risrcno srečame
nekdanjih borcev zaščitnega bataljona Oblastnega komiteja
pri Marinkovcu
Potok, 13. septembra. — Pri Ma- o dogodkih,   ki so se razvijali v
rtnkovcu  je  bila  danes dopoldne tem delu naše Gorenjske, o usta-
Proslava ob obletnici ustanovitve novitvi Pokrajinskega, kasneje Ob-
lft5citnega   bataljona    Oblastnega lastnega komiteja KPS in o po-
komiteja KPS za Gorenjsko In Ko- žrtovalnosti borcev ter prebivalcev
t0&ko.        kraju prireditve so se Selške doline.
•Tečali mnogi preživeli borci orne- Po slavnostnem delu zborovanja
"lenega bataljona in Pokrajinskega so borci obujali spomine na štlri-
ler pozneje  Oblastnega komiteja, letno borbo in na razne dogodke,
a, j ... ...      x-   u  ki so jim ostali posebno v spo-
red hišo so se zbrali preživeli ' r £
borci — bilo Jih je okoli 50. Njihov mmu-
Pryl   komandant   Franc Polajnar-
Kocelj  jih  je postrojil  in potem
Pr»dal   raport   predsedniku OLO
Kranj Vinku Hafnerju. Navzoč Je
•p  tudi   komisar   tega bataljona
Heron Subic in drugi. Med gosti
P* so bili na proslavi tudi sekretar
°KZKS za  okraj  Kranj  in član
^vršnega komiteja CK ZKS Franc
PoiPit, državni sekretar za blagovni
P'omet LRS Miran Košmelj, pred-
,6<mik  OO ZB NOB   Ivan Berton-
CelJ-Johan in drugi.
2» tem, ko je tovariš Vinko "*h»er prevzel raport,   je govoril
še hitreje kot lani
dvig družbenega bruto proizvoda v našem okraju
Celotni družbeni bruto proizvod v aašem okraju je bil v prvih *fcd«Uh. mesecih letos presežen za l| 'Odstotkov v primerjavi s predvidenim letnim nacrtom. To kažejo Podatki podružnice Narodne banke * branju. Do konca julija (smo že posegli 68,4 odstotka letnega načrta — ta znaša okrog 106 milijard j*1 653 milijonov dinarjev. Dasi je 1 že lani zabeležen hiter vzpon
ruto proizvoda,  je ieto'šnji dvig
6 znatno hitrejši. To ne dokazuje Jjflj preseganje načrta za 11 odr **otkoVi marveč tudi to, da je le-načrt okraja za 5,1 odstotka
••Ji. Vrednost proizvodnje se je . a,li strmo dvigala do junija. V ^'ju (a verjetno bo to tudi v av-^u*ru) se je pokazala tendenc« °P«danja, ki je glede na dobo do-PUstov povsem običajno, in nika-
°r ne zmanjšuje optimističnih pri-
L A S I L O   S O C I A L I S T I Č
LETO XII., ŠT. 72 — CENA 10 DIN
NE   ZVEZE    DELOVNIH   LJUDI   ZA GORENJSKO
KRANJ, 14. SEPTEMBRA 195§
ve za jesensko setev
Potrebna bo večja pomoč političnih organiiaclj - Setev se bo za nekaj dni zakasnila - Pomanjkanje strokovnega kmetijskega kadra in mehanizacije bo
marsikje močna ovira
Kranj, 12. septembra.
V sejni dvorani zbora proizvajalcev OLO je bilo danes posvetovanje upravnikov kmetijskih zadrug, direktorjev kmetijskih posestev in zastopnikov občinskih ljudskih odborov, ki ga je sklicala OZZ Kranj. Na dnevnem redu je bila jesenska setev pšenice, organizacija odkupa krompirja in nekatera tehnična navodila za živinorejsko proizvodnjo. Posvetovanja se je udeležil tudi sekretar OK ZKS Kranj  Franc Popit.
'vanj v letošnji končni
uspeh. 4. c.
Ing. Engelmanova je podala poročilo o pripravah za jesensko setev. — Poudarila je, da so doslej že vsi občinski ljudski odbori, razen Bleda, razpravljali o planu pogodbene proizvodnje za leto 1959/60. Plani so bili povsod sprejeti. Občine so tudi že izdale kmetijskim zadrugam odločbe o obsegu in kvaliteti proizvodnje v letu 1959/60.
V teh dneh so v vsem okraju zasedanja zadružnih svetov in upravnih odborov kmetijskih rn-drag, na katerih obravnavajo plane proizvodnje. Od 30 zadTug, kjer so zadružni sveti io zasedali, le KZ Skofja Loka iin Draigoše proizvodnega plaino nista sprejeli.
Ing. Engelmanova je poudarila, da se kmetijske zadruge kljub lanskoletnim izkušnjam tudi letos ne
držijo strokovnih navodil glede gnojenja in dognojevanja intenzivnih in pol intenzivnih pšenic. S tem seveda prevzemajo nase vso odgovornost, če hektarski donosi potem spet ne bodo taki, kot bi biLi sicer lahko. Zadruge so doslej namreč pri Poslovni zvezi naročile žele 55 odstotkov tistih količin nitro-foskala in 50 odstotkov nitromon-kala, ki ga bodo po navodilih kmetijskih strokovnjakov rabile, če bodo hotele realizirati plan proizvodnja. Kljub temu pa bo letos potrošnjo umetnih gnojil precej večja kot lani, saj dosedanja naročila že za 50 odstotkov presegajo lanskoletno potrošnjo. Vso potrebno količino umetnih gnojil so doslej naročile le zadruge Tržič, Bled, Radovljica, Begunje in Sovodenj.
Na letošnjo jesensko setav se morajo   kmetijska  oadrugo dobro
pripraviti ne samo z umetnimi gnojili in s semenom, pač pa tudi z mehanizacijo. To tje letos še posebno važno zato, ker se bo setev za 5 do 10 dni zakasnila, ker zaradi neugodnih vremenskih razmer v poletnih mesecih še ni izkopan krompir in niso pospravljeni drugi pridelki.
Razprava o pripravah za jesensko setev je pokazala, da gre s sklepanjem pogodb med zadrugo in privatnimi proizvajalci o sodelovanju v proizvodnji za leto 1960, ki se vrši te dni, precej slabo. Še vač, tovariš Uršič je poudaril, da
je ponekod čutiti celo organiziran odpor proti tej akciji. Zadruga na Trati, kii ima 90 članov, je n. pr. doslej sklenila le 4 pogodbe. Nekatere zadruge sklepajo zdaj pogodbe samo za pšenico, ker se za njo najbolj mudi, drugo pa bodo uredile pozmeje. Iz Tazprave je bilo moč ugotoviti, da precejšen del krivde za tako stanje nosijo tudi kmetijske zadruge same, ker ne izvajajo dovolj dosledno gospodarskih in komercialnih odnosov do kmetov, ki nočejo sodelovati z zadrugo, ali celo do onih, ki niso člani zadruge. -t
% Včeraj dopoldne je odpotoval iz Beograda podpredsednik grške vlade Kanelopulos, ki je bil na povabilo Zveznega izvršnega sveta v naši državi osem dni. Q Na Bledu se je danes začel VI. kongres Združenja zveze folklori-stov Jugoslavije. — V štirih dneh bodo na kongresu prebrali okoli 60 referatov o folklori, ki Je nastala med NOB, o etnografiji Gorenjske in o naši najstarejši kulturni dediščini.
$ Po nepopolnih podatkih so v prvih šestih dne Zagrebškega ve-lesejma podpisali pogodbe v vrednosti okoli 72 milijard dinarjev. % Druga sovjetska vesoljska raketa, ki so jo uspešno izstrelili v soboto, Je uro in pol po polnoči med soboto in nedeljo preletela že okoli 200.000 kilometrov. Ob omenjeni uri je bila raketa na polovici poti med Zemljo in Mesecem. V Mosvi so včeraj objavili sporočilo, ki pravi, da raketa nadaljuje pot proti Mesecu in redno pošilja znam-stvene informacije.
