske časopise.
Lord Blackenfield je odpotoval...
Mali Mickie je spet ostal sam. Oče ga je zaupal miss Mayevi, ki je im da malega poniglavčka tako zelo rada. In tako je malček ob njenem ljubkovanju kmalu pozabil na očeta, ki se ga je bil popreje tako hitro privadil.
Miss Mayevi je lord Blackenfield dal več nasvetov, ki so strogo vzgojeno in zapeto Angležinjo sicer nekoliko presenetili, pa jih je vseeno izpolnjevala, kajti bila je vajena slepo ubogati.
Ali ji niso dejali, naj pusti malega, da bo po mili volji tekal po parku in se igral z neznanko, ki ga je bila zadnjič pestovala? Dejali so ji celo, naj pusti malčka samega z neznanko, naj ju ne moti, če se igrata ali pogovarjata. Kot razlog so ji navedli, da mali pogreša materinske nežnosti, slutila je pa, da so po sredi globlji, družinski razlogi, ki jih pa gospodar njej noče razodeti.
čeprav bi vrla miss Mayeva rada izvedela — bila je radovedna kakor vse ženske — kdo je skrivnostna neznanka, vendar je počakala, da je Lewis, ki je bil zdaj tako rekoč namestnik lorda Harryja, pričel prvi govoriti o tej delikatni stvari.
Lewis ni dolgo skrival, zakaj je lordu po godu, če se mali približa dami iz Hyde parka. Nekoč, ko se je z miss Mayevo pomenkoval o Mickovem zdravju, je prišel z besedo na dan:
»Ta dama je gospodarjeva sestrična, toda že nekaj let živi sama, čeprav je iz družine Blacken-fieldov. Nekoč sta se z gospodom sprla zaradi prav nepomembne malenkosti, čeprav je bil vzrok prepira, kakor sem vam bil že dejal, nepomemben, se je gospodična preselila iz Blackenfieldove hiše in ni hotela nič več slišati o svojih sorodnikih. To je bilo lordu Bla-ckenfieldu zelo mučno, kajti v resnici jo ima rad in jo zelo spoštuje. Zdaj upa, da ju bo otrok spet zbližal. Prav zato pazite, da boste to zbližanje samo pospeševali in olajševali.«
Miss Mayeva je bila nekoliko romantična, zato ji je bila vloga, ki naj bi jo v tem družinskem sporu igrala, kar povšeči. Pripisovala je sebi še posebno važnost in se je lotila svoje dolžnosti z vnemo.
Trgovska informacija
»Ali mi morete dati kratko informacijo o tvrdki .Svetovna trgovska družba z o. z.1?«
»Lahko. Tvrdka obstoji iz štampiljke in lastnika, ki skriva pod štampiljko svoje dolgove.«
Uspešna metoda
»Ali ste vi tisti gospod, ki oglaša v dnevnikih, da ozdravi ljudi boječ-nosti?«
»Da.«
»Pa je vaša metoda zanesljiva in uspešna?«
»Je, včasih še celo preveč. Pred tednom dni sem nehal zdraviti nekega gospoda. Pravkar je bil tukaj, da se mi je zahvalil. Pri tej priliki me je prosil sto dinarjev na posodo in povem vam, nesramnež jih je res iz mene izpiska!.«
Dobro se Je odrezal
»Torej, gospod Sušnik, vam je moja hči všeč. Hm, ali najprej vas moram vprašati: imate dovolj denarja zanjo?«
»Oprostite, gospod Bahovec, menda me niste prav razumeli. Nisem prišel, da bi vašo hčer kupil; le zasnubiti sem jo hotel.«
Mučenica
Gospodična Jelka bi mi bila prav všeč, če se ne bi vselej, kadar jo srečam. tako mučeniško držala.«
»Kako se ne bi. ko reva toliko trpi zaradi svojega prepričanja.«
Mick je še večkrat srečal lepo neznanko z milim smehljajem. Zdelo se je, da neka skrivnostna sila veže ti dve bitji: malega Blackenfielda in lepo damo. In čeprav angleška korektnost ne dopušča, da bi se lordov sin igral z neznanko, je Mickova mala, rožnata ročica zdaj pa zdaj segla v drobno, belo orokavičeno roko lepe gospe.
Miss Mayeva se je kar topila od sreče, videč, kako prijazna je z njo sorodnica Blackenfieldovih. Zato je sprejela neznano gospo zelo toplo in ji kar venomer pošiljala svoj dobrodušni, spodbudni smehljaj.
Nekaj časa je šlo vse kakor po maslu. Lepega dne je pa Lewis poklical miss Mayevo k sebi in se dolgo pogovarjal z njo. Po tem pogovoru je bila vrla miss Mayeva tako zmedena, kakor menda še nikoli ne v svojem življenju. Levvis ji je bil naročil, naj pove dami iz Hyde parka, da ne bosta več dolgo ostala z otrokom v Londonu.
Miss Mayeva je ubogala, čeprav ji je bilo po naravi nevšečno lagati. Vendar je še dovolj spretno namignila, da bosta z otrokom odpotovala.
»Kam vendar?« je začudeno vprašala neznanka in obraz se ji je stemnil.
»Dobila sem nalog, naj odpeljem otroka na škotsko, kjer bo ostal do zime.« je odgovorila miss Ma-yeva, kakor ji je bilo naročeno.
»Na škotsko? To se pravi, daleč od tod?«
»Da... na otok Skye... Lord Blackenfield ima tam lepo posestvo.«
Neznanka se je zdela tako presenečena, da takoj sploh ni odgovorila. Zamišljeno je pogledala malčka, nato pa miss Mayevo, kakor da bi v njenih prostodušnih očeh hotela najti odgovor na vprašanje, ki ga še ni izustila.
»Ne vem, če bom mogla spremiti malega Micka tja doli...« je pričela sama od sebe miss Mayeva. »Za ročena sem in moj zaročenec želi. da bi se še pred jesenjo poročila v Londonu. Zelo sem torej v zadregi.«
»Ce boste pa vi pustili otroka samega, kdo se bo vendar bavil z njim?« je skoraj s strahom vprašala mlada neznanka.
»No vidite, prav to me skrbi! Zdi se mi, da je pred odhodom lord Blackenfield naročil, naj malčku priskrbe tudi francosko vzgojiteljico, pač zato, da bi se mali naučil tega lepega jezika. Mislim, da bo po mojem odhodu ona vzgajala malčka.«
»Ali ste jo že našli, to vzgojiteljico?« je plaho vprašala mlada žena in čudna luč se je vžgala v njenih lepih, temnih očeh.
»Ne, še ne. Mr. Levvis, namestnik lorda Blackenfielda me je že vprašal, ali poznam koga, ki bi bil zmožen in zanesljiv. Obljubila sem, da bom skušala poiskati takšno osebo. Sicer pa ni težko najti francosko vzgojiteljico. Lewis bo dal oglas v časopise in jutri bomo imeli že dvajset odgovorov.«
»Kajpak,« je odgovorila mlada žena in nenadno brez vzroka zardela, kakor da ne bi odobravala govorjenja miss Mayeve. »Mnogo je nezaposlenih vzgojiteljic, vendar
»Beži, beži, dvajsetletno dekle pa mučenica zaradi prepričanja?«
»Verjemi mi, da je res. Prepričana je namreč, da namesto čevljev št. 39 lahko nosi čevlje št. 37.«
Različni pogledi na svet
Učiteljica na šolskem izletu pred pašnikom, polnim krtin:
»Torej otroci, kako se imenuje žival, ki napravlja te kupčke po travniku?«
»—«
»Nihče ne ve? Njeno ime se začne s črko K!«
Otroci: »Krava«.
Preprosto in po pravici
»V zakonu ni tako hudo kakor nekateri mislijo. Mož se prav nič ne poniža, če prepušča ženi odločitev v malenkostnih vsakdanjih stvareh. Dovolj je, če si pridrži odločitev v velikih in pomembnih zadevah.«
»Razumem, mene ima tudi žena pod copato.«
Delo
»Janez, kaj boš vse počitnice počel?«
»No, očetu bom pomagal pri delu. Pa ti?«
»Jaz bom tudi vse počitnice lenaril.«
bi se jaz težko odločila, da bi dala svojega otroka v roke tujki, ki jo komaj poznam. To je velika odgovornost, ki jo vi pač znate ceniti!«
»Oh, prav imate,« je odgovorila miss Mayeva. »In prav zato se obotavljam in se ne morem odločiti, da bi pustila malega Micka, da odpotuje na škotsko sam, v tujih rokah... Bogve, v kakšne roke bi prišel ta angelček?!«
Nato je pomenek krenil v drugo smer, toda nikakor se ni mogel prav razživeti. Zdelo se je, da imata obedve, miss Mayeva in mlada neznanka, svoje skrbi. Ko je pa prišla ura odhoda, je v veliko presenečenje vzgojiteljice neznanka na lepem vprašala za Lewisov naslov.
Miss Mayevo je to vprašanje presenetilo in skoraj bi rekli, razveselilo. Sorodnica lorda Blackenfielda se bo morda sama ponudila za vzgojo otroku? Kakšna romantična zgodba!
Miss Mayeva se je zmotila.
Viviana je vprašala za naslov bolj zato, ker ji je za trenutek šinila v glavo misel, da bi otroka od-
V 24 URAH
barva, plisiia iu kemično čisti obleke, klobuke itd Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd Pere. suši. monga in lika domače perilo Parno čisti posteljno perje in pub
tovarna IOS. REICH LJUBLJANA
peljala s seboj v Ameriko. Tam bi se mu lahko vsa posvetila in ga vzgojila po svojem okusu, obdajajoč ga z vso materinsko nežnostjo. Takoj je pa to misel zavrnila. Njen sin je imel kot lord Blackenfield velike prednosti v Angliji in ona nima pravice, da bi mu te prednosti njegovega rojstva kratila.
Vendar je upala, da bo v Harry-jevi odsotnosti lahko še pogosteje in pobliže videvala svojega sinka, in prav zato se ni kesala, da je bila vprašala za Lewisov naslov.
ČETRTI DEL
i
Udobno zleknjena v naslonjač salonskega vagona .Letečega Škota1, vlaka, ki je vozil neposredno iz Londona v Glasgow, je Viviana skozi okno opazovala pokrajino, ki je bliskovito hitela mimo njenih oči.
Poletje je ogrnilo z razkošnim zelenjem staro Anglijo. Povsod isti temno zeleni sončni gozdovi, iste sveže, nekoliko vlažne zelene barve, ki so tako značilne za angleško pokrajino.
Med valovitimi brdi in prostranimi travniki so tekle bele ceste. Hišice ob njih so se zdele za čuda vesele s toliko majhnimi okni in strehami iz rdeče* opeke, visečimi globoko nad bele fasade, poraščene z zelenimi ovijalkami,
Viviani je to mirno, lepo ozračje posebno prijetno delo.
Vzrok
Tujec: »Stoletna starka vaše občine je pa še prav brhka in čvrsta ženica. In tako je prikupna, da kar ne razumem, kako je mogel neki starejši moški za njenim hrbtom surovo reči: Da bi se vendarle že na drugi svet spravil'..«
Zupan: »Oh, veste, to je bil pa bržčas njen zet. ki jo je pred tridesetimi leti visoko za življenje zavaroval.«
Fanatiki dela
»Gospod kolega, vi prihajate redno tudi še popoldne v pisarno. Veseli me, da je še kdo na svetu, ki najde v delu največjo slast.«
»Da, moja žena je tudi neznosen krokodil.«
Odlika
Ermette Zacconi, slavni italijanski igralec, se je tudi še pozneje, ko je bil deležen obile slave in priznanja imenitnikov, najrajši spominjal počastitve, ki mu jo je izkazal neki kmet tedaj, ko je še kot malo pomemben igralec hodil po deželi.