PRED SEJO OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA KRANJ
90 adstatfcov šol že ima preprosta Igrišča
Jutri b0  okrajni  ljudski odbor Prvem letošnjem jesenskem žaganju   obravnaval   med drugim **0r°čilo Sveta za šport in telesno „ 3oJo o stanju telesne kulture na 0rt'njskem. Precejšen del pročila ^Jema. tudi stanje šolske telesne ^°je, ki je s šolskim letom 1957/58 Pila v novo obdobje razvoja. V t       1 ('formirana soli mora namreč 8j 1 telesna vzgoja dobiti tisto me-' ki ji pripada — ne sme biti zapostavljena,   kot se  je to ffosto dogajalo doslej.   Ni bilo
Pat
v*go
rebno dokazovati, da je telesna
DJa neizogibno potrebna za ne-1   011 otrokov razvoj in da je ne-°rno(stlji\ro    zaščitno sredstvo
otr u VSe okvare-   ^i Jin Prinaša °ku š0]a s trenutno še slabimi P°3°ii za delo.
QJ«vn
a ovira za sistematično delo
"j»       P°'C'II0^JU P®- Je pomanjka-Priniemih prostorov za telesno
vzgojo. V vsem okraju 125 šol razpolaga le s 25 telovadnicami, od katerih nekatere komaj zaslužijo to ime. Nekatere od teh so šoiska last, uporabljajo pa jih tudi društva, druge pa so društvena last in gostujejo v njih tudi šole. — Perspektivni plan predvideva gradnjo šolskih telovadnic še v Zlreh, Železnikih, Kranjski gori, Preddvoru In v Cerkljah, ki naj bi postale žarišče dela v teh šolskih okoliših.
V letošnjem letu so se vse šole prizadevale zgraditi vsaj preprosta šolska igrišča, ki jih ima dane3 že 90% vseh šol. Akcijo la gradnjo šolskih igrišč bodo v prihodnjem letu nadaljevali tako, da jih bodo imele'vse šole. Pri tem bi morali nekoliko bolij pomagati šolam tudi občinski ljudski odbori, ker so šolske oblasti same v nekaterih primerih brez moči.
Svet za šport in telesno vzgojo
je v skladu z načeli šolske telesne vzgoje in reformirane šolo izdelal okvirni načrt za delo na tem področju v prihodnjih letih, v katerem poudarja, da ja v Soli potrebna splošna in orodna telovadba, da noben učenec ne ime oditi iz osnovne šole kot neplavač ali ne-smučar an da mora vsakdo obvladati najvažnejše  panoga atletike.
V ta namen se postavlja zahteva, naj bodo zimske počitnice premične, če hočejo služiti svojemu namenu. To na) seveda ne prizadene zaključka prvega in pričetka dTU-gega semestra, gre le za proste dni, ki naj bodo učencem na razpolago takrat, ko nastopijo ugodne snežne razmere. Svet tudi zahteva, da je treba pogosteje razpisati šolska tekmovanja v posameznih športnih panogah, ki so nekak usmerjevalec in pobudnik za intenzivnejše delo.
V preteklem letu so na primer prvič izvedli okrajne šolske plavalne tekme, na katerih je sodelovalo 162 učencev, v Kranjski gori pa so bile okrajne smučarska tekme s 467 tekmovalci. T.
KRANJSKI SREDNJEŠOLCI GRADIJO VODOVOD
Mladinske delovne brigade so z delom pri gradnji vodovoda BašelJ—Kranj končale 8. septembra. V prvi izmeni, od 1. do 31. j nI i j a, so delale na trasi tri brigade. — Najboljša brigada naselja na Suhi je bila III. kranjska delovna brigada »Ivo Slavec-Jokl«, ki je bila štirikrat udarna in enkrat specialno pohvaljena. 25 brigadirjev >• dobilo naslov udarnika, 26 pa je bilo pohvaljenih.
Delo pri gradnji vodovoda še nI končano. Na pomoč so zdaj priskočile kranjske srednje šole, ki delajo pri izkopu jarka vsaka po dva dni. Prva je delala na trasi Srednja tehniška tekstilna šola iz Kranja, ki pa se ni najbolje izkazala. Za njo so delali kranjski gimnazijci, iVTStile pa se bodo še industrijske in vajenske šole. Na sliki: kranjski gimnazijci pri delu.
BolISi uspehi odraz jima litin iflitltfiili
Ce primerjamo letošnjo proizvodnjo kemične tovarne v Podnar-tu s proizvodnjo lanskega prvega polletja, lahko ugotovimo znaten porast. V tovarni so nam postregli s podatki, ki kažejo, da se je pro-
Zn enotno stališče
pri nacionalizaciji poslovnih prostorov
Kranj, 13. septembra. — Včeraj dopoldne je bila v prostorih Okrajnega ljudskega odbora Kranj seja okrajne Komisije za nacionalizacijo stanovanjskih zgradb, poslovnih prostorov in gospodarskih
OBA FIATA V ŠKOFJO LOKO ,j   rad'cionalna vsakoletna tombola, ki jo je organiziral Občinski «te      ai svet Kranj, je danes popoldne privabila v Kranj ogromno lo ljudi. — Roka male Špelce Je bila za nekatere srečna, za
J**00*110 Veilmo ostalih pa precej muhasta. Montažno hišo je zadel °h*lZ Zalokar- delavec z Bleda. Oba avtomobila sta šla v škofjeloško Lok : e<ne9a Je dobil šofer To,maž Bergant Iz Tomaža nad Skofjo »t* ' dru3ega pa Emil Primožič iz Sv. Duha pri Loki. Motorni kolesi *adela Andrej Perne iz Kranja in Slavka Pol z Blejske Dobrave.
DELO ODBOROV ZA GOSPODARSTVO ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE
Odbora za gospodarstvo obeh zborov Zvezne Ljudske skiipščine se bosta sestala 22. septembra in obravnavala osnutke več zakonov. Na prvih jesenskih sejah bosta odbora med drugim razpravljala o osnutkih zakona o družbenem knjigovodstvu in zakona o izkoriščanju obdelovalne zemlje.
PROSLAVA 40-LETNICE KPJ IN SKOJ V MAKEDONIJI
Republiški odbor za proslavo 40-letnlce SKOJ v Makedoniji je sklenil, da bo glavna proslava 17. oktobra v Skopju. Prihodnji mesec bodo priredili tudi številne druge proslave in razstave.
poslopij, ki je bila sklicana na pobudo občinske komisije iz Kranja. Seji so prisostvovali predstavniki občinskih komisij z vse Gorenjske in tajnik republiške komisije dr. Grošelj.
Na dnevnem redu je bila razprava o nacionalizaciji poslovnih prostorov, ki merijo manj kot 70 m! površine. Do sedaj so se pojavljali primeri, da so lastniki teh zgradb zahtevali od posameznih gospodarskih organizacij zelo visoke najemnine. Med temi je bilo celo nekaj špekulacije (razne tihe najemnine).
Takih in podobnih primerov je še dolga vrsta po vseh občinah na Gorenjskem. Na seji so sklenili, da bodo zavzeli enotno stališče po vseh občinah, in sicer da bodo upoštevali pri nacionalizaciji poslovnih prostorov velikost posameznega lokala, lokacijo in predvsem družbeni interes. Ravno tako bodo nacionalizirali vse tiste poslovne zgradbe, ki merijo manj kot 70 mJ, kjer bodo ugotovili primere špekulacije.
izvodnja v prvem polletju povečala za 28 odstotkov, dohodek podjetja pa celo za 32 odstotkov. Ti uspehi so odraz boljšega načina nagrajevanja. Delovno storilnost so povečali v tovarni za okoli 20 odstotkov, v proizvodnji pa je bila še mnogo višja. Zlasti so z novim načinom nagrajevanja uspeli znižati proizvodne stroške in povečati skrb za kvaliteto. Osnovni tarifni pravilnik je dopolnjen še s štirimi prilogami ,po katerih so nagrajevani delavci za boljšo kvaliteto proizvodov, za disciplino, večjo proizvodnjo itd.
V težnji, da bi povečali produktivnost, so namreč slutili, da obstajajo še rezerve, ki še niso bile spodbudene s primernim nagrajevanjem. Z novim načinom nagrajevanja pa so že dosegli mnogo tega, vendar menijo, da nagrajevanje še ni popolno in da bodo letošnje izkušnje pokazale, kje in kaj bo
še treba urediti. V tovarni je zaposleno okoli 70 delavcev in delavk ter 17 vajencev. Proizvajajo čiste kemikalije za industrijo in laboratorije, zlasti za kovinsko im predelovalno industrijo, elektro ia strojno industrijo, motorno industrijo, ladjedelništvo itd. Skratka, snovi za zavarovanje kovin proti koroziji in za dekoracijo kovin.
-k
POSVETOVANJE O ODKUPU
IN PRESKRBI S KMETIJSKIMI PRIDELKI
V sredo, 16. septembra dopoldne bo v prostorih zbora proizvajalcev OLO Kranj posvetovanje o odkupu In preskrbi s kmetijskimi pridelki, ki ga je sporazumno s Trgovinsko zbornico in Okrajno zadružno zvezo sklical Okrajni ljudski odbor Kranj.
V BOHINJU BODO PRIHODNJE LETO SAMI KRILI VSE POTREBE PO MESU
Na posvetovanju predstavnikov občinskih ljudskih odborov, upravnikov kmetijskih zadrug in direktorjev kmetijskih posestev, ki je bilo v soboto v Kranju, smo eve-deli, da so kmetijske zadruge v Bohinju prevzele nalogo, da bodo prihodnjo turistično sezono same oskrbele za domači trg dovolj me-
sa. Prostore za pitallšče, v katerem bodo redili približno 50 telet, Imajo že pripravljene.
Na posvetovanju so govorili tudi o pripravah Kmeti |ske zadruge Naklo in Kmetijskega posestva Kranj za proizvodnjo piščancev — pohancev.
1  »GLAS GORENJSKE«
KRANJ, 14. SEPTEMBRA 195»
iz naših krajev
Razgovori z našimi poslanci
ZBOR MBD »TONE CUFAR«
NA JESENICAH Mežaklja, 13. septembra. — Na
Mežaklji je bil danes zbor mladinske delovne brigade »Tone Cufar« iz jeseniške občine, ki je sodelovala pri gradnji avtomobilske ceste Bratstva in enotnosti ter pri ostalih delovnih akcijah kranjskega okraja. Poleg mladine so se udeležili zbora tudi član predsedstva CK LMS tov. Trplan, sekretar Občinskega komiteja ZKS Jesenice tov. Saksida in predsednik ObLO Jesenice tov. Treven. Po poročilu so sprejeli 10 mladincev v Zvezo komunistov, nakar so nagradili najboljše aktive. Mladinski aktiv Blejska Dobrava je dobil prvo, mladinski aktiv Kranjska gora drugo mladinski- aktiv Mojstrana tretjo nagrado.
VADITELJSKI TEČAJ V ŠKOFJ1 LOKI KONČAN Skofja  Loka,   13. septembra. —
Danes je bil v Škofji Loki zaključen tečaj za vaditelje strelskih družin Škofje Loke ter Selške in Poljanske doline. Na tečaju so predavali najbolj izkušeni strelci in strelsk'i funkcionarji Strelske zveze Slovenije. Izpite bodo tečajniki polagali čez nekaj dni. Tovrstni tečaj je bil za ta predel Gorenjske zelo potreben, ker ie več let primanjkuje sodnikov, vaditeljev pa doslej sploh še iniso imeli. -an
Z ZASEDANJA ZS KZ PODNART
V četrtek, 3. septembra je bilo v Podnartu 4. redno zasedanje zadružnega sveta Kmetijske zadruge Podnart. Razpravljali so o načrtu jesenske setve in pogodbene proizvodnje za leto 1959-60.
Glede na to, ker v radovljiški občini krijejo potrebe po kmetijskih proizvodih le s krompirjem in poznim sadjem, uvoziu morajo celo meso in mleko, čeravno so vsi pogoji, da bi jih pridelali v občini v zadostni količini, so za družniki potrdili oziroma sprejeli načrt ObLO Radovljica, ki za Podnart predvideva s pogodbeno pro izvodnjo v letu 1960 27 ton prašičev bekonov, 21 ton telet, 48 ton fovedi, 20 plemenskih krav, 50 ha travnikov, 35 ha deteljižč, 20 ha krompirišč, 20 ha pšenice itd. Člani sveta so živahno razpravljali tudi o skupni obdelavi zemlje v posameznih vaseh in o kmetih, ki so zemljo že ponudili v obdelavo KZ. Svet je zadolžnil upravnika in UO, da izdelajo potrebna pravila — program, da bi omenjene želje zadružnikov lahko čimprej uresničili.
C. tt.
ZAKLJUČEK SEMINARJA NA GOLNIKU Golnik, 13. septembra. — Sinoči je bil v prostorih Inštituta za tuberkulozo na Golniku zaključen V. tradicionalni seminar za medicinske in patronažne sestre proti-tuberkuloznih dispanzerjev Slovenije, ki mu je prisostvovalo 85 udelleženk iz 47 dispanzerjev ter gostje iz Novega Sada, Zagreba in Osijeka. V okviru tridnevnega seminarja je bila na sporedu vrsta prcdavamj, ki so jih posredovali udeleženkam maši znani zdravniki — specialisti za bolezni pljuč.
I. V.
CESTA DOMŽALE—KAMNIK
Ta teden so začeli v Domžalah betonirati podvoz za asfaltirano cesto Domžale—Kamnik, obenem pa tudi urejati dovozne ceste k priključku na trojansko cesto. Od Duplice do Jarš je cestišče pripravljeno za asfaltiranje, v Jaršah pa še postavljajo robnike.
PRED 40-LETNICO SVOBODE JESENICE
Svoboda Jesenice bo letos praznovala 40-letnico svojega obstoja. Organizacijo praznovanja 40-letnice jeseniške Svobode je prevzel Svet Svobod in prosvetnih društev občine Jesenice, ki je že izdelal program prireditev od 3. do 11. oktobra. — Pričetek praznovanja bodo naznanile godbe na pihala Svobod Jesenice, Javornik, Hrušica in Žirovnica, ki bodo priredila v soboto popoldne v domačih krajih promenadne koncerte. Istega večera bo v Cufarjevem gledališču slavnostna akademija, na kateri bo razen   odsekov  Svobod jeseniške
ključna prireditev pa bo v nedeljo, 11. oktobra. Dopoldne ob 11. uri bo koncert združenih godb na pihala pred jeseniško postajo, zatem pa zborovanje Svobodašev. U.
DRUGI KONCERT SLOVENSKEGA OKTETA V LETOŠNJI SEZONI NA BLEDU
Danes, 14. septembra zvečer, bo v hotelu Toplice na Bledu že drugič v letošnji sezoni koncert umetnih pesmi Slovenskega okteta iz Ljubljane. Prvič je letos gostoval na Bledu 18. junija, lani pa se je mudil omenjeni ansambel na Bledu trikrat. — Ta priljubljeni in svetovno znani slovenski pevski zbor je posredovali glasbeno kulturo že v različnih deželah sveta in povsod lepo uspel. -Jb
Treba ie izkrali
za uspešen zbor volivcev
Na lanskih volitvah v Zvezno in Republiško ljudsko skupščino je bil v Republiški zbor proizvajalcev izvoljen tudi tovariš Anton Seljak. Razen na skupščinskih sejah sodeluje tudi v gospodarskem odboru Zbora proizvajalcev in je zato dobro seznanjen z raznimi vprašanji, ki zadevajo naš ekonomski razvoj.
V bežnem Tazgovoru v tovarni Iskra, kjer je tov. Seljak zaposlen, ni bilo govora o ekonomskih vprašanjih, marveč o stikih z volivci.
Servisne delavnice
GLAVNA ŽELJA USTANOVITELJEV STANOVANJSKE SKUPNOSTI V ŽELEZNIKIH
»Prvič je prišel do izraza stik poslancev z volivci — je pripovedoval Seljak — januarja letos, ko so se vsi poslanci iz okraja zbrali na skupnem sestanku in se pomenili o zborovanjih z volivci. Slo je za tolmačenje nacionalizacije zemljišč na zazidalnih področjih in za razlago o novih ukrepih v kmetijstvu. Zbor volivcev v Iskri je bil takrat zelo živahen in dobro obiskan. Nekoliko slabše je bilo v Tiskanini, v glavnem pa so bili zbori volivcev-proizvajalcev po kolektivih zelo dobri.« »Kaj pa zbori volivcev na terenu?«
»Nevarnost pri zborih volivcev na terenu in v proizvajalnih enotah — v podjetjih — kot pravi Seljak ■— bi utegnila biti v tem, če bi govorili o istem vprašanju na (slehernem zboru. Mnogo voliv-
industfijii stvar, ki
cev, ki so zaposleni bi dvakrat poslušalo isto Treba je izbrati glavni problem zanima večino volivcev. Tako >° na zborih v proizvajalnih skupinab razpravljali z volivci o delitvi dobička, o novem načinu nagrajevanja po učinku itd., na zborih P° okoliških vaseh pa so razpravlja" o različnih komunalnih problemih' ki volivce zanimajo.«
»Kolikokrat ste bili na zbori* kot poslanec?«
»Trikrat ali štirikrat. Ne spornj" njam se natanko. Vem, da smo o* taki priložnosti razpravljali z T0' Uvci o družbenem načrtu pa o občinskem proračunu itd. Zdaj na •en so predvideni novi zbori, kjer bomo poslanci ponovno prišli y stik z volivci.« K. M«
V sredo zvečer je bil v prostorih Kmetijske zadruge v Češnjici zbor volivcev. Odbornik Mirko Adbrožič je volivcem predlagal razpravo o ustanovitvi stanovanjske skupnosti. Volivci so živahno govorili o potrebah in delu te nove organizacije.