Zacconi je bil tedaj še reven in je hodil peš iz kraja v kraj, kjer je nastopal. In sicer najpogosteje v ,Romeu in Juliji1. Tako je nekoč v hudi vročini stopal po prašni cesti, ko se je
Zdelo se je, kakor da se zdaj njena duša počasi otresa dolge, mučne bolezni in da se je šele zdaj prav sprostila.
V prijetno hladnem vagonu si je drznila mlada žena pogledati v svojo preteklost, tako bolečo in skelečo, da jo je že spomin nanjo zapekel v srcu. Edina tolažba ji je bila zavest, da se ta preteklost umika lepši sedanjosti.
Skoraj brez grenkobe, ker je slutila, da se ji sreča bliža, je zdaj mislila na težke, bolestne mesece, ki jih je bila preživela na Francoskem po svojem pobegu od Mrs. Berryjeve.
Ko je odšla iz Kensingtona, je obvladala njene možgane samo ena misel: bežati. Bežati za vsako ceno! Slutila je, da jo bo v rojstnem kraju dobra Ninetta sprejela, kakor sprejme mati svojega bolnega otroka. Tolažila jo bo in zdravila, kakor siroto, ki so jo vsi zapustili.
Bila je dovolj odločna in pogumna, da je kupila vozni listek za ladjo in naposled na kontinentu vozovnico za vlak. V Dieppu je čutila, da je pri koncu svojih moči. V hotelu, kjer j'e prenočila, jo je stresla vročica, ki ni hotela popustiti in je trajala več dni. Ležala je čisto sama, zapuščena, dokler niso poklicali zdravnika, ki je odredil, da jo morajo prepeljati v zasebni sanatorij blizu Dieppa. Tam, sredi nor-mandske pokrajine, kopajoče se v cvetju in zelenju, je živela, ne, životarila nekaj dolgih mesecev.
Vse to prvo poletje je presanja-la, zleknjena na ležalniku, pod ja-bolkami, šibečimi se rdečih sadov, pod sinjim normandskim nebom.
Zdaj se je lahko brez bolečine spominjala dolgih dni, ko ni spregovorila z nikomur niti besedice, ko so jo drugi bolniki sočutno ogledovali, kakor ogledujemo mrliča ali bitje, ki je blizu onostranstva. Tedaj se je zdelo, da bo njene možgane za zmerom zastrla megla žalosti in da ne bo mogla biti nikoli več vesela.
Edina njena družba je bilo desetletno dekletce, ljubek, mil in bolehen otrok. Bila je sirota hroma. Pripeljala se je vsak dan k njenemu ležalniku z vozičkom in spletala marjetice in druge cvetlice v vence in jih polagala v naročje svoji molčeči odrasli prijateljici.
Lepega dne se je zdela Viviana pozdravljena. Rana v njenem srcu se sicer še ni zacelila, toda njeno zdravje se je vendarle toliko izboljšalo, da je mogla hoditi. Sila njene mladosti je premagala živčni zlom. Njeno telo je bilo zdravo in njeni možgani zmožni, da je pogledala spet življenju v obraz.
Komaj je ozdravela, je hotela nadaljevati svojo pot do Ragona, proti stari, dobri prijateljici, ki jo bo gotovo materinsko sprejela.
Da je ne bi preveč razburila ali vznemirila, je najprej napisala pismo in ga oddala.
Več dni je čakala na odgovor, toda zaman. Potem je naposled lepega dne prišlo pismo, toda njeno pismo. Na ovitku je bilo pripisanih samo nekaj besed, krutih v svoji jedrosti in kratkosti: umrla prejšnji mesec.
za njim pripeljal voz. Voznik je dohitel Zacconija ter ga precej časa po strani ogledoval. Slednjič ga je vprašal:
»Ali si ti Romeo?«
»Sem« — odvrne Zacconi.
»No, potem pa sedi na voz!«
Prednost tikanja
Italijanski komponist Arrigo Boito je nekoč prejel od prijatelja pismo, v katerem ga je prijatelj vikal. V odgovoru je komponist pripomnil: »Prosim te, v drugič me rajši tikaj. Tikanje poživlja prijateljstvo, pomlajuje ljudi in ljubi resnico. Tikanje tudi ugladi razprave in odpravlja njih neprijetne posledice. Ce mi na pr. kdaj porečeš: »Ti si tepec« — ne bo to nič hudega. Ce bom pa kdaj od koga slišal besede: »Vi ste tepec« — zadevščine ne bom mogel brez sekundantov urediti.
Slaba ocena Napoleon je hotel kot cesar imeti samo vladarsko sorodstvo in je zato tudi svojega starejšega brata Jožefa napravil najprej za napolskega in potem za španskega kralja. Po petih letih vladanja je moral pa kralj Jožef zapustiti Španijo in Napoleon je dejal: »Prišlo je zato tako, ker je imela
Viviana je začutila, kako jo je ob tej novici obšla huda, globoka, neutolažljiva žalost. Zčlo je ljubila staro Ninetto. Vsakokrat bi jo njena smrt užalostila, zdaj ko ni imela nikogar na svetu več, in se je bila hotela zateči prav k njej, jo je pa še posebno zadela.
Edino bitje, ki jo je ljubilo in ki bi jo lahko potolažilo, je bilo mrtvo!
Ždaj je bila sama na svetu! Nihče je ni več ljubil, nikomur ni več pripadala Bila je sama, med toliko drugimi, kakor zrno, ki se izgubi med tisoč drugimi zrni.
Nihče? Morda bi jo pa grof de la Muette znal potolažiti?
Bil je vendar zmerom tako dober do nje... še več, zdaj je bil vendar njen bratranec... Vendar ni čutila želje, da bi se mu zaupala in ga obiskala, predvsem zato ne, ker je bil njen sorodnik, ali bolje Harry-jev sorodnik... Ni čutila dovolj poguma, da bi videla nekoga, ki je bil v kakršni koli zvezi z možem, ki ga je bila zapustila. Ni hotela, da bi ji prišli na sled.
V razkošnem vagonu .Letečega Škota1 je mlado ženo še zmerom stresel mraz ob misli na tiste strašne dni. Spomnila se je tistega dne, ko je opazila, da so njene denarne rezerve izčrpane in ko se je zavedela, da se bo morala pozanimati za kakšno službo.
Z zdravjem, trdno voljo in optimizmom oborožena se je pričela boriti za vsakdanji kruh. Danes, ko je vedela, da se pelje svojemu angelčku nasproti, ji celo misli na tisti težki čas niso več mračile čela.
Po več brezuspešnih oglasih, ki jih je dala v velike pariške časopise in ki so izčrpali že skoraj vse njene prihranke, jo je naposled obiskala sreča. Dobila je službo vzgojiteljice pri siru Mollisonu, čl-, gar žena, hudo bolna, je tedaj še živela.
Mr. Mollison je bil tedaj pribočnik pri poslaništvu v Mehiki. Moral se je vrniti na svoje mesto in pustiti v Evropi svojo mlado, bolno ženo in svoja otročiča. Mala dva je izročil skrbnim rokam neke dojilj? in Viviani kot vrhovni vzgojiteljici. Zdelo se je, kakor da zla usoda zasleduje to družino. Nekaj mesecev po moževem odhodu je Mrs. Mollisonova v kliniki umrla. Mr. Mollison je poklical v Ameriko otroka, dojiljo in Viviano, ki je privolila, da spremlja otročiča čez Ocean.
Tik pred svojim odhodom v Novi svet je Viviana odšla na grobove svojih dragih in naročila cerkoV/ niku, naj jih oskrbuje.
Z nekako nebrižnostjo, ki zajame človeka, ki duševno trpi, si je Viviana ogledovala slikovito mehiško pokrajino, velemoderne vile, kjer je bila povabljena s svojim gospodarjem, lepa, dobro oskrbovana mesta, mimo katerih jo je vodila njena pot v Združene države in nazaj.
Vse to je vendar minilo, bilo je skoraj že pozabljeno.
Koliko spominov je pa ostalo bolj živih in nepozabnih!
Prvi srečni spomin šteje od tistega dne, ko ji je prišel v roko neki časopis, kjer je na eni glavnih strani zagledala sliko Harryja — lorda Blackenfielda in njegovega sina. Njen otrok... tako lep! Tako ljubek, živeč morda nekaj korakov od nje, v istem mestu, kjer ga morda lahko celo kdaj vidi!
In tisto prvo srečanje, od daleč, tako od daleč, da nihče, celo mah ni prav ničesar opazil! Bilo je na umetnem drsališču. In potem poznejša srečanja, ko se ji je zdelo, da ugrablja nekaj, kar ni več čisto njenega. In tisti najsrečnejši dan, ko je malega lahko na skrivnem objela in celo poljubila...
Dalje prihodnjič
njegova vojska enega moža premalo, enega pa odveč. Manjkal ji je sposoben general, odveč ji je bil pa moj brat Jožef.«
Angel varuh
■^.Francoski pesnik Banville (1823—9D je imel posebno dobrega angela varuha: ženo, ki je umela pesnika ubraniti nevšečnih obiskov, za katere Je imela jako tenak čut. Sama je °9' pirala vrata stanovanja in kadar Je slutila, da bi neznanec, ki hoče S°' voriti s pesnikom, moža samo motu in v slabo voljo spravil, je dejala: »Gospod Banville sem jaz satu*' Kaj želite?«
Pravdanje
Voltaire je moral imeti pač ne razloge, da ni ljubil odvetniku Pri neki priliki, ko so se pomenku; vali o pravdah in odvetnikih je dej*-' »Dvakrat v življenju bi bil km* na kant prišel. Prvič ko sem 116 pravdo dobil, drugič, ko sem ne pravdo izgubil.«
Resnica	..
Duhoviti pariški časnikar Veron nekoč razlagal, kako so zakoni vfil's u daleč od pravega življenja. V stoji na primer.— je dejal — da do^ nik ne more prisiliti upnika, d* sprejel delno plačilo na račun °
V življenju pa navadno upnik ne"\eii prisiliti dolfcnika. da bi na račun do kaj plačal.
HUMOR IN
ANEKDOTE
škropiti
Coogelamento artifioirJe rello. — Umetno oledem
Več kur le bila uničena.
nega gl< subito
V boju z naravo
Očitno nas&rotie:
koj pro^i zmrzovanju z mrazom in ledom
Senzacionalen poskus švicarskega lizika, raziskovalca in iznajdifelja prol. Jos. Gattlena
Mrzla, neprijazna pomlad s svojimi jedenomrzlimi nočmi nas pogosto raz-^rara. pG vsej (je2e]j zapusti svoj ne-r3 eleni blagoslov: na zmrznjenih dre-escih, rastlinah, trti in sadnem drevju povzroči neznansko škodo.
_ Kakor se človek bori in brani pred zakl ncv>hto in se skuša skriti v nit- *’ 80 86 sadjerejci in znanstveni. ze od nekdaj trudili, da bi iznašli zanesljivo, a poceni sredstvo za 1 proti zmrzovanju. Takšno sred-vo, preprosto, poceni in vendar po-poinoma zanesljivo, se je posrečilo H naJji Švicarskemu fiziku, skoraj se-i desetletnemu možu, prof. Jos. Gatt-Iznašel ga je na podlagi pre-naravnega zakona, ga preiz-
*®nesi"n u®°*°v^’ ^a popoka
^roJ- Gattlen ve, kakšen neznanski ™vraznik je zmrzal za razsežne sadne a rastlinske nasade. V njegovem skle-PU> da hoče po vsaki ceni najti pri-I ?rn° sredstvo za boj proti temu nad-*nemu naravnemu sovražniku, ga je ® podkrepila velika škoda, ki jo je iqq?^va rodna dežela utrpela v letih v dn	80	sadjarji postavili
Hfl m dolgo ronsko planoto več ko .000 pečic, jih kurili in se tako bo-■1 proti zmrzovanju. Žal je bila pa •naga nad naravo le kratkotrajna. zredno mrzla pomlad leta 1938. je Povzročila, da je stalo živo srebro v oploineru tedne in tedne pod —8 sto-j>lnJ C. Pečice niso nič več pomagale. n tako se je zgodilo, da so nekateri pokurili za 15.000 frankov in (težkega olja), kljub temu vsa njihova bera na mah Takrat so škodo cenili na 12
Gius. Gattlen. — Prof. Jos. Gattlen
!" milijona frankov. Strokovnjaki 2m lz^a™na^ tudi škodo, ki jo je v r,za' povzročila na posameznih Bil • 8adnih dreves in rastlinah.
ttsSiaif0 °^romna *n ie v težke
i Z&radi velikanske škode na sadju le )S*ra.n vrženega denarja za kurivo ^^ej razumljivo, da se je med prijetimi sadjarji kmalu porodila želja i? uspešnejšem in cenejšem sredstvu p v *. zmrzovanju. Kajti postopek s kni»l	*	za	^83*6	švicarske
■nete preveliko razkošje, ki se ni-
Egipt — dežela slepih
j Egipt je znan tudi po tem, da ve-lnv8 večina njegovih prebivalcev bo-a za boleznimi oči. gj,najnovejših statistikah egiptov-r^zdravnikov boleha okrog 60.000 ryu*p*anov za neozdravljivo slepoto, bol v? ^°/l° Poiskanih dolskih otrok lezn M eno najhujših očesnih bo-za trahomom. Trahom je sploh y 'D°lj razširjena bolezen v Egiptu. g novejšem času poskušajo vse mo-y da bi jo zajezili, toda doslej so da • V6a prizadevanja zaman, tako Dev16	trahom še zmerom naj-
si. arnejši sovražnik zdravja egiptov-prebivalstva, p^^nike za ->jesne bolezni so v teku mji-dnjega leta pregledale več ko tiJ°» bolnikov. Od teh je bilo 32 m?® ježkih primerov, ki so se morali de],aV't* P° bolnišnicah. Pri 54.481 lju-|etj, 'So .ugotovili, da bodo v nekaj ajj11 neizogibno oslepeli na eno oko Srečnn'° na °'3e	82°/o	teh ne-
hotija ov iz8ubilo vid zaradi tra-
Bojazljivci
I*?*® ®o dobro znani ljudje, ki se {o Yenonier boje nekakšne katastro-Pola ne8vreče. Kakor hitro kaj zarobilo’	pokonci, kakor da bi se
Ce •• i silno dragocenega razbilo, koj ^lni Poštar prinese brzojavko, ta-benamen'i°> da bodo izvedeli kaj sla-podoiv Smrt ljubljenega bitja, ali kaj i n nega. Ko potujejo, pričakujejo nfwnolliivost.i° fanatika železniško BrCe . ’ od strahu jim prehitro bije 80 n"1 66 'im ®reva krčijo. Posebno R? na preži pri svojem zdravju. J»n boli želodec, je to gotovo rak.
kakor ni izplačalo, če bi tudi uspelo. In tako je začel prof. Gattlen v mrzlih nočeh preizkušati nov način boja proti" naravi.
V ledenomrzlih nočeh je — kajpak v veliko presenečenje sosednih sadjarjev in kmetov — začel z navadno vrtno škropilnico škropiti svoja poskusna drevesca. Škropil je nepresta-
Conžfelamento artifioirJe d'un albe-rello. — Umetno oledenelo drevesce.
no tudi potem, ko se je na vejicah in cvetovih pokazala tanka plast ledu. Šele ko se je plast ledu spet začela tajati, je nehal škropiti.
Drevesca, ki so bila po 80 ur neprestano pod umetno ledeno skorjo, niso utrpela na svoji življenjski sili. Narobe, drevesca so po ledeni kopeli dosti bolje uspevala.
Prof. Gattlen ni noben čarovnik, temveč se ravna edino po fizikalnem zakonu, ki pravi, da se mora temperatura zmrzujoče vode stalno giba': okrog ničle. V prehodu vode iz tekočega v trdno stanje se sprosti velika množina toplote, ki skrbi zato, da temperatura ne pade pod ničlo. Zato je prof. Gattlen svoja drevesca stalno polival. Drevesca tako niso imela nižje temperature od ničle, čeprav je živo srebro v toplomeru še tako daleč padlo. Iz tega torej sledi, da so drevesca in rastline, ki zdrže temperaturo okrog ničle, popolnoma zavarovana proti zmrzovanju. Pogoj je pa v tem, da je škropljenje popolnoma enakomerno. Led na drevescih je ne-obhodna potreba, kajti z njim pridobimo 80 kalorij toplote (na kilo ledu) — ali, kakor pravi fizik — tako imenovane latentne toplote.
Prof. Gattlen je s- svojim odkritjem napravil svojemu narodu in vsemu človeštvu veliko uslugo. Mož zasluži najvišje priznanje vseh slojev. Ko ga je obiskal neki reporter, mu je zanimivo pripovedoval o svojih poskusih in končnem uspehu. Kakor večina raziskovalcev in odkriteljev se je moral tudi prof. Gattlen prepričati, da se je težko boriti za blagor svojega
bližnjega in pri tem ne naleteti na oster odpor. Takole je dejal profesor Gattlen:
^ Vidite, prerok v domovini nič ne velja. Toda kdor je o svojem prepričan, se zato lahko tudi poteguje. Moj postopek temelji edino na fizikalnem zakonu, ki pravi, da se mora temperatura zmrzujoče vode stalno gibati okrog ničle. Ledena plast na drevescih je neobhodna potreba, ker s tem pridobimo 80 kalorij tako imenovane latentne toplote. Ko sem aprila meseca prvič začel te poskuse, so se mi ljudje smejali in kazali s prstom name in na ledene sveče na drevescih in otroci so v zasmeh prepevali božične pesmi. Toda ljudem sem svoje dokazal. Krompirjevo stebelce, ki je raslo na zavarovanem prostoru in ga nisem poškropil z vodo, je zmrznilo, drugo pa, ki je bilo na izpostavljenem mestu in sem ga poškropil z vodo, je ostalo. Mlad fižol s poganjki je ležal globoko pod ledom in je ostal. Mlado stebelce sem do polovice poškropil. Poškropljena polovica se je ohranila, druga polovica je pa zmrznila. Zamrznjeni paradižniki, sadeži in stebelca z zelenimi listi, so se bohotili od zdravja. Vse druge rastline pa, ki so bile poprej še zdrave in zelene, so poginile. — Ali hočete še več dokazov? Danes vse spomladi umetno zle-denele rastline krasno uspevajo. Ostala je pa še ena točka, ki jo je treba rešiti. To je racionalno škropljenje z vodo. Vendar sem tudi na tem področju iznašel način, ki je znatno cenejši kakor gretje s kurjenjem peči, ki je danes veliko razkošje.«
Zmaga je dobljena. Tisoči in tisoči rojakov prof. Gattlena se bodo zdaj posluževali njegove pridobitve in se prepričali o njenem uspehu. In prav gotovo se bo novi način prof. 0 »tlena za boj proti zmrzovanju drevesc razširil tudi po vsem svetu. In s tem je prof. Gattlen dosegel svoj namen v službi človeštva.
Un alberello nel suo masslmo rigoglio. — Drevesce v svoji ruijbunejši rasti.
Italijanščina za Slovence
v besedi in sliki
LE TRE CILIEGE
M a e s t r o :	Senti, Carluccio.
Sulla tavola ci sono tre ciliege. Tua sorella ne mangia una. Quante ne restano?
Scolare ; Quante sorelle?
M a e s t r o : No. Fa attenzione. Sulla tavola ci sono tre ciliege, e tua sorella ne mangia una. Quante ciliege restano?
Scolare : Ma e impossibile, signor maestro... In questa stagione non ci sono ciliege.
Maestro : Supponiamo che ce ne siano.
S c o la r e : Bene, supponiamo. Maestro:	Bfene. Ora entra
tua sorella, ne mangia una e poi va via.
Scolare : Ma, signor maestro, mia sorella non va via se non ha mangiato tutt'e tre le ciliege.
Maestro :	Supponiamo	che
tuo padre le proibisca di mangiare le altre ciliege.
Scolare : Ammettiamo anche questo.
Maestro: Adunque, fa attenzione, Carluccio. Ripetero ancora una volta la domanda. Sulla tavola ci sono tre ciliege. Tua sorella ne mangia una. Quante ciliege restano?
Scolare : Nessuna.
Maestro : Ma come mai? Scolare : Perche io mangio altre.
Razlaga besed
maestro m mojster; učitelj.
sentire čutiti, slišati, sdn/i/ (velelnik) sliši, čuj!
Carluccio (karluččo) Karlček.
ci sono so.
ciliegia f češnja (množina: ciliige, gl. 21/87).
ne od tega; od njih, izmed njih (gl. 21/82).
Če jih boli glava, je zanesljivo vnetje možgan. Če jim utripa erce nekoliko močneje, je že tukaj srčna napaka.
Zanimivo je, da se pogosto slutnje teh ljudi uresničijo. To pa ni ni-kakšen čudež, ker človek brez vere vase, brez vztrajnosti in poguma škodljivo vpliva na svojo okolico. Takšen nemiren in > bojazljiv človek ne razume, da je sam kriv svojih neuspehov. Že vnaprej uničuje vsak odpor za borbo. In tako pogosto konča svoje nesrečno in- nemirno življenje s 6amomorom.
Človeštvo izumira
Neki profesor antropologije na neiki ameriški univerzi trdi, da je človeštvo vse in vse bolj degenerirano.
Vsak organizem se izpopolnjuje ali propada. Od konca ledene dobe človek neizpodbitno telesno propada. Profesor trdi, da sta plešavost in pokvarjeni zobje dva izmed glavnih znakov degeneriranja človeštva. Bolezni zob najbolje kažejo, kam drvi človeštvo. Pokvarjeni zobje bodo pospešili izumiranje človeštva.
Profesor tudi meni, da znajo današnji zobozdravniki sicer delati popolne umetne zobe, ki jih komaj ločiš od pravih, da ne govorimo o tem, da so lepši od naravnih. Vendar pa ne znajo še popolno zdraviti vseh zobnih bolezni, predvsem pa ne ugotoviti vzrokov zobnih bolezni. Če tega ne bo mogoče ugotoviti, potem je — po mnenju profesorja — človeštvo obsojeno na propad. Zanimivo je tudi, da ljudje, ki žive zelo naravno življenje, na primer divjaki, 6koraj nikoli nimajo bolnih zob — dokler ne pridejo v dotik s civilizacijo belih plemen.
Kakšno ,fobijo* imate?
Nikar ne majajte z glavo in ne zatrjujte, da nimate fobije. Ali ne skočite od okna, kadar se bliska? Ali se vam kače prav zares nič ne gnusijo? Ali se ne izogibate' plezanju v strahu, da bi utegnili strmoglaviti v prepad?
Če hočete veljati za povprečneža, imate pravico do dveh fobij. Nekateri psihologi celo trdijo, da_ ni človeka brez fobije. Če je to točno, vas bo gotovo zanimalo, kakšne fobije so na svetu in kako jih strokovno imenujejo. Evo vam jih:
Strah pred:	Zdravniško ime:
infekcijo	ginefobija;
ženskami	mizofobija;
tem, da bi vas ži-	
vega pokopali	tafofobi ja;
ognjem	pirofobija;
psi	ki no fobija;
gromom	astrofobija;
mačkami	ailurofobiia;
delom	ergaziofobi ja;
zločinci	klopsofobija;
železnieo	sirederodromo-
	f obija;
številko 13	triskaideka- '
	fobija;
prehodom čez	
most	gefirofobija;
mrakom	niktofobija;
višino	akrofobija;
zaprtim prosto-	
rom	klaustrofobija;
odprtim prosto-	
rom	agorafobija;
kačami	ofodiofobija;
grobovi	oklof obija;
vsem	panofobija;
ljudmi.	androfobija.