Njihova stanovanjska skupnost zajema Železnike, Cešnjico in Studeno. Zato je bil tudi v Železnikih sklican zbor volivcev, kjer so razpravljali o stanovanjski skupnosti in izvolil v svet tega organa 12 članov, medtem ko so 13 članov sveta izvolili na zboru volivcev v Češnjici. V svetu bo skupno 25 članov.
Na zboru volivcev v Češnjici so občine sodelovalo tudi Cufarjevo zlasti govorili o servisnih delav-gledališče. Kulturne prireditve se nicah, ki naj bi jih osnovali v bodo nato vrstile ves teden,   za-  okviru    stanovanjske skupnosti.
PLAN KOOPERACIJE V ŠKOFJELOŠKI OBČINI
350 ha krompirja ia 83 intenzivnih Menic
Po sklepu, ki so ga sprejeli na posvetovanju s predsedniki občinskih ljudskih odborov na OLO Kranj, bi morali vsi občinski ljudski odbori do 15. avgusta sprejeti plane kooperacije v kmetijstvu za leto 1959/60, ki jih bodo pozneje kot sestavni del vključili v občinske druž-
OBRAZI   IN POJAVI
AVTO-STOP
Se mar niste takrat, ko.ste zamudili vlak ali avtobus, jezili in jadikovali? Čakati ste morali naslednjega, morda ste se celo vrnili domov. Toda naša mladina, zlasti študenti, znajo drugače: podajo se na cesto in z dvignjenim palcem zaustavljajo vozila ter prosijo za prevoz. Ta tako imenovani avto-stop se je v današnjem motoriziranem svetu zelo razbohotil. Ob cestah ne dvigajo palcev samo taki, ki jim je potovanje nujno, marveč tudi za razvedrilo. So taki, ki si zamislijo brezplačen izlet z avtostopom v daljne kraje. So celo taki, ki potujejo preko celih kontinentov ali celo okrog sveta samo z avtostopom.
Matilda je imela ondan skromnejšo zeljo. Bila je na Bledu. Jezero je bilo toplo in potem . .. Samo nesrečno snidenje z znanci in kratko kramljanje, ki ga že zavoljo bon-tona ne kaže zavreči... in že je bilo prepozno. Zadnji avtobus je odpeljal.
Kako domov v Kranj? Spraševala je, čakala, razmišljala. Navsezadnje se je odločila. Kmalu je bila na križišču pri Lescah. Tam je bilo več upanja. Mnogi avtomobili z domačimi in tujimi tablicami so hiteli mimo; morda iz inozemstva, morda iz Kranjske gore, poslovni ljudje, ki so se vračali z Jesenic itd. Matilda je dvigala palec roke, kolikor je mogla. Bila je prisiljena. Kako naj bi sicer prišla domov. In znočilo se je. Precej vozil je drvelo mimo. Končno, vendar! Šofer je prijazno ustavil. Poleg njega je sedel še en sopotnik. Prijazna sta bila in ji ponudila sedež. Kakšna sreča! Čez pol ure bo doma. Pozabila bo na smolo, ki jo je imela z avtobusom. Morda bo doma povedala zgodbico, morda tudi ne.
Ko je tako razmišljala, je vozilo brnelo z vso naglico po ravni betonski cesti proti radovlji-
bene plane. Nekatere občine so se na te seje resno pripravile (Kranj, Skofja Loka), druge pa so sklep izvršile zelo formalno, niso se poglobile v problem proizvodnih kapacitet. Ali so proizvodne kapacitete izkoriščene ali ne? Ponekod ne vsklajajo svojih potrošnih potreb z možnostjo proizvodnih kapacitet. S specializirano in pogodbeno proizvodnjo bi bilo treba tako zaostriti kriterije, da bi vsaka občina sama zadostila domači potrošnji kmetijskih pridelkov. Specializacija je mišljena predvsem v tem smislu, da bi povsod pospešili predvsem proizvodnjo tistih kultur, ki dobro uspevajo in dajo visoke hektarske donose. Kulture, ki so deficitne, bi kazalo opustiti.
V škofjeloški občini po smernicah prespektivnega plana gospodarskega razvoja v 1. 1959/60
Volivci, zlasti žene, so navajali predvsem potrebo po šivalnicah, pralnicah in drugih drobnih dejavnostih, ki bi lahko veliko pomagale zaposlenim ženam pri njihovem domačem delu. Na zboru volivcev je bil tudi tajnik občine Železniki ter referent za gospodarstvo, ki sta volivcem odgovarjala na mnoga vprašanja in dajala pojasnila o nekaterih problemih obrtne dejavnosti ter o možnostih, ki jih nudi stanovalcem njihova skupna organizacija — stanovanjska skupnost. -1. c.
TEKSTILNI CENTER JUGOSLAVIJE
Združenje tekstilne industrije Jugoslavije je sprejelo predlog, po katerem naj bi se v Kranju osnoval Tekstilni center. Gre za vzgojni center internatskega tipa, kjer bi usposabljali bodoči tekstilni kader. Taki centri za posamezne veje gospodarske dejavnosti to predvideni tudi drugod. V Sloveniji sta predvidena dva taka centra: v Ljubljani za gradbeništvo in v Kranju za tekstilno industrijo.
Tekstilni center v Kranju naj bi, po predlogu, imel zmogljivost približno 40 do 50 udeležencev. V treh ali štirih mesecih naj bi se ti usposobili za določene poklice: za predenje in tkanje bombaževi-ne in za predenje volne itd. Center bo vodila mednarodna organizacija dela, ki je tudi glavni lni-
Čimveč samostojnosti osnovni* organizacijam ZK
IDEOLOŠKA DEJAVNOST V OBČINI KRANJ
Na seji ideološke komisije pri Občinskem komiteju ZKS v Kranju so pred dnevi ugotovili, da je bila ideološka dejavnost v zadnjem letu zelo razgibana. To velja zlasti v primerjavi s prejšnjimi leti. Od lanske jeseni do letošnjega poletja je bilo v vseh osnovnih organizacijah vrsta predavanj in drugih oblik ideološke vzgoje. Zlasti so bili povsod dobro obiskani študijski sestanki} kjer so proučevali gradivo VII. kongresa ZKJ.
Kljub vsemu pa nameravajo letos napraviti pravo prelomnico v organizaciji ideološkega dela. Doslej je bila ta dejavnost vse preveč centralizirana v občinskem komiteju. Tako so ugotovili na seji. Vnaprej naj bi imele v tem čimveč samostojnosti   same osnovne
da bodo komunisti teoretično, širše plati proučili posamezne P katerimi 5
s pojavi, ki so značilni za njin°Y kraj itd. *
jave  in probleme, srečujejo pri vsakodnevnem
Ne*
TE DNI PO SVETU Jutri, 15. septembra, se bo v Yorku pričelo letošnje zasedah Generalne skupščine OZN. Se^**^ riat OZN je objavil seznam vo« teljef/ delegacij, med katerimi J 52 zunanjih ministrov,   med 1 pa sta dva presednika vlad iu podpredsedniki ter trije drugi nistri. Dnevni red zasedanja °b'eJj, doslej 63 točk, med njimi je ' prava o poročilu generalnega kretarja o delu Organizacije ' poročilo Varnostnega sveta, 13 nemškega im socialnega svet*
poročilo Mednarodne agencijA^ organizacije. Same naj bi, na pri-  jedrsko energijo. Na dnevnem r mer,  sprejemale   svoje   programe  Je tudi poročilo generalnega se^uCj študija,  izbirale  tematiko  za  štu-  tarja o
ouferej^
Združenih   narodov   o mirolj0
uporabi jedrske enegije in pof0
Čil"
dij, same iskale predavatelje, or
ganizirale čas in kraj študija itd. u^^aui jmnu cu^i|E *»• r ^
Iz  okvira občine bi   morda   dali Znanstvenega komiteja ZN, v
samo nekaj  obveznih tem in po- terem obravnavajo posledice r»
magali samo tam, kjer bi bilo po-  aktivnega izžarevanja. — P°sC ...