Seznam ,fobij' kajpak kljub izčrpnosti ni popoln. Morda imate prav vi fobijo, ki se je niti ne zavedate ne. In prav je takol
Vloga joda v prehrani
Zaradi pomanjkanja joda trpi na svetu dosti ljudi. V tesni zvezi je z geološko strukturo zemlje in zemljepisnim položajem in pogosto obseže velike pokrajine. V takšnem primeru vse, kar na tistem delu zemlje živi in uspeva — bodiai živina, zelenjava, ljudje, pa celo zrak, voda, zemlja — trpi za pomanjkanjem joda. Zdravniške sfatistike so pokazale, da je v takšnih krajih največ ljudi, ki bolehajo za golšavoŠtjo. Kakor vidimo, nima ta bolezen nobene zveze z napredkom civilizacije.
Dodatek joda v krajih, kjer mnogo golšavosti, mora pa biti zmeren. Najbolje je, Če dodajamo jod v soli, v obliki jod k ali ja, in sicer grama joda na 100 kg soli. Ta čina Mdoetuje, da preprečimo nastanek golše, kar s» tudi že dokazali s poskusi v Švici.
Pomanjkanje joda v organizmu lahko preprečimo s pravilno prehrano, ki mora vsebovati dosti zelenjave in sadja. Med hranila, ki vsebujejo dovolj joda, spadajo: meso, mleko, jajca in predvsem meso morskih rib, ki dobivajo jod hkrati s svojo prehrano.
Človeškemu telesu 60 za razvoj potrebne razne snovi, ki imajo oddeljene funkcije in katerih pomanjkanje povzroči razna nevarna oboljenja. Med te snovi spada tudi jod. Mleko, zelenjava in jajca nam ga bodo dala, kolikor ga naš organizem potrebuje.
restare ostati. scolare m učenec. la storil (velelnik glagola lare). attenzione f pozornost; lare c. paziti.
impossibile nemogoče. stagione f letni čas. supporre (nepravilen glagol) domnevati; supponiamo domnevajmo, recimo.
siano da so, naj so; ce ne gl. 21/81 Prip. 4.
ora zdaj, zdajle. entrare vstopiti. sorella t sestra. poi potem.
via proč; andar via oditi; via t pot.
va gre (3. os. edo. nepravilnega glagola anclare).
ma pa, toda, vendar. se če, ako.
tutto ves; tutti e tre vsi trije; tutt'e tre vse tri.
proibisca (pro-ibiska) naj prepove, da prepove (proibire). anche tudi. adunque torej. ancora še.
volta f vrsta, krat; ancora una volta še enkrat. domanda l vprašanje. come mai (komemmaj) kako neki?
IL TACCHINO
Un creditore entra da un debl-tore, e lo trova a tavola, mentre taglia un bel tacchino.
— Ebbene, signore, gli dice, quando mi pagherete finalmente?
— Vorrei ben pagare subito, caro signore, ma mi e assolutamente impossibile, sono al verde, comple-tamente al verde, non ho un centč-simo.
— Ah, signor mio, quando non si possono pagare i debiti, non si mangia un tale tacchino.
— Ahime, caro signore, disse il debitore asciugandosi gli occhi col tovagliolo, non potevo piu mante-nerlo.
Razlaga besed
creditore m upnik. tacchino m puran. da pri, k.
debitore m dolžnik. trovare najti. mentre medtem ko. tagliate rezati. ebbčne no.
linalmente naposled, vendar že. vorrei hotel bi (pogojnik nepravil-glagola volere hoteti), takoj.
assolutamente absolutno (prislov pridevnika assoluto absoluten).
verde zelen; esser al verde biti v stiski, na koncu. completarr>en’e popolnoma (prisiov pridevnika completo popoln). quando kadar.
possono morejo (nepr. w!agol po-tere moči); si pdssono se morejo, debito m dolg. tale takšen.
ahime (ajmč)l joj (mene)! disse je rekel (pass. rem. nepr. glag. dir e).
asciugandosi otiraje si. (asciugare sušiti, obrisati, otirati; asciugando je glagolniška oblika; nenaglašeni zaimki se naslonijo na glagolnik in združijo z njim v eno samo besedo.)
occhio (okkjo), množ, occhi (okki) oko.
potevo sem mogel (imperlletto nepr. gl. potere).
mantenere ohraniti, rediti, fmante-nerlo: nenaglašeni osebni zaimki se naslonijo na nedoločnik in združijo z njim v eno samo besedo.)
ROBINZON na samotnem otoku |
št. 51. Robinzon raziskuje svoj otok
KRIŽANKA ^ 23456789 10 11
Navedba, omenek; posebno gojena* zemlja; predlog ali medmet. 6. Bod-* ljika; šarenica ali Zeusova poslanka.«
7. Kratica za bvotlo mero; z vese-« ljem, rado; italijansko moško ime.J
8. Medmet; neomikanost. 9. Španski« baročni slikar (1618—82; zlasti re-« ligiozne slike); francoske kratice za« radio. 10. Ošabno; trope. 11. Osebni« in kazalni zaimek; vrsta vešč.
Navpično:	1. Alkoholna pijača;«
glavno mesto Ceylona. 2. Egipčanski« bog podzemlja; ime zloglasnega špan-j skega pustolovca. 3. Slovenski pesnik« in literarni zgodovinar (1836—1923;« Boris Miran) ; rjuha (brez u). 4. Ita-* lijanska kratica za delniško družbo;* glavno mesto Sicilije. 5. Medmet ali* veznik; vanj čebela nabira med; obli-t ka rečnega ustja. 6. Posmrtnica (sko-5 zi). 7. Podvrženi, podani (obrnjeno);} glina; kratica za polumer. 8. Trdo alif otrplo narediti; osebni zaimek. 9.5 Vrtna hišica; pogodba, razprava} (tujka). 10. Rešeto; iz ilovice nare-j jeni. 11. Pogumen, pristrasten (ita-J lijansko); muslimansko pokrivalo. t
vzel lok, puščice in sekiro in se odpravil na pot.
še ni imel kaj prida poti za sabo, ko je spoznal, da se je očitno naselil na tistem koncu otoka, ki g* je narava najmanj obdarila.
Med tem je pa Robinzon vneto minila že tri leta, odkar živi na obdeloval čolnič, ki naj bi ga pone- otoku, ne da bi ga kdaj pošteno sel čez morje. Vendar je pa spo- raziskal. Zdaj naj bo pa to ena znal, da bo minilo še več let, preden njegovih prvih nalog, se bodo njegove sanje uresničile. Pripravil si je hrane za več dni, Lepega dne se je domislil, da so se oblekel v svoj usnjeni oklep,
Vodoravno:	1.	Znani	italijanski
skladatelj (1792—1868; Seviljski brivec) ; časovna enota. 2. Del obraza; edinstven. 3 Vsakdo si ga že želi; skočiti. 4. Angleški klasični ekonom (1772—1823); inicijalki našega pesnika (1869—1910; Kacijanar). 5.
Št. 52. Strašno odkritje
ZLOGOV NIC A
1. znamenje
2. poleti jo občutimo
3. odlikuje človeka
4. zemljevidna knjiga
5. kotanja, globel
6. krepost
7. plin neprijetnega duha
8. lovi živali
9. silno razstrelivo
10. litvanska reka
11. vojska
12. v usnjarski industriji ga rabijo
13. slovnično število
14. gledališko delo
15. švicarska dolina, slovita po siru
16. naziv slovanskih glavarjev
17. ribje jajce
18. važno orodje
19. najvišji vrh v Retijskih Alpah
20. nestrokovnjak
sestavi dvajset besed določenega pomena. Prve in tretje črke, navzdol čitane, povedo ljudsko vremensko prerokovanje za 22. julij.
Ko je pa prispel do zaraščenega opazil odtisk človeške noge, ki ga prestrašeno je strmel v sled, mi' konca na južni strani otoka, ga je val še ni bil zabrisal.	sleč na divjake, ki se jih je bil
čakalo novo presenečenje.	Torej	vendar ni sam na otoku! že ves čas tako bal.
Na peščenih tleh je na lepem Srce mu je hotelo raznesti prsi; Njegova prva misel je bila: begi
Št. 53. Ljudožrci
Iz zlogov: a, a, ar, bro, či, čre, da, dlc, dni, do, dra, e, e, em, gnal, gra, i, ik, kra, kra, la, ler, lo, ma, ma, men, men, mi, mo, na, na, njak, nje, ort, pa, pan, sel, si,-slo, ta, tal, tlant, to, vec, vro, zit, žu
V divjem begu je zbežal, toda	še stopnjevalo njegov strah	v gro-	ostanke južine mu	je povedal, da
kakor se pogosto zgodi človeku, ki	zo. Zagledal je‘pogorišče. Pepel je	so tukaj pohrustali	divjaki človeka,
beži na slepo, se je po nekaj mi- bil še topel.	Strašna	groza	ga	je	kar	omrtvila
nutah vrnil prav na isti prostor.	En sam pogled na kosti,	ki so	in brez zavesti se je zgrudil na tla,
In tedaj je odkril še nekaj, kar je	ležale razmetane naokrog	in na	kjer je nekaj časa	obležal.
STAR KITAJSKI PROBLEM Sredi četverokotncga, devet metrov širokega ribnika rase trst, ki se dviga en meter nad vodno gladino. Če trst ravno uklonemo, doseže vprav vršino ob robu ribnika.
Kako globok je ribnik?
PREBRISANA PREKUPČEVALCA
Dva trgovca sta skupno kupila prašiče za 100 dukatov, pri čemer sta plačala za pet svinj po dva dukata. Hotela sta jih spet z dobičkom prodati. Nista pa mogla doseči kake ugodnejše cene; ostalo je pri petih prašičih za dva dukata.
Tedaj sta se tiho domenila in si razdelila vse število živali na dva enaka dela. Nato sta jih poprodala za isto ceno, kakor sta kupila in pokazal se je dobiček. Kakor se to paradoksno slrši, je vendar pravilno. Kako je to šlo?
Kmalu se je spet ovedel in pla- »Me že zasledujejo!« je pomislil Kakor blazen je tekel dalje, <■ nil, da zbeži. Ves zasopel je bežal, in v razburjenju se mu je zdelo, kler mu niso naposled pošle m' kolikor so mu dale noge. Tedaj je da že čuti za svojim hrbtom raz- in se je kakor onemogel zgru nenadno zaslišal korake za seboj, beljeni dih krutega ljudožrca. pod neko drevo.
Št. 55- Robinzon se spet zave
da ni daleč od krmišča, kjer je v bližini votline nastanil svoje domače živali — lame.
2e poprej je pogosto v tej koči nočeval, kajti bila je v neposredni bližini njegove dupline.
Na smrt utrujen je padel na le-
Ko se je Robinzon spet zavedel, je spoznal, da njegov preganjavec ni bil nihče drugi, kakor njegova zvesta lama.
Pomirjen je spet zbral svoje orodje, ki ga je bil na begu že proč vrgel in z veseljem spoznaL
SO. nadaljevanje
»Maščevalec me je dobil v svoje kremplje, v Blackhamovi hiši v Wappingu me je imel zaprtega. Skoraj bi me hudič vzel — od larvi in. že^e’ PotleS je Prišlo tisto aekle, tista Anni, in me osvobodila. ■Naravnost k vam sem jo mahnil, odondod pa sem, ker me je Siki nagnal, naj vas tu poiščem.«
»Zakaj vas je Maščevalec zaprl?« »Ko bi vedel!«
Tiger je pomolil glavo naprej, Pomežiknil in del:
»že vem; hotel je kaj izvedeti °d vas.«
»Res je, toda črhnil nisem niti
besedice.«
tako?1 86 lahko Podušite, da je
»Na svoje zdravje prisežem! Ne Bog, da tega tolovaja kdaj k°1i v roke dobim!«
Zdajci se je Tiger glasno zasmejal.
»Kaj se je pa zgodilo?« je vprašal Jukes.
»Saj res, vi še ne veste, kdo tiči za temile vrati...«
»Kako bi naj vedel. Pa menda nočete reči, da...«
*Pa, da, Maščevalec sem hotel Rogersa je hotel ujeti, pa je ttogers njega nagnal v mišnico.«
, Rogers je samo zviška prikimal. Usu Pa od začudenja odprl
*Tu_ notri je torej ta pes!« je ‘»renčal Jukes in stisnil pesti. “ai pa nameravate z njim?«
»Saj ga še nimamo v pesteh,« je fnirno odgovoril Tiger. »Oborožen J®, Pa ga ne bomo prej razorožili, preden ne bo sam omahnil od žeje ln lakote.«
j, *Tak pokličite vendar Brenta, “rent bo neizmerno srečen, če ga °,° lahko prijel. Privoščite nekaj slave tudi policiji.«
«ger je pomežiknil, tokrat samo ~no oko, in stresel z glavo. »Zmerom izvem posebne novice « Scotland-Yarda. Ali še ne veste, 1 Je Brent dognal?«
Jukes ^ Pa?< radovedno vprašal Vzel-681 s Pritajenim glasom po.
_ oslovski! Vi, da! Vaše prstne odtise so našli, ko ste si Lusha Privoščili. Brent jih je našel na drevesni smoli. In nekdo ve, čigavi so ti prstni odtisi. Tamle, onstran Vrat čepi!«
Z razburjeno kretnjo je pokazal na vrata — in Jukes je ves prepadel bolščal vanj. Zdajci je Tiger zagrabil Jukesa za levo roko. Pogled na njegove počrnjene prste *nn je vse povedal.
. »Mislil sem si! Zaradi tega vam 3e bil za petami. Le poglejte! ° črnilom vam je namazal prste!«
Jukes je prebledel ko zid, zakaj ?f*e zdaj je opazil madeže na svojin rokah, v svojem hlastnem po-eijenju za hrano in pijačo je v naglici svojega bega popolnoma Prezrl to okoliščino.
»Ali me je naznanil?«
»Doslej še ne!« bil>In 111150 ie sploh vedel, da sem
»Vedel ni, samo domneval je,« jnu je skočil Tiger v besedo. »Srenji-1 Je poslal odtise ali pa fotogra-*Jo odtisov — in gospod policijski ‘adzomik je potrdil njegovo do-nnevo. Osel ste, da puščate prstne JJitise tam, kjer bi jih ne smeli! a cesti so našli tudi žvečilni gu-— In Maščevalec ve vse!« Jukesu je kar pot lil po čelu. ^.a3 je šele razumel, da Mašče-aica ne kaže izročiti policiji. Za-“3 edini on je imel dokaze zoper ~~ in edino v njegovih ro-an je bilo njegovo življenje...
, *Samo ena pot je mogoča,« je ‘Pavo izdavil. u‘frva pametna beseda iz vaših k* je vzkliknil Tiger. »Potlej pa na delo!« jttogers, ki še nikoli niti od daleč r >mel opravka s kakšnim umo-se je zdrznil, ko je Jukes za. a”U Tigrov revolver.
, pa vendar ne boste...« je medlo 2®cljal.
nrJ*!8er ga je premeril z besnim HUKiedom.
»popravite te zaboje s poti, Ro-b_ •.* je ukazal, »čez nekaj minut w	krotka ko še nikoli! še
niti ne bo utegnila!« j*\0gers se je lotil težkega dela, šenBt m ko sta se Jukes in Tiger Poti • e Pomenkovala med seboj, ni *?j sta zavila skupaj po stop-an navzgor in se približala oknu.
bos?lamle Je!« je šepnil Tiger. »Ko žajpt Pripravljeni, bom usmeril tr, k slePice nanj. Priprite okno;
^ bo udušilo pok!«
o»se je bil Maščevalec opo-to»n KrW je pravkar stopil k vra.
■ ,Napeto je prisluškoval, ven-ner. le le tu pa tam ujel kakšno slišafU-m^ivo besecJo. Zdajci je zale k cuden šumot, in zdelo se mu šn’e ° "a onstran prekladajo kak-razw ^e- Kar slutil je, da so se * odločili za napad nanj. srcu l*Prno mu je postalo tesno pri Potrči misli, da je nemara zastonj Wosil vse naboje...
KRIMINALNI
ROMAN
NAPISAL GEORGE GOODCHILD.
PREVEDEL
Z
Lahen šum nad glavo ga je opozoril, da mu preti nevarnost nemara z več strani.
Pogledal je navzgor in opazil, da se odpira okno. Ker je stal prav. na nasprotni strani dvorišča, je moral biti strelcu imenitna tarča. In vedel je, da je Jukes kar se da imeniten strelec. V tistem trenutku pa, ko se je hotel umakniti v nasprotni kot, ga je zadel žarek električne slepice...
»Zdaj!« je zaslišal polglasni ukaz.
Iz okna se je zablisnil droban rdeč plamen, in Maščevalec je začutil v ramenu pekočo bcječino. Izza plamena je spoznal dva obraza. Potlej je telebnil na zemljo. Toda pri priči se je spet pobral, zakaj zavedal se je, da je sleherna minuta dragocena. Zdaj ali nikoli! Izgubljena minuta lahko pomeni smrt. S tresočimi se prsti je prižgal vžigalico in jo podržal pod zažigalno vrvco. Ugasnila je, toda svojo dolžnost je vendar opravila. Vrvca je počasi dogorevala. Maščevalec je brž odskočil — in že v naslednjem trenutku je počila silovita eksplozija. Vanj je bušil gost dim in vrata so se raztreščila na tisoč kosov.
Maščevalec je zagrabil debelo la-tev, odbil nekaj štrlečih trsk in skočil skozi odprtino. Tik pred seboj je uzrl Rogersa, ki ga je bila eksplozija omamila; vendar je bil mož še toliko priseben, da je segel v žep po revolver. V tistem hipu ga je pa Maščevalec oplazil z letvo po glavi, da se je pri priči sesedel na razpršene ostanke zabojev.
Toliko časa pa žal ni imel, da bi Rogersa razorožil in si prisvojil njegov revolver, zakaj v zgornjem nadstropju je začul hitre korake. Spet ga je obšla slabost, toda z naporom vseh svojih medlih moči je srečno pribežal do izhoda in jo ubral proti pristanišču. Ves omamljen in izčrpan se je opotekal dalje in se privlekel v nekoliko bolj obljuden mestni okraj. Zdelo se mu je, da bo vsak hip oslepel, zakaj pred očmi mu je kar migljalo žarečih utrinkov. Zašel je in se zdajci znašel v neki mirni ulici. Prijeti se je moral za ograjo bližnje hiše, da bi ne omahnil. In kakor da se mu je usoda dobrohotno nasmehnila, je uzrl na ograji medeninast ščit z napisom: »Albert Young, zasebni zdravnik.«
Oprijemajoč se ograje se je zvlekel po stopnicah do vežnih vrat, si snel krinko in pozvonil.
Ko je služkinja odprla, je opazila moža, naslanjajočega se na zid in vsega okrvavljenega po suknjiču. Mož se ji je skušal nasmehniti, toda njegov obraz se je samo za. potegnil v bolesten režaj.
»Na pomoč!« je kriknilo dekle.
»Bodite kar brez skrbi!« je s trudom izdavil. »Samo majhna nezgoda. Ali je zdravnik doma?«
*
Jukes in Tiger sta se po brezuspešnem zasledovanju spet vrnila v skladišče. Rogers se je še zmerom držal za glavo in stokal.
»Nehaj že, bedak bedasti!« je divje zakričal Tiger. »Ti ga imaš na vesti! Obesiti bi te bilo treba!«
»Eksplozija me je vrgla vznak — in še po betici me je z letvo,« je tarnal Rogers. »Kako bi ga naj bil potlej zadržal?«
»Jezik za zobe!«
Jukes je bolščal v razbita vrata, še vredno se mu ni zdelo, da bi skušal dognati vzrok te silovite eksplozije. Videl se je že kar na vislicah.
»Odtod moram!« je vzkliknil. »Nikjer nisem več varen pred njim.«
»Kam pa mislite pobegniti?«
»Kamorkoli že, samo odtod moram! Vsaka minuta bi bila izgubljena.«
»Predvsem morate menjati stanovanje; nikar pa ne skušajte pobegniti v tujino. Maščevalec je bil že nekaj namignil, da bo v vseh pristaniščih natančna kontrola. Kadar se bo stvar malo polegla, vam bom že segel pod roko.«
»Kako le?«
»Nikar si s tem ne belite glave; bom že jaz ukrenil, da bo prav. čez deset dni bom imel važen sestanek, potlej bomo pa dali vsi vsaj za nekaj časa Londonu slovo. Pet let svojega življenja bi žrtvoval, če bi mogel še prej obračunati s tem prascem, s tem Maščevalcem.«
Rogers se je zamislil in čez nekaj minut dejal:
»Pustite ga rajši pri miru, saj nam je že dovolj skrbi nakopal na glavo. Povejte mi rajši, kaj naj zdaj prav za prav storimo!«
»K vragu pojdite! Samo vi ste krivi, da nam je ušel. če vam je življenje količkaj drago, pojdite Maščevalcu s poti.«
»In kaj naj storim jaz?« je vprašal Jukes.
»Domov pojdite in se preoblecite!«
Vsa trojica je odšla iz skladišča. *
Tiger je zavil proti domu. Bil je od sile slabe volje in precej razburjen, kajti bal se je, da utegne Maščevalec prehitro kaj ukreniti.
Doma je našel Sikija v svoji delovni sobi. Možakarček je bil mojster v svoji stroki. Listine, ki so ležale pred njim, so mu pa vendarle delale velike preglavice, še nikoli ni imel tako zamotane šifrirane listine v rokah. Boječe je pogledal Tigra s svojimi poševnimi očmi.
»No, kako daleč ste že?«
»Še zmerom tam, kjer sem bil. Zdi se mi, da je ključ za to šifrirano pisavo nekakšna hudo zamotana novotarija.«
»Ali sploh veste, za kaj gre?«
»Doslej se mi niti ne sanja.«
»Sing-Ling mora že vedeti, če bi vedel še jaz, bi mu lahko mošnjo še bolj izpraznil. Tudi že za neprevedeno mi ponuja lep kup denarja.«
»Bržčas ima ključ.«
»Kajpak, da ga ima; ali bo pa pripeljal s seboj kakšnega bolj prebrisanega izvedenca, kakor ste vi.«
Siki je užaljeno zmignil z rameni, zakaj že za mnogo ljudi in za marsikatero vlado je uspešno prevedel zaupne listine.
»Ali poznate Sing-Linga?« je zdajci vprašal Tigra.
»Samo po imenu in iz pisem. Ne bo tako lahko brez neprilik prišel
v London; ministrstvo za zunanje zadeve ga ima na piki. Upam pa, da se bo znal izmuzniti tem londonskim vohunom.«
»Prav gotovo je zvit ko kozji rog.«
»Pustiva zdaj to. Povem vam, da hočem čez tri dni imeti to listino dostojno prevedeno, če se dotlej vam ne bo posrečilo, bom moral pač... Skratka: Odprite glavo, dragi prijatelj, napnite možgane, pa bo!«
28. poglavje
Nekega večera, ko je Tony zaklepal vežna vrata, je onstran ceste nekdo izstopil iz avtomobila in zavil proti hiši. Tony je pravkar hotel zasuniti zapah, ko so z druge strani zarožljali ključi in so se vrata odprla. Bled obraz je strmel vanj. Tony je od začudenja pozabil zapreti usta.