_.. ... ....... ___cvece
ciator ustanavljanja teh   centrov,  trebno. Tako je predvideno, da bi  točka dnevnega reda bo P0*^,,)*
škern odcepu. Sopotnika sta bila zgovorna in prijazna. Med kramljanjem je komaj utegnila opazovati, kako so v soju žarometov švignila mimo drevesa ob Naser-jevi ulici, kako so se vozili mimo hiš, se spustili   po kratkem
klancu navzdol. Prav, ko si je površin pod žiti ne bodo pove mislila, da se bodo spustili po čali. Jeseni bodo v pogodbeni brezjanskem klancu, je vozilo proizvodnji posejali 83 ha z in-nenadoma zavilo v desno. Bili so tenzivnimi in 66 ha s polinten-na kolovozu, ki je vodil med po- zivnimi sortami pšenic. V pla-Ija. nu kooperacije poudarjajo pred-
» Moram nekaj popraviti,« je vsem važnost pravilnega in za-dejal voznik, a drugi sopotnik, ki dostnega gnojenja kot pogoja se sploh ni zmenil za vozilo in  za uspeh. Ni namreč vseeno, če
Cez nekaj let, kot predvidevajo, bi ta center postal splošna mednarodna ustanova, ki ne bi sprejemala zgolj slušateljev iz Jugoslavije, marveč tudi iz drugih dežel.
Za ustanovitev tega centra je seveda treba poskrbeti potrebne prostore za učilnice, stanovanja, delavnice za praktični pouk itd. Zato bo o tem predlogu razpravljal OLO na sedanji seji. Ce bodo sprejeli materialne obveznosti, bo tekstilni center začel poslovati 1. septembra 1960. -i. c.
sprejeli v program zadnje   teme na tudi miroljubnemu izkorlS^8 J
VII. kongresa, ki jih še niso pro- medplanetarnega prostora.
učili,  nekaj  tem iz IV. kongresa preteklih letih bodo na zased
ZKS in še problematiko  o kme- tudi letos pregledali korejsko
tijstvu.  Vse  ostale teme študija, sanje, In sicer na osnovi P0*0^
morebitna predavanja itd., naj bi komisije ZN za združitev in
iskale osnovne organizacije same iz problematike vsakodnevnega konkretnega dela s svojega področja. Na seji komisije so menili, da bo taka svobodna izbira tematike za študij lahko veliko pomagala komunistom pri njihovem delu. Študij bo namreč kot sredstvo,
Koreje. Afriške in azijske - . bodo verjetno zahtevale, da se ,e dnevni red vnese tudi vpra» e Alžira. — Na zasedanju Gcner"^ skupščine bo verjetno govoril predsednik Sovjetske zveze w f obisk«
ščev, ZDA.
ki bo takrat na
LJUDJE
Na pragu
IN DOGODKI
»dogodka leta«
Uresničuje se tisto, kar bi še prakso hladne vojne in mednarod- Toda upamo lahko s precejšni0 ^
pred letom dni imeli za pravljico:  ne napetosti. Seveda ne samo za-  tovostjo,  da takšna priza
dev»»
potuje preko oceana v ZDA. Kakor so objavili, se bo Hruščev
pelje s seboj tako miroljubno spremstvo.   Naiobe,   prav takšen
nemu obisku na ameriški ce\^,(l Saj se tudi v politiki velik"1^
»okvaro«, je bil vse prijaznejši in pridelajo na 250 ha (toliko pše- sovjetski predsednik vlade Hruščev radi   tega,   ker   Nikita   Hruščev ne bodo dajala ton temu P01^
gostobesednejši. niče sejejo v občini) 60 vagonov
Vozilo se je ustavilo. Šofer je pšenice, kot so jo pridelali še v
zlezel izza krmila   in   se   lotil letu 1957, ali 93 vagonov, koli-
>pokvarjenega« stroja. Ropotal je kor jo po perspektivnem planu
z orodjem, da ni bilo konca n* pričakujejo v letu 1961.
kraja. Sopotnik je postajal zgo- Plan kooperacije so v škof-
vornejši, celo več: Matilda je V jeloški občini izdelali na pod-
hipu opazila, da ji postaja nepri- iagi tržnih viškov, razen pla-
jeten. Sklanjal se je k nji in ji na proizvodnje pšenice, za ka-
dvoril. .. Začel jo je gladiti po rokah, po ramenih, božati po laseh. Postajal je nasilen. Matilda se je umikala, dokler se ni znašla v kotu voza. Sopotnik je postajal vedno bolj vsiljiv. V naglici je poiskala kljuko. Vrata avtomobila so se vdala in iznebila se je vsiljivih rok. Toda — planil je za njo, jo dohitel in . . . Ko ji je skušal zatisniti usta, da ne bi mogla klicati na pomoč, ga je močno ugriznila v roko. Napadalec je za trenutek odnehal. Tedaj ga je udarila v obraz in zbežala proti cesti. Ni ji sledil. Skrila se je ob cesti, dokler ni avtomobil z »uvidevnima« potnikoma utonil v temi.
Bila je razburjena in ni slišala niti vozil, ki so drvela po cesti proti Kranju. Samota ji je ta trenutek godila. Končno je našla drugo vozilo, se zgrudila na mehak sedež in se brez nevšečnosti pripeljala do Kranja.
K. M.
tero klimatski in talni pogoji ne dopuščajo, da bi jo lahko proizvajali tudi za trg.
Plan za leto 1960 določa za škofjeloško občino 960.000 litrov mleka, 232 ton bekonov, 105 ton telet in 584 ton govedi. Proizvodnjo krme, ki je pogoj za izvršitev plana živinoreje, bodo organizirali na 1171 ha površin. Razen tega bodo na 108 ha posejali oves in na 76 ha ječmen, pogodbeno pridelovanje krompirja pa previdevajo na 350 ha njivskih površin.
A. T.
■ spremstvom mudil v gosteh pri  sestav sovjetske delegacije doka- čedalje bolj zrcali realisti£*,a j„
ameriških gostiteljih od 15. do 27.  zuje, da gre za očiten prelom v ravnavanje svetovnega polo* ^jjj.
septembra. Med tem časom se bo  dosedaj veljavnih mednarodnih od- se uveljavlja težnja po ra'/0°v jjj
razgovarjal z vodilnimi ameriškimi nosih ali bolje rečeno, v odnošajih To se zlasti kaže v zadnjih p°'e j(
državniki na čelu z Eisenhowrom med obema blokoma v povojnem ameriške politike, predvsem P* .
času. prišlo do izraza med nedavnim
-   -  -    —— nhov'
Hkrati Je treba takoj pribiti, da tavanjem predsednika Eisen*'lc
bi bilo odveč vse staviti samo na P° zahodnoevropskih Presto\. tet»
ta obisk. Mednarodna nasprotja so Sovjetska zveza pa Je že PreO.aK0
... _~x„i___n____i____„ _____;n pOl>"
ter se obenem seznanil z »ameriškim načinom življenja«, ko bo precejšen del obiska posvetil potovanju križem po ZDA.