»Mr. Reynolds!« je veselo vzkliknil.
»Kako je, Tony?« je tudi gospodar vprašal vidno vzradoščen.
»Nikar ne vprašujte po mojem zdravju! Vaše, vaše se mi ne zdi v redu. Ali ste mar...?«
»V redu je, v redu, Tony, samo malce utrujen sem,« je odgovoril Reynolds in potrepljal zaskrbljenega Tonyja po rami.
Spotaknil se je na stopnici — in Tony ga je moral podpreti pod pazduho, da je varno prišel v atelje, kjer se je sesedel v globok naslonjač.
»Kaj se vam je zgodilo, za pet ran božjih?« je jadikoval Tony.
»Kaj bi se mi le bilo zgodilo...« je malce nejevoljno odgovoril Rey-nolas, češ: ne bodi preveč radoveden, zvesti Tony!
»Bal sem se kakor še nikoli! Policija — in sploh vsi smo mislili, da se vam je zgodila strašna ne-srečr in, da vas nemara nikoli ne bo več nazaj!«
Reynolds je stresel z glavo.
»Pravkar prihajam... oh, saj sam ne vem odkod prihajam... Ne vprašuj me več, Tony; škoda besed! Utrujen sem in postelja mi diši.«
»Pri priči gospod vam grem pripravljat posteljo. Ali bi se ne hoteli še okopati prej?«
»Ne, Tony, nocoj pač ne.«
Tonyjevo radost spričo gospodarjeve vrnitve je kalila zavest, da je hudo, hudo bolan.
Ko se je Reynolds odpravil v spalnico, ga je moral Tony spet podpirati, toda že pri vratih je zvestega služabnika odslovil.
»Prespati se moram, pa bo spet vse v redu!«
»Ali smem obvestiti policijo?« je plaho vprašal Tony.
»Zakaj pa to spet?« se je začudil slikar.
»Povsod vas iščejo. Nadzornik Brent je prepričan, da vas je dobil Maščevalec v svojo pest. Naročil mi je, naj ga pri priči obvestim, če se vrnete.«
»Stori, česai- ne moreš opustiti! Zdaj me pa pusti, da ležem.«
*
Drugo jutro je ostal Reynolds v postelji. Ko se je oglasil Brent, ga je Tony odpeljal v spalnico. Policijski nadzornik je bil ves nestrpen,
Naše zdravje
^©gcvop "z, bvalci
S5. P. Nova vas, Bloke: Prebrali ste v našem Članku »Živčna vojna in zdravje« znake srenih »bolnikov«. Sprašujete, kakšni so znaki resnične srčne bolezni.
Nasprotje z onimi navideznimi bol-ki ravno v tempu dela pozabijo
niki
na svoje srce, ker jim je misel osredotočena na delo in ne na same sebe, pravi srčni bolniki pri delu, pri hoji čutijo, da ni vse prav v njih. Dobe težko sapo, ustnice jim pomodre, noge zateko, boli jih pod desnim rebrnim lokom. Povsod drugod čutijo bolezen, samo v srcu ne. Paradoks, ali ne! Nepravim srčnim bolnikom, ki jim ni srce obolelo, temveč živčna uravnoteženost omotena, se zdi srce bolno, in nič drugega. Pravim srčnim bolnikom, kjer je srce močno obolelo, se zdi. da ni srce krivo težav. Pravi srčni bolnik v zdravniški ordinaciji malo govori, toda bolezen se mu bere z obraza dozdevni srčni bolnik govori na pretek in stopiclja sem ta tja. O pravih srčnih boleznih drugič kaj več.
V. T. Ljubljana: Kakšne nevarnosti lahko povzroči koruzno zrno v ušesu?
V zunanjem sluhovodu tuja telesa (zrna. živalice) oslabe sluh. Samo telo, če je ostrorobo, povzroči vnetje kože v zunanjem sluhovodu. Gladka telesa pa (klobčiči vate. grah, fižol) lahko ostanejo brez kakšnih težav, razen nagluš-nosti na dotičnem ušesu.
Največje nesreče se zgode, če skuša lajlk ali pa nevešči zdravnik z nepravim orodjem izbrskati tuje telo iz
ušesa. Porine ga še bolj v uho, predre opno, kar še poveča že obstoječo na-giušnost in povzroči vnetje srednjega ušesa. To vnetje potem lahko preide na možganske mrene, če stvari potekajo neugodno, ki v mnogih primerih končajo s smrtjo.
Kakršne koli stvari pridejo v uho, ne poskušajte jih sami izbrskavati, zdravnik s pripravnim orodjem to najbolje opravi.
O. Z. Postojna: Pazduhe so se vam vnele! To bolečo in neprijetno zadevo odpravite najboljše z vsakodnevnim umivanjem zjutrai in zvečer in posipavanjem z otroškim praškom, če se pa razvijejo pod pazduho bule. gnojni tvori v globini prašek ne bo pomagal, zdravnikov nož bo moral pomagati k ozdravljenju.
N. M. Ribnica: Pod kožo na obrazu imate majhno bulico, ki počasi raste. Dali je rak? Na obrazu starejših ali tudi mlajših često vidimo majhne, za grah velike ali pa tudi za oreh veliko bulo, ki ne boli in je prej mehka kakor trda. To ni rak! Pri raku nikdar ne čutite pod prstom ostre meje med bulo in okolico. Rak po navadi drugje začenja in ne na čelu. Pomirite se in ne bojte se! Pojdite k zdravniku in odstranil vam bo to nevšečno zarastlino, ki ji zdravniki pravimo aterom. To Je narastla gnojna žleza, napolnjena z žlezno izločenino.
O.	I. Kočevje: čir na dvanajstniku zdravimo na dva načina, internistično
z zdravili, injekcijami in dieto in kirurško z nožem. Kadar odpove prvi način, posežemo po drugem; ki je skoraj zmerom uspešen. Le pri starih ljudeh z zastarelim čirom, pri čirih s preglodano črevesno steno posežemo takoj po drugem postopku, ki je edino opravičljiv.
R. Z. Trst: Božjast ie še danes zagonetka za nas vse. Božjast. ki nastane po kakšni rani na glavi ali po kakem vnetnem procesu na možganih, ima svoj vzrok v draženju možganske skorje po defektu v glavi. Prirojena božjast pa ne kaže te vzročnosti. Razlikujeta se tudi po znakih. Prirojena prava božjast običajno v napadu prešine vse telo ta vse mišičevje, neprava, po poškodbah pridobljena božjast z nazivom Jacksonova božjast začenja zmerom v eni in isti mišični grupi in se odtod razširi na vse telo. ali pa ostane samo tam.	Dr.	Gajo.
»Družinski tednik« je pred kratkim odprl za svoje bralce posebno zdravniško rubriko; nje namen je, svetovati in pomagati našim čitateljem v vseh zdravniških vprašanjih. Na tem področju prinašamo strokovne članke; bomo odgovarjali na vprašanja iz tega področja, v kolikor je mogoče nanje pismeno odgovoriti. Prosimo Ea stvarnost, kratkost in jasnost! Dopise naslavljajte na »Družinski tednik« (Naše zdravje), Ljubljana.
da izve naposled skrivnost Rey-noldsove odsotnosti.
»Hvala Bogu, da vas spet vidim. Po pravici vam povem, da smo izgubili že sleherno upanje.«
j »Gotovo ste mislili, da se mi je kaj zgodilo, kajneda?«
»Ali mar ni bilo tako?« je vidno razočaran vprašal Brent.
»že, že, toda ne tako, kakor vi mislite. Zdrav sem ko riba in ude imam vse cele. Kar na lepem me je spomin zapustil — in kolovratil sem brez cilja okoli.«
»Kaaj?« je zategnil policijski nadzornik.
»Premnogokrat se kaj takšnega pripeti. Nekaj vas obsede, pa se ne morete ničesar več spomniti. Zdajci postanete popolnoma drug človek. Hudo žal mi je, dragi Brent, da ste si belili glavo zaradi mene.«
Brentu je bil dvom zapisan v očeh. Takih pravljic pa res ni mogel verjeti, že prevečkrat je bil slišal podobne abotnosti. Izmed sto ljudi, ki so kvasili takšne klobasa-rije, je bil kvečemu eden, ki ni sleparil.
»Iz oči vam berem, da mi ne verjamete,« je zdajci povzel Reynolds.
»če vam po pravici povem, je res tako!«
»Zakaj, dragi prijatelj?«
»Ali mar ni bilo tako, kakor smo ml domnevali? Zakaj nam hočete prikriti resnico?«
»Kakšno resnico?« je ostro vprašal slikar.
»Da si vas je Maščevalec privoščil... če koga spomin zapusti, ni videti takšen kakor vi. Bledi ste ko zid in sestradani se tudi zdite. Tak priznajte vendar, dragi Reynolds!«
»Tako je bilo, kakor sem vam povedal.«
»Torej se res branite izpovedi?«
»Kakšno izpoved ste pa pričakovali?«
»Resnici in pravici bi koristili, če bi nam vse povedali, kar se je zgodilo od tistega večera, ko ste izginili.«
»Saj sem vam vendar že povedal, da me je spom...«
»Neumnost!« mu je skočil Brent v besedo.
»No prav, pa končajva ta pogovor!«
Brent se je vgriznil v ustnice in nemirno bobnal po mizi. Ko je sprevidel, da bi bilo vsako nadaljnje vpraševanje zaman, je voščil prijatelju skorajšnje okrevanje in se poslovil. Pol ure pozneje je To-ny javil, da je prišla Anni na obisk.
»V atelje pridem. Daj mi domačo haljo!«
»Ali bi ne bilo bolje, da pride
miss Blackhamova gor?«
»Ne kvasi otročarij! Reci ji rajši, da že hitim!«
Tony je stresel z glavo in se vdal.
»Ali je popolnoma zdrav?« je boječe poizvedovala Anni.
»Ni ne. še nikoli ga nisem videl tako upadenega in slabotnega. Videti je kakor senca. Hotel sem poklicati zdravnika, pa ni dovolil. Pregovorite ga vi, miss Anni, na.i se spametuje, preden bo prepozno.«
Anni je prikimala in se začela razburjeno sprehajati po ateljeju gor in dal.
Ko je vstopil Reynolds, se je delal veder in zdrav.
»Sram me je, da vas pridem v tejle halji pozdravit, Anni. Ne spomnim se, da bi bil kdaj tako zbit, kakor sem tokrat. Zakaj me tako čudno gledate?«
»Tako bledi ste in... Oh, povejte mi vendar, kaj se vam je zgodilo! Toliko strahu sem prestala, da še nikoli tega.«
Sedel je poleg nje in ji božal roko.
»Nikar! Vsaka skrb je odveč, Anni. Poizvedbe v drugih mestnih okrajih so me toliko dni zamudile.«
»Torej... torej vas ni Maščevalec... Oče mi je vendar pravil, da vas hoče iz neznanih vzrokov napasti in nekam zapreti...«
»Moji opravki niso bili pray nič v zvezi z Maščevalcem.«
»Ali hočete s tem reči, da ste nalašč izginili, samo da bi ljudje mislili, da se vam je kaj zgodilo?«
»Natanko vam tega ne morem razložiti. Verjamete mi pa lahno, da mi Maščevalec ne more do živega; vendar so drugi sovražniki, ki me ogrožajo.«
»Sovražniki?«
»Da, vaši in moji. Ali bi vam nekaj zaupal? Maščevalec ni naznanil vašega očeta. To podlost je storil neki Rogers, ki mu je mastna nagrada zmešala pamet.«
Anni je bila presenečena.
»Ali je to za gotovo res?« je vzkliknila.
»Prav zanesljivo!«
»Odkod pa to veste?«
»Odločil sem se, da to doženem in dognal sem. Vaš oče čaka zdaj razprave na Francoskem; sicer še ne ve, česa ga obtožnica dolži — toda rečem vam že zdaj, da ga bomo rešili. Boste videli, Anni!«
V njenih očeh je sprva zagorel radosten plamen, toda kmalu je ugasnil.
Dalje prihodnjič
MPORTNI TEDNIK q
Kakor kdo more
Dva zanimiva lahkoatletska mitinga
V nedeljo je bil prvi nastop naših lahkoatletinj na štadionu.
Istočasno se je vršil tudi moški miting, kjer so bili doseženi dobri rezultati v skokih in tekih.
Edina športna prireditev v pretekli nedelji sta bila atletska mitinga, ki sta se vršila na štadionu na Tjrrševi cesti. Svoje moči so pomerili med seboj atleti kakor tudi atletinje. Bil je to že tretji moški miting v priredbi SK. Planine in četrti moški miting v Ljubljani sploh. Atletinje so se pa, pomerile po daljšem odmoru prvič.
Zdaj pa nekaj splošnega o lahko-atletiki v Ljubljanski provinci. Središče vsega atletskega delovanja je seveda Ljubljana, kjer si merijo svoje moči predvsem trije, skoraj enakovredni si klubi: Planina. Hermes in Ilirija. Trenirajo atleti zlasti na štadionu na Tyrševi cesti, delno pa tudi na telovadišču v Tivoliju in na štadionu 2SK Hermesa. Zaradi pomanjkanja gmotnih sredstev je otežkočeno vprašanje trenerja. Atleti delno sami, delno v zvezi s klubom vzdržujejo trenerja Kleina, ilirijanske atlete vadi pa njihov načelnik profesor Dobovšek. Vsi trije klubi so z letošnjo sezono začeli s trdim delom, saj bi vsak izmed omenjenih klubov rad bil prvak Ljubljanske province.
Upajmo da bo vprašanje prvaka kmalu rešeno, saj nameravajo klubi izvesti troboj ali pa več dvobojev med seboj. Takšna prireditev bi bila nadvse zanimiva, saj so moči klubov, kakor smo že omenili, precej izenačene, odkar so se izvršili 'prestopi nekaterih odličnih atletov.
Kakor so tudi atleti p>ovečali svoje število, tako nameravajo isto storiti gospodje sodniki: prijavljenih je namreč več kandidatov za sodniški izpit.
Velika ovira za atlete so p>a sedanji težki časi. Pričakovati ni namreč več-jjh mednarodnih mitingov, kar pač vzame našim atletom nekaj volje do dela. Seveda bodo pa stremeli tudi na internih mitingih za kar najboljšimi usp>ehi.
Zenski del tekmovanja: Miting se je začel z veliko zamudo, ker se moški del tekmovanja ni pravočasno končal. Krivda leži v prireditelju samem in pa v sodniškem zboru. Zamuda je imela velik vpliv na rezultate, saj so tekmovala dekleta v zelo hudi vročini. Miting sam nas je pa prepričal, da je tudi ženska lahka atletika v močnem razmahu, kar nismo mogli vsa zadnja leta. Hvala gre predvsem kluboma, ki sta ustanovila žensko lahkoatletsko sekcijo — Hermesu in Planini, in pa razumevanju do športa naših deklet. Na ta miting sta p>oslala svoje atletinje kluba Planina in Hermes. Premoč so pokazale atletinje Hermesa s Pri-bovškovo na čelu, saj je sama prinesla klubu kar tri zmage, in sicer v teku na 60 metrov, v daljini in višini.
Med tekmovalkami Planine se je p>a pokazala Tometova. ki ima že prav lepo tehniko v metu krogle. Nadalje so se izkazale še Roglova, Černičeva, šu-štersičeva. Rupnikova in druge.
Tennicni rezultati so naslednji:
Tek na 60 metrov: 1. Pribovškova
(H)	8.	5. 2. šušteršičeva (P)	9.
3. Kobaljeva (H) 9. 1. Zmaga Pribov-škove je bila sigurna, ogorčena borba se je razvila med drugo in tretjo plasirano.
Skok v daljavo: 1. Pribovškova 4, 47. 2 Skerljeva (P) 4 16. 3. Kobaljeva
4, 14
Met krogle: 1. Tometova 9,79. 2. Rogljeva (H) 9. 82. 3. Černičeva <H) 9, 81.
Met diska: 1. Rupnikova (H) 27, 13. 2. Tometova 25. 29.* 3. šušteršičeva 25,
14.	Precej lepo tehniko sta pokazali v tej disciplini šušteršičeva in Rupnikova.
Skok v višino: 1. Pribovškova 135. 2. Tometova 125. 3. Andra (H) 125.
Ob tem mitingu smo opazili le eno, in sicer pomanjkanje treninga. Zlasti bi bilo želeti, da bi atletinje Hermesa trenirale skupno in bolj redno.
Moški del tekmovanja:
Na tem mitingu so popravili atleti rezultate prejšnjih mitingov, ki niso bili posebno na višini, zlasti pri skakalcih in tekačih. Spet se je pokazalo, koliko pomeni reden trening, in sicer >ri Lušickem. ki je s svojim rezultant na 100 metrov postavil čas, ki smo ga bili vajeni le pri Račiču in Zorku. Presenetil je tudi Košir s svojim odličnim časom na 800 m, saj je tekel skoraj sam, drugi so mu namreč sledili v precejšnji razdalji. Med skakači so se izkazali Bratovž v skoku s palico in Nabernik II. v troskoku.
Tehnični rezultati:
Troskok; 1. Nabernik II. (P) 13, 14. 2. Smolej (P) 12, 44. 3. Kompare (Pl
11.	13.
Tek na 100 m: 1. Lušicky (P) 11, 2.
2.	Polak (H) 11, 4. 3. Kolenc (H) 11, 5.
Met diska: 1. Kosec (H) 36. 84. 2. Ing. Stepišnik (I) 35. 91. 3. Lužnik (P) 35. 74.
Tek na 400 m: 1. Oberšek (I) 52. 8.
2. Kramer (P) 56, 2. 3. Mravlje (P) 56, 8.
Tek na 800 m: 1. Košir (P) 1:59.0.
(I) 2. Jovan (P) 2:08,3. 3. Glonar (I) 2:08.3. Košir je dosegel najboljši rezultat dneva.
Tek na 5000 m: 1. Kien (P) 16:37A.
švedska štafeta (400 X 300 X 200X1007:
1.	Planina: 2:06,3. 2. Ilirija: 2:07,3.
3. Hermes: 2:07,8
Palica: 1. Bratovž (H) 340. 2. Pri-bovšek (I) 330 cm. 3. Janež (P) 330 cm.
Met kopja: 1. Kraner (P) 49,40. 2. Rigler (P) 44,66. 3. Mlakar (I) 42,42.
Želimo, da bi bilo še več podobnih mitingov, saj bodo privabili mnogo gledalcev, ki bodo s svojim zanimanjem pospešili razvoj lahke atletike pri nas.	M. K.
Pcčifnicc v
Tudi t mestu doživimo lahko prijetne počitnice — kako, vam pove dolnji članek
Lotos bomo več ali manj vsi preživeli svoj dopust v svojem domačem kraju, bodisi v mestu ali na deželi. Nekateri bodo pripomnili, da to še ni najhujše in da imamo zdaj vse večje skrbi, kakor kje bomo preživeli dopust. Vendar nimajo čisto prav; naravno in potrebno je. da si človek, ki vse leto v mestu napenja in muči svoje živce, poišče sproščenja tam, kjer je dosti miru, tam, kjer je način življenja prav nasproten njegovemu običajnemu življenju, torej na deželi.
Letos pa to ne bo tako lahko mogoče, že zaradi prehrane ne, pa tudi iz raznih drugih vzrokov. Počitka in sproščenja smo pa še bolj potrebni, kakor v normalnem času. Nikakor se ne moremo odpovedati dopustu, kajti le, če se bomo odpočili, bomo ostali zdravi, čvrsti in pripravljeni za razne preizkušnje, ki jih prinese s seboj tako viharni čas. Z nekaj dobre volje in fantazije si pa lahko uredimo prijeten dopust tudi v svojem domačem kraju, še posebno, če živimo v mestu.
Vzemimo na primer Ljubljano. Tisti, ki jo vidijo prvič, so navdušeni nad njeno lepo lego in okolico, nad čistočo v mestu, nad mnogoštevilnimi prijetnimi izprehodi v vse smeri. Gledajo jo kot letoviško mesto, in ne zaman. Ljubljana ima malone vse pogoje za letovišče. Ni zakajena z dimom iz tovarn, lepe izprehode ima, lepo okolico, vodo za kopanje, lepe parke in izpre-hajališča. Vendar smo vajeni gledati Ljubljano z očmi človeka, ki si je v svesti svoje p>osesti, kakor nekateri zakonski možjo površno* gledajo svoje žene. Zato niti ne opazimo njenih lepot in si ne moremo predstavljati, da bi bile p>očitnice v mestu utegnile biti prav tako, ali pa še bolj prijetne kakor na deželi.
Ali ste že kdaj pomislili, kaj vam prav za prav stori počitnice tako prijetne, tako zaželene? Ali na počitnicah
vam je zdelo na dopustu izvrstno vse, tudi tisto, kar ni bilo.
Ce hočete doživeti prijeten dopust v svojem domačem kraju, v mestu, skušajte med dopustom korenito iz-premeniti svoje življenje. Naučite se gledati mesto z drugimi očmi, e očmi
Lubiana ha sul Castello ed a Tivoli passeggiate piu belic che molti luoghi di villcggiatura. — Ljubljana ima v Tivoliju in na Ljubljnnskean gradu lepša sprehajališča kakor marsikatero letovišče.
človeka, ki ima vsak dan štiri in dvajset ur časa. Mislite, da je to težko? Prav nič, zabavno in koristno je, in še lahko p>ovrhu!
Predvsem si nikar ne domišljajte, da morate počitnice preživeti v tistem
&
Lo stabilimento balneare Illiria, dove i cittadini di Lubiana vanno rin-frescare il loro sangue bollente durante la canicola. — Kopališče Ilirija, kamor si Ljubljančani v pasjih dneh hodijo hladit hudo kri.
bolje jeste, kakor doma? Ne. Ali imate prijetnejšo družbo? Ne bi rekli. Ali pa bivanje v kraju, kamor zahajate, tako povoljno učinkuje na vaše počutje? Da. Zakaj?
Ker ste izpremenili način življenja. Izprememba je tisto, kar človek prav tako nujno potrebuje kakor zrak, kakor sonce, kakor hrano, če hoče duševno in telesno uspevati. Izprememba vas je vselej tako sprostila, da se
kraju, kjer ste jih bili vajeni doslej preživeti. Vedite, da lahko tudi doma sprostite svoje živce, se spočijete in si naberete novih moči. Eno je potrebno: izpremenite svoj dosedanji način življenja in delajte vce prav drugače, kakor ste vajeni, ko niste na dopustu, ko še hodite v trgovino, v pisarno, v urad.