Kdor   Išče   zanimivosti   v   tem vse preveč globoka, sporna vpra- »čela prikrojevati svojo P*"* obisku, ta bi moral biti zadovoljen sanja, vse preveč zapletena, da bi velike sile potrebam stvarno« • že s tem, da si hodita v goste pred- lahko en sam obisk — pa najsi bo     Obisk Hruščeva onstran °c $ stavnika dveh nasprotnih držav. —  še tako važen — čez noč rešil za- bo tako doslej najvažnejši * Vendar pa lahko že zdaj pričaku-  vozlani svetovni položaj, jemo, da bo ta obisk bogat tudi z
Toda če se skušamo zavarovati drugimi privlačnimi drobci. Ze sam pred pretiranim optimizmom, nam sestav sovjetske delegacije Je ne- to vseeno ne brani, da ne bi v dvomno zanimiv. Poleg pjedsed- p(>lnl urednosti ocenili bližnji nika vlade Hruščeva in neogibnega oblsk- Menda ni (đaiies „ikogar na števila funkcionarjev je na spisku SV6tlli  kl ,bi p0ldCenjeval pomen
t uresničevanju novih sPreDJj v odnosih med obema taboro
Zato lahko upravičeno reŽe^,. da smo na pragu »dogodka le
MARTIN TOMAZlC
obiska Hruščeva v ZDA, kakor tudi povratnega potovanja Elsen-howra v Moskvo za nadaljnji napredek mednarodnih odnosov. Celo tisti, ki mu nasprotujejo in si pri-
potnikov tudi vsa družina Hruščeva — soproga Nina Petrovna, hčeri Julija Nlkitina in Rada Nikitina ter sin Sergej Nikitlč. Med osta-1 limi spremljevalci pa lahko opa-
W V W M W 7mW tudi lme znanega S0VJe,ske9a zadevajo, da bfga onemogočili" ali V        K        C        Wl pisatelja MlhaUa Solohova in nje-  vsaj zmanjšali njegov pomen, de-
Za začetek tedna napovedujejo 9ove žene- lajo to prav zaradi tega, ker ga
meteorologi dva do tri dni dežja Takšen sestav pa ni samo zanl- po tihem pravilno vrednotijo. TI z močno ohladitvijo in s snegom miv, pač pa kaže tudi pomen tega krogi, maloštevilni sicer, toda vča-nlzko po gorah. Nato bo postopno neobičajnega obiska v posebni luči. sih zelo vplivni, ki nočejo odsto-zboljšanje In v prvih jasnih nočeh NI namreč mogoče iti mimo dej- piti od politike sile in skušajo na-nevarnost slane, pozneje pa top- stva, da bo ta obisk potekal v daljevati s hladno vojno, bodo v leje. ostrem nasprotju z vso dosedanjo ta namen seveda napeli vse sile.
»GoT««i jskl
— Urejuje uredniški o***
— Direktor S. Berailk — °* govorni urednik Vojko Ijg vak — TeL ured«iiltva lj
— Uprava 307 — Ta*w* r*čun pri Komunalni b«a** f Kranju «97-70-135 — ^ ha)a ob ponedeljkih In P*^
k*h — Letna naTOČnta« dinarjev,   mesečna 50
100
KRanj, 14. septembra 1959
»GLAS  GORENJSKE« 3
Prodam motorno   kolo »Vespa«
°faian Meseršmit v odličnem sta-Ju-   Cena    po   dogovoru. Jožo
VolJšak, Zbilje 43, Smlednik. V 'reJsnjern oglasu je bil napačno 0bJavljen naslov. 4315
"odam 9 gramov zlata za zobe, ^Jrantirano 22-karatno. Jelenčeva
'^rimskovo, Kranj 4411 torek, 8. septembra mi ]e bilo
* Trati pri Velesovem zamenjano
a»ko kolo črne barve, znamke
^ndard«. Prosim pošteno osebo
J 9a proti nagradi vrne na naslov
glasnem oddelku. Oseba je bila °Pazovana. 4420
prr*dam 1.000 komadov strešne T^e (bobrovca). Senično 21, Kri-
e, 4330
Sop ključev sem našel 9. septem-!»d Bistrice do Podbrezij. Lap,
°*a*c 18, Podnart. 4438 rodam novo športno moško ko-j° sska s petimi prestavami. Ogled.
£|ih- Sp. Duplje 44. 4439 . *^<>dam odlično ohranjen roller ., " Prima. Naslov v oglasnem 0cldelku. 4440
^flodno prodam motorno kolo *aQ*e »ISSO« 125 ccm, oblika . esPe, dobro ohranjeno. Korsič,
£stni trg 36, Sk. Loka. 4441 ^*menjam enosobno stanovanje ^Zlatem polju za dvosobno v
,i7-lni Kranja. Naslov v oglasnem •d-dolku. 4442 ^AvtopromET Kranj sprejme v ^^bo več  avtomehanikov, avto-
'»'lh šoferjev ter sprevodnikov. a*top službe takoj, plača po do-50vo.ru.
M^dska knjižnica v Kranju je
nomske, zdravstvene, gostinske, gimnazije itd.).
Kandidati morajo v prijavi navesti točen naslov in predložiti zadnje šolsko spričevalo.
Prijave vložite takoj, a najpozneje do 28. septembra 1959 na Oddelek za odrasle pri osnovni šoli na Koroški Beli.
Upravitelj stvo šole
RAZPIS
Komisija za imenovanje in razrešitev direktorjev pri ObLO Železniki razpisuje mesto
UPRAVNIKA Obrtnega podjetja kovinske stroke v Železnikih
Pogoj za razpisano mesto je srednja strokovna izobrazba ali visoka kvalifikacija v kovinski stroki z večletno prakso na vodilnih mestih.
Pravilno kolkovane prošnje i opisom dosedanjega službovanja in kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo do 30. septembra 1959 Komisiji za imenovanje in razrešitev direktorjev pri ObLO Železniki.
•* 15.
septembra 1959 odprta dnev-
4 °<i 9. do 12. ure in od pol 13. h° !8. ure. V četrtkih, nedeljah in
4444
Vznikih je zaprta.
.OBJAVIL
VpiSOVANJE v VEČERNO u&NOVNO SOLO ZA ODRASLE
V KRANJU inf°Uk. v višjih razredih osnovne . 6 2a odrasle se bo pričel v Kra-y)u L oktobra 1959. Vpisovanje bo , te<inu od 21. do zaključno 26. ^tembra vsak dan od 8. do 12. t 6 ter od 16. do 18. ure, in sicer ya kandidate, ki stanujejo na le-S?1 bregu Save na osnovni šoli ^e Žagar
Bled: 15. do 17. septembra ameT. film »PO SLEDI MORILCA«. Predstave vsak dan ob 18. in 20.30 url.
Radovljica: 15. septembra ob 20. uri ter 16. septembra ob 18. in 20. uri amer. barv. film »KAPETAN IZ KOEPENICKA«.
Kino Duplica: Zaprto.
JUGOSLOVANSKA LOTERIJA POROČILO O ŽREBANJU SREČK 174. KOLA, KI JE BILO 10.   SEPTEMBRA  V POZAREVCU
Koroška cesta 13, s  Prijavljence z desnega brega g^7e Pa na Osnovni šoli Uicijan Jak v stražišču. K vpisu prina-6 *adnje šolsko spričevalo.
RAZPIS
V*IS V SOLO ODRASLIH
NA KOROŠKI BELI
Oddelek za odrasle pri osnovni
y - °* Koroški Beli razpisuje vpis
j  • in H. tečaj za šol. leto 1959/60.
^ e^aj obsega snov 5. in 6. razrc-
f ,0s,rrovne šole, II. tečaj pa snov
t' 111 8. razreda. Predavanja v vsakem i .
1 tečaju trajajo 24 tednov.
^HloJl za vpis:
j^. Prvi tečaj ne lahko vpišejo u kandidati, ki so končali z gop°om 4. ali 5. razred osnovne l 6 (v izjemnih primerih tudi s k^ nim 3> ali 2- razredom). Ti ' ča» ^ bodo po uspešno dokon-y .eta I. tečaju nadaljevali študij ten ' tečaJu in tako predelali celo-
Program osnovne šole. k**11 kandidati, ki so z uspehom jQ, taii 6. ali 7. Tazred osnovne Haj1 Se lahko takoj vpišejo v II. tex f ^° uspešno dokončanem II. *ttfi lanlco nadaljujejo študij na r6 drugih šolah, za vpis v kate-$^e. Potrebna popolna osnovnošolce .12obra2ba (šole za kvalificirati^ .f*vce, za dosego višje kvali-ClJer razne tehnične šole, eko-
Srečke s končnicami	so zadele din
0	200
5800	10.200
14150	40.200
24260	40.200
70150	60.200
1	200
56931	40.200
83271	40.200
92311	40.200
371261	200.000
384701	200.000
52	600
322	4.000
442	2.000
0372	10.000
1202	20.000
85592	60.000
99712	60.000
162302	600.000
73053	80.000
114063	300.000
154393	500.000
410613	300.000
134	2.000
264	4.000
6614	30.000
9334	20.000
29464	100.000
99644	80.000
215994	200.000
85	400
545	2.000
348755	300.000
26	400
536	8.000
9856	10.000
5146	30.000
18436	80.000
67	800
57	1.000
347	2.000
368	2.000
788	5.000
13678	100.000
18768	60.000
27988	60.000
53498	40.000
58188	80.000
91628	100.000
99649	40.000
569209	400.000
717419	600.000
728119	1,000.000
V globoki žalosti sporočamo, da se je smrtno ponesrečil učenec VIII. razreda
MILAN DEBELAK
Pogreb bo v ponedeljek, 14. septembra 1959
Ravnateljstvo, učiteljski zbor in učenci osnovne šole »Slane Žagar«, Kranj
Sprejmemo več kvalificiranih moških delavcev «tarih od ^° do 35 let, ki imajo stanovanje v Kranju ali bližnji okolici *** 'azplsujemo delovno mesto
KALKULANTA
Pogoj: srednješolska izobrazba.
Prošnje la zaposlitev Je treba vložiti pri kadrovskem odmiku tovarne gumijevih izdelkov »SAVA« KRANJ.
spari - šport - šport ■ šport - šport
V Sloveniji: Na Jesenicah premija 800.000dinaTJev na štev. 162302, v Skofji Loki 100.000 dinarjev na štev. 513078, v Mariboru dva dobitka po 80.000 din na štev. 458188 in na štev. 518436 itd.
«ADIO LJUBI JANA
TOREK, 15. septembra
8.05 Oddaja za otroke; 9.00 S popevkami po Evropi; 10.10 Od valčka do calvpsa; 10.35 Znane operne arije pojo naši solisti; 11.00 Za dom in žene,- 11,15 45 minut simfoničnih plesov in rapsodij; 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Milena Lokšan: Priprave za jesensko sajenje; 13.30 Sopranistka Zlata Gašperšič poje slovenske samospeve; 14.10 Zborovske skladbe Josipa Pavčiča in Marija Kogoja; 15.30 Nekaj opernih uvertur,- 16.00 Novost na knjižni polici; 16.20 Zabavni potpourri; 18.00 Iz zbornika spominov; 18.20 Igrajo veliki zabavni orkestri; 18.45 Kulturni globus; 20.30 Radijska igra — Fede-rico Garcia Lorca: Mariana Pineda; 22.15 Zabavni koktajl; 23.10 Igra trio Barney Kessel.
SREDA, 16. septembra
8.05 Klavir v ritmu; 8.35 Mladi pevci v preteklem letu 10.10 Italijanske in francoske popevke; 11.00 Igra ansambel Mojmira Šepeta; 12.00 Orkester Ljudske milice igra koračnice; 12.15 Kmetijski nasveti — Dr. Vlado Gregorovič: Pomanjkanje rudnin pri domačih živalih; 12.25 Prizori in arije iz Italijanskih oper,- 13.30 Zvonimir Ciglič: Prva simfonija; 14.05 Priljubljene popevke; 14.55 Fritz Kreisler: Staroirski napev; 15.30 Schumann in Mozart; 16.00 Naši popotniki na tujem — Eva Paulin: Italija tako in drugače; 17.10 »Lopo mi poje črni kos«; 18.00 Modni kotiček; 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih; 20.00 Z II. festivala popevk Jugoslovanske ra-dio-televizije v Opatiji; 20.55 Opera tega tedna; 22.40 Skladbe za 2 violončela in klavir.
ČETRTEK, 17. septembra
8.05 Oddaja za cicibane; 9.00 Ritmi Latinsko Amerike; 10.10 Dva scherza in balada Fredericka Chopina; 11.50 Za dom in žene; 12.00 Zvoki s citer,- 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Mihael Leonardi: Prehrambena in zdravilna vrednost-grozdja ter vina; 12.25 Pesmi iz tujih dežel; 13.30 Poje moški vokalni oktet zagrebške Opere; 15.30 Operetna in lahka glasba; 16.00 Iz svetovne književnosti — F. Kafka: Gladovalec; 16.20 Koncert po željah; 18.00 Reportaža; 18.45 Radijska univerza — prof. Branko Vesel: Matere divjino; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov; 21.00 Dolgi pohod (Iz sodobne alžirske književnosti); 22.00 Iz slovenske solistične glasbe.
PETEK, 18. septembra
8.05 Koncertni vilionist Igor Ozlm vam igra; 8.20 Naš podlistek — S. Maugham: Gologlavi Mehikanec — II.; 9.20 Stanko Premrl: Simfo-nietta; 9.45 Hanvmond orgle v ritmu,- 10.10 Odlomki iz Thoma-6ove opero »Mignon«, 11.00 Drobne orkestralne skladbe; 12.00 Otroci pozdravljajo; 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Jožo Spanring: Več krme brez povečanja površin,- 13.30 Arije lz slovenskih oper; 14.25 Radijska šola za nižjo stopnjo — Vinko Kuret: Zarota v gozdu; 16.00 Športna reportaža; 16.20 Na vrtiljaku zabavnih melodij; 17.05 Razgovor e volivci; 17.20 Petkovo glasbeno popoldne; 18.00 Kulturna kronika; 18.15 Poje Doris Day; 18.30 Iz naših kolektivov; 20.00 Igra kvintet Jožeta Kampiča; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
GIBANJE PREBIVALSTVA.
V KRANJU Poročili so se: Anton Djor-djević, puškar in Vera Vencelj, uslužbenka; Aldo Brećević, delavec in Zora Oplanič, prešival-ka; Božidar Valič, geometer in Karla Mrak, učiteljica; Janez ing. Kosirnik, gozdar in Breda Skerjanec, absolventka farmacije; Friderik Pogačnik, želez, kretnik in Ana Mežnarec, tov. delavka; Janez Gorjanc, mizar in Veronika Košnjek, tkalka; Anton Jerše, delavec in Marija Bergant, tkalka; Janez Gogala, tehnični referent in Slanislava Vehar, tovarniška delavka; Dušan Pirec, finomehanik in Marija Vertačnik, nameščenka; Jože Hrovat, barvar in Darinka Zbogar,   tkalka;  Rudolf Hočc-
/. kolo republiške lige v rokometu
Odred : Madost 33 : 27 (16 :-10)
Kranj, 13. septembra. — Na igrišču RK Mladosti je bila danes dopoldne prvenstvena rokometna tekma med ljubljanskim Odredom, ki je že pet let zapored republiški prvak, in domačo Mladostjo.
Sodniku Kovačevu iz Ljubljane in okrog 400 gledalcem sta se moštvi predstavili v naslednjih sestavah:
ODRED: Cešnovar, Pavčič C. (1), Papež (11), Sever (7), Voska (3), Globokar (1), Cretnik (6), Cogurič (3), Juvan in Ovsenik.
MLADOST: Zavrl, Bevk, Rebolj (1), Krampelj, Arh (4), Sotelšek, Sladoje (1), Čolnar (4), Petrič (11) in Polka (6).
Pristaši kranjskega rokometa so na tihem upali, da bodo domačini presenetili slovenskega prvaka in mu morebiti odvzeli celo obe točki. Dogodki na igrišču pa so pokazali, da zmaga Odreda ves čas igre ni bila ogrožena. — Gostje so že v prvih treh minutah povedli s štirimi goli razlike. Domača obramba ni mogla zaustaviti ostrih prodorov enega najboljših slovenskih strelcev Papeža. Do odmora so se sicer domačini zbrali in zaigrali boljše, vendar se je večina njihovih napadov končala brezuspešno pred odlično consko obrambo Odredov-cev.
Ko smo pričakovali, da bo Mladost v drugem delu igre močneje pritisnila, se je zgodilo prav obratno. Z nekaj hitrimi protinapadi in dobro merjenimi meti od daleč so Odredovci povečali Tazliko na 13 golov. Domača vratarja Zavrl in Bevk sta klonila pred razigranimi nasprotniki in pričakovil smo že katastrofen poraz domačinov. Takrat pa se je zgodilo, kar bi se moralo že v začetku igre. Napadalci Mladosti so postali učinkovitejši in s hitrimi protinapadi pričeli zmanjševati razliko v golih. 2al pa je prepozno ugretemu tekmovalnemu stroju zmanjkalo časa in ob sodnikovem žvižgu, ki je naznanil konec igre, je bila razlika v golih še vedno velika.
Odred se je odlikoval s točnim podajanjem in hitrim ter uspešnim menjavanjem mest, s čimer so imeli napadalci dovolj možnosti za nemoteno streljanje.
var, ključavničar in Marija Zor-man, nameščenka; Ciril Savs, delavec in Apolonija Savs, kuharica; Milan Bubaš, uslužbenec in Terezija Savs, bolničarka; Mihael Pintar, tov. delavec in Marija Mohorič, tov.arniška delavka; Marjan Benedik, bru-silec in Karolina Vidav, delavka; Martin "VVeisseisen, strugar in Mihaela Jeler, kovinostrugar-ka; Jožef Stiglic, skladiščnik in Justina Bokan, snažilka? Mirko Mali, mehanik in Antonija Mar-kun, gradbeni tehnik; Franc Krek, delavec in Ana Held, gospodinjska pomočnica; Valentin Potočnik, avtomehanik in Ana Sunkar, uslužbenka; Ivan Zupan, knjigovodja in Ljudmila Rozman, delavka; Božidar Ba-šelj, stroj, ključavničar in Pavla Kurat, tov. delavka; Anton Tič, mizar in Ana Pucelj, tov. delavka; Josip Tisovec, TT mehanik in Vida Čemažar, tovarniška delavka; Marijan Knific, tovarniški delavec in Pavla Vodnik, pletilja; Vid Ulčar, klepar in Julij ana Erzar, tov. delavka; Ciril Dobnikar, tesar in Angela Zorman, kmečka delavka; Alojzij Kuhar, čevljar in Cecilija Zalokar, tovarniška de-tiskarskih barv in Alojzija Pe-lavka; Milan Zvokelj, mešalec ternel, uslužbenka-, Karlo Ca-fuk, kovač in Angela Kogej, delavka; Ludvik Bešter, strojni ključavničar in Anica Cćmažar, tovarniška delavka; Franc Korošec, delavec in Ivana Povš-nar, gospodinja; Franc Sajevic, apreter in Matilda Benedičič, tkalka; Josip Pavlic, kovino-strugarski mojster in Marija dic; trgovski pomočnik in Ljud-Markič, prešivalka; Peter Vi-mila Zurbi, šivilja; Alojzij Gr-čar, gumar in Amalija Kapler, delavka; Andrej Lipar, zidar in Kristina Pire, tkalka; Miroslav Drempetič, tiskar in Frančiška Sajovic, snovalka; Janez Kalan, mehanik in Julijana Hribar, šivilja; Pavel Hkavc, čevljarski pomočnik in Marija Jerman, kontrolorka; Franc Kržišnik, zidar in Cecilija Stravs, šivilja; Zvonko Golež, elektrotehnik in Ana Križnar, uslužbenka; Franc Stern, uslužbenec in Marija Koci, delavka; Ivan dr. Mihev, zdravnik in Dušanka dr. Arko, zdravnica.
Sodnik Kovačev se je sicer trudil, vendar je bilo videti, da je bil pri odločitvah nedosleden, zaradi česar je nekajkrat občutno oškodoval domače moštvo.
Prireditelj pa bo moral v prihodnje bolje poskrbeti za markiranje igrišča — na današnji tekmi so morali to narediti igralci sami. — Kazalo bi tudi uvesti rediteljsko službo, da se primer nešpoirtnega izpada, kakor je storil to dannes eden od nogometašev Mladosti, ne ponovi več I D. R.
Mreža Triglava ]e ostala nedotaknjena
TRIGLAV : IZOLA 4:0 (1:0) Kranj, 13. septembra. — Igrišče Triglava — Vreme sončno — Gledalcev okoli 400 — Sodnik Tavzes iz Ljubljane. Moštvi sta se predstavili v naslednjih postavah — Brezar, Stravs, Dolenc, Cebulj, Stu-lar I, Srakar, Gajšek, Brezar I, Mi-helčič, Kraševec in Stular II. Izola: Les jak, Gabrijelčič, Novak, Juh in, Sorgo, Radovič, Muženlč, Kovačič, Čeme, Jakovič, Cerne, Jakovič, Kren. — Strelci golov za Triglav: Mihelčič v 4. minuti, v 4«. in 57. minuti KraSovec in v 83. minuti Brezar I.
Začetni udarec so imeli igralci iz Izole, vendar ga niso izkoristili. Triglavovi igralci so vzeli pobudo v svoje roke in skozi vso tekmo oblegali z nevarnimi streli vrata gostov. 2e v 4. minuti je Mihelčič presenetil vratarja Izole In z glavo dosegel prvi gol. Do konca polčasa se rezultat ni izpremenil. V drn-gcm polčasu Je v 48. minuti KraSovec dosegel drugi gol In v 57. minuti še tretjega. Igra drugega polčasa ni bila z<inimiva. Do konca tekme smo videli še lep gol Bre-zarjal, ki ga je t neubranljivim strelom dosegel iz kakih 25 metrov. Triglav je zmagal zasluženo. Sodnik Tavzes je sodil dobro. -č
Zada|i športni rezotali
I. zvezna nogometna liga
Dinamo : Radnički 2 : 0
Vojvodina : Crvena zvezda 1 : 0 Hajduk : Rijeka 4 : 0
Partizan : Velež 8 : 3
Po prvi poletapl
Turnir kandidatov na Bledu je doslej presenetil ves šahovski svet. Potek iger je povsem v nasprotju S) predvidevanji. Velemojsterskih remijev ni, čeprav so se ljubitelji šaha miroljubnih borb najbolj bali. Doslej je bilo odigranih že 16 iger, vendar se jih je z delitvijo točke končalo le 5! In kaj bi lahko rekli o posameznih kandidatih po odigranem četrtem kolu?
Petrosjan si je že nabral točko prednosti, kar pa ni proti pričakovanju. Mladega sovjetskega velemojstra in letošnjega prvaka SSSR so že pred pričetkom turnirja šahovski strokovnjaki visoko uvrščali, nekateri pa mu napovedovali celo prvo mesto. Vprašanje je, če bo Petrosjan tudi še naprej tako zanesljivo zbiral točke in če mu bodo nasprotniki tudi tako popuščali kot doslej (Olafsson, Keres).
Benko je vsekakor največje presenečenje turnirja. Vsi so mu napovedovali eno izmed zadnjih dveh mest, pa tudi sam je na Bledu naprej vprašal, če bo tudi zadnji nagrajen. Toda z dosedanjo igro bi lahko imel tudi več kot »samo« 2,5 točke. Odlično se upira rutiniranim velemojstrom tudi mladi Fischer. Če bo še naprej v igrah tako podjeten, lahko poskrbi za največje presenečenje. Poleg dobre igre ima za to še dva pogoja — mladost in dokaj močno telesno konstitucijo.
II. zvezna nogometna liga
Zagreb : Odred 4:2 Šibenik : Split 2 : 0
ElektrostroJ : Borac 2 : 3
Slovenska conska nogometna liga
Maribor : Ilirija 2 : 1
Triglav : Izola 4 : 0
Ljubljana : Nova Gorica 4 : 1
Rudar : Kladiv ar 8 : 1
NOGOMET
Svoboda : Naklo 2:1 (0:1).
PORAZ SKOFJELOCANOV NA JESENICAH
Jesenice, 13. septembra. — V košarkarski tekmi moških ekip Košarkarskega kluba Jesenice in Košarkarskega kluba Skofja LokaB so gostje danes zgubili z rezultatom 66 : 21 (64 : 17).
REZULTATI
III. kolo: Keres — Tal j 1:0 (v  nadaljevanju),  Petrosjan —
— Smislov remi (v nadaljevanju), Benko — Fischer remi (v nadaljevanju), Gligorič — Olafsson remi (v nadaljevanju).
IV. kolo: Talj — Olafsson 1:0, Fischer — Gligorič 1 : 0, Smislov — Benk6   remi,   Keres —
— Petrosjan 0 : 1 (v nadaljevanju).
Stanje: Petrosjan 3,5. Fischer in Benko po 2,5, Smislov, Talj in Keres po 2, Gligorič 1 ln Olafsson 0,5 točke.
Nihče ni pričakoval, da bodo Smislov, Keres in Talj v prvih štirih igrah doživeli že po dva poraza! Trenutno imajo vsi le 50 %, kar je prav gotovo še večje presenečenje kot dobra igra Fischerja in Benkdja.
Gligorič nas je vse presenetil z dokaj slabo igro. Kaže, da se za vsako potezo zelo težko odloči, kot da tudi sam čuti, kako je njegova igra neprodorna. Toda tako naš »Gliga« začne skoraj vsak turnir, ob koncu pa vedno pristane na najvišjih mestih. Upamo, da bo tudi tokrat tako. Časa je še dovolj, saj je bil sedaj šele cilj prve pole tape — vsak bo moral odigrati še 24 partij.
In