Vstanite uro prej kakor px> navadi. Jutra so pri nas — če niso meglena —
izredno lepa, in zrak je še kristalno čist. Ob prebujenju popijte kozarec navadne ali kozarec kisle vode, če si pa lahko privoščite kakšen sadež — borovnice, rdeče jagode, češnje — ga kar na tešče pojejte. Napak ne bo storil tudi tisti, ki se bo zgodaj zjutraj odpravil v gozd po borovnioe in se jih hkrati najedel. Potem se podajte na sprehod v bližnji park — v Ljubljani na Grad ali v Tivoli — če pa ne stanujete v bližini parka, pa sedite na ko.J in se popeljite px> mestu. Takšna jutrnja vožnja s kolesom p>o Mirju, po Trnovem ali p>o šiški — vsakokrat si izberite drug konec mesta — je izredno pomirjevalna za živce, zanimiva in hkrati poučna. Pričeli boste spoznavati različnosti miljeja, razne načine življenja, opazili boste, kako drugi ljudje vstajajo in prežive prve ure dneva.
če le morete, zajtrkujte vsako jutro zunaj in vsakokrat drugje. To je dandanašnji nekoliko težko, toda bo že šlo, če boste kruh vzeli s seboj. Enkrat zajtrkujte px>d Rožnikom, drugič pri cerkvici na Rožniku, spret tretjič na terasi kakšne kavarne, na nebotičniku ali kje drugje, če sc vam kakšen zajtrk zdi posebno posrečen, si ga privoščite več dni zaporedno.
šele nato na kopanje. Tukaj naj se vsakdo ravna po svojem okusu. Nekateri bodo zavili na Ilirijo, marsikdo pa rajši na Ljubljanico, posebno ker lahko najame čoln. Dopoldanska vožnja po Ljubljanici proti Iški je izredno lepa. Lepši počitniški dan, kakor je dan na Ljubljanici, si težko predstavljaš. Počasi drsi čoln po vodi nizdol — Kajpak če si navzgor veslala in se s tem za tisti dan oddolžila športu — ti pa opazuješ zarasli breg, kjer se potapljajo ponirki, kjer mrši veter tre-potlike in vrbe, kjer kosci klepljejo kose, grabljice pa obračajo pokošeno travo. In sonce te pali v goli hrbet ali pa sije v obraz, če se zlekneš na dnu čolna.
Opolne kosi doma, ker je zdaj bolj nerodno hrano jemati s seboj. Vendar pa določi tudi nekaj dni, ki jih prebiješ ves dan zunaj; in sicer naj bodo ti dnevi sredi tvojega dopusta, ko se boš že privadila življenju na prostem in te ne bo več utrujalo. Ob delavnikih je soteska v Iškem Vintgarju prelepa. ker je tam manj ljudi kakor ob nedeljah. Dan na Savi, ko sonce pali prod. da zrak trep>eta v p>oletni prip>eki, ti odleže za dan na morju.
Kaj boš vzela s seboj, da ne boš sredi te lep>ote lačna? Srednjevelik oe-karček, v njem pa svežo hrano. Kanglico ali menažko s fižolovo solato, velik kos kruha, p>ol kile češenj in če si prijateljica solate, tudi glavico glavnate solate, ki jo na cilju otrebiš, umi-ješ in primešaš fižolu. Nekateri vzamejo radi s seboj tudi kislo zelje z oljem, prav okusna je pa tudi maža iz fižoličke, ki smo nje praktični recept priobčili v našem listu.
Tako, problem prehrane je urejen. Zdaj je treba samo še sonca, kopalne obleke, dobre volje in nekoliko energije.
Dneve, ko dopx>ldne preživite na kopališču, izpolnite s popoldanskim počitkom za zastrtimi rebračami, s prijetnim večerom v družbi prijateljice ali prijatelja v kavarni, pri rezini sladoleda ali pa v parku, opazujoč kresnice. Pazite pa, da boste prvo tretjino dopusta v mestu preživeli spokojno in zvečine mirno, da se boste res odpočili. Drugo tretjino se podajte na peš-izlete ali s kolesom — posebno, če je
dan krmežljav — zadnjo tretjino pa spet večina mirujte, da se ne boste vrnili v službo preveč zbiti. Tako boste izvrstno sprostile svoje živoe. Plavajte. gibajte se kolikor mogoče n* svežem zraku, toda nikakor ne preživite vsega dopusta ob vztrajnostne«, igranju ping ponga ali kakšne podobne igre, ki nateza živoe, namesto d* bi jih sproatila.
In predvsem: poskrbite, da boste vsak večer zgodaj v postelji in da se bo lučka na vaši nočni omarici zgod« utrnila!	Saška
KOLESA
damska in moška, najnovojši letošnji modeli v največji izbiri naprodaj po neverjetno nizkih cenah.
NOVA TRGOVINA
TyRŠEVA (DUNAJSKA) C. 36 nasproti Gospodarske zveze
FR. P. ZAJEC
IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, seda) Slrilar|evn ul. O
pri frančiškanskem moafu
Vsakovrstna otiu. diljnoule«, toiMuun, barometri, tivoroaielri. itd. Velika ubira ar. z lunine lit irtdrmit. Sima kvaiiictoa opilki!	Ceniki	brezplačno1
RESMAN LOJZE-Ljubljana
Cesta 29. oktobra (Rimska) ft.21
lelolon 44-30
M
REALITETA"
zavod za kupoprodajo nepremičnin je samo v Ljubljani Prešernova ul. 54/1. Tel. 44-20
MALI OGLASI
CVETLIČNI MED In la medico dobite najceneje v Medarnl, Ljubljana. Zidovska ul. A*
FILATELISTI POZOR! Kupujem vsakovrstne
posamezne znamke kot tudi celotne zbirke po najvišjih dnevnih cenah Istočasno nudim filatelistom znamke v serijah ali posamezne po najbolj ugodnih cenah Poizkusite in pr®" pričali se boste Knjigarna Janez Dolžan —' Ljubljano. Stritarjeva 4.
2 PARA ČEVLJEV
NAPISAL K. W. DREY
Še kot samec je bil Hans Mittler zelo korekten človek. Nikdar se ni v nobeni stvari prenaglil. Če ga je kdo razžalil, je štel najprej do trideset, potem mu je šele odgovoril. Če je dobil kakšno pismo, ki ga je ujezilo, je najprej prespal noč, potem je šele nanj odgovoril. Nikoli ni nobene slvari odlašal. Hodil je samo v družbi ljudi, ki so se grafološko in astrološko ujemali z njim; ko se je
3 štiridesetimi leti oženil, je to storil pod takšnimi pogoji, da ga v zakonu ne bi čakalo nobeno neprijetno izne-nadenje. O vsem se je dogovoril, o denarnih in zdravstvenih zadevah in tudi koliko otrok hoče najmanj imeti.
Ilza, žena Hansa Mittlerja, je bila zelo sposobna ženska, kakor v gospodinjstvu tako tudi v trgovini. Bila je zdrava ko riba, polna zdravega humorja in lepa, celo zelo lepa. Na to lepoto je bil gospod Mittler zelo ponosen, toda zbudila je v njem strašno ljubosumje, posebno še takrat, ko njegovi prijatelji in znanci niso nikdar zamudili prilike, da ga ne bi dražili, češ saj mu tako lepa žena ne bo ostala zvesta. Tem besedam se je prisiljeno smejal, toda v njegovi notranjosti je vrelo, tako zelo vrelo, da bi svojo
ženo najrajši zaprl. Že sama misel, da ne ve nič točnejšega o ženini preteklosti, ga je plašila.
V deželo je prišla zima z zlatimi sončnimi žarki, sinjim nebom in čistim zrakom,
»Možiček, ali si ne bi privoščila kratkega dopusta?« je vprašala nekega dne gospa Ilza. »Pozimi je zrak tako čist, popolnoma brez prahu. Kdo ve, kaj nas še vse čaka prihodnje leto? Takrat bomo lahko že imeli kakšnega otročička!« Hans Mittler, ki ni nikdar hodil na dopust, je zamisel za svojo osebo odklonil. Prvič: nekdo je pač moral biti v trgovini, drugič mu je bila pa tuja misel, da bi moral ležati v postelji, v kateri je pred njim ležalo že bogve koliko ljudi.
In tako se je gospa Ilza sama odpravila na dopust. Z dvema kovčego-ma in z zavitkom raznih dobrot, ki jih ji je Hans sam kupil na postiji. Založil jo je s celo kopico časopisov, da se Ilza le ne bi mogla zanimati za svoje sopotnike. Nazadnje ji je še naročil, da mu mora takoj pisati, ali je srečno prispela na cilj. Potem sta se še poljubila, pomahala v slovo in vlak je izginil. Hans Mittler je odtaval domov. Da, res je taval. Že ko je šel čez peron, se je počutil tako osamljenega, a kaj, ko ga je predvsem mučila tista nesrečna ljubosumnost. Naj lepem je .spoznal, da njegova žena prav za prav ne potrebuje nobenega zimskega dopusta in da je za
ta dopust vzela s seboj kar dva kov-čega. Ali ni morda vzela s seboj tudi večerne obleke? Strašne misli so se porajale v njegovi glavi. Morda, ne, gotovo se je sestala v zdravilišču z nekom, ki ga je poznala še iz prejšnjih let. Zato je vzela s seboj tudi dva kovčega in večerno obleko!
Od tistega trenutka, ko je vlak odpeljal njegovo ženo, Mittler ni našel nikjer več miru. In končno, da bi tej strašni in mučni ljubosumnosti naredil konec, je sedel na vlak in se odpeljal za svojo ženo, ne da bi ji svoj prihod najavil. Izbral si je namenoma za prihod pozno uro in se nastanil v hotelu, kjer je bila tudi njegova žena. Posrečilo se mu je dobiti sobo poleg ženine sobe. Sedel je za zastrtim oknom in strmel na poledenelo cesto; videl je vrt, ki je bil ves zasnežen in v katerem so črni vrani glasno prhutali z drevesa na drevo.
Končno je postalo v hotelu vse tiho. Previdno je odprl vrata, da bi se splazil k svoji ženi. V trenutku je pa njegovo srce pričelo s podvojeno silo utripati. Pred vrati njegove žene Ilze jo stal poleg njenih majhnih, ozkih čevljev, ki jih ji je bil pred potovanjem sam kupil, še en par čevljev; bili so veliki, težki, orjaški moški škornji. Zdaj, v tej minuti Hans Mittler ni štel več do trideset, temveč je planil iz svoje sobe k vratom, za katerimi je bila njegova žena s svojim ljubimcem. Začel je razbijati s pestmi
in koleni po vratih, da so se okrog po hodniku odprla vrata in so se prikazali preplašeni obrazi. Tudi nekaj uslužbencev se je prikazalo.
»Odprite!« je kričal Hans, in ko so se končno vrata le odprla, je stal* gospa Ilza vsa bleda kot sneg in preplašena. Tedaj ni spregovoril niti besedice, odrinil jo je, kakor odrineš stol, ki ti je na poti, in vdrl v sobo. Pogledal je pod postelj, v omaro, če* balkon, še celo oba kovčega je odprl-Vsa tresoč se, brez besede je stal* gospa Ilza, drobna, bleda in do smrti prestrašena.
»Kje je nesramnež,« je nahrulil svojo ženo, potem ko je zaman pretaknil vse kotičke.
»Kateri nesramnež?« je stokajoč vprašala gospa Ilza.
»Tisti, ki so njegovi tile čevlji pre<i vrati!«, se je zadrl Hans Mittler.
Tedaj je morala gospa Ilza sesti.
»Ta nesramnež je gospod iz sobe številka 3,« je dejala. »Vsak večer vzamem njegove čevlje Ln jih postavim pred svoja vrata, ker me je tako zelo strah v tej tuji hiši. Vsako jutro, preden pride uslužbenec, da jih očistil jih pa postavim nazaj na njihovo mesto. K sami ženski se vlomilec vendar prej upa,« je še dodala.
To je sprevidel tudi Hans Mittle.rj Tedaj je drugič v svojem življenji pozabil šteti do trideset, objel je svojo ženo in jo prisrčno poljubil.
 » » •  '_____________________________________________________________________________________
Izdaja K. Bratuša, novinar; odgovarja H. Kera novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. T Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani.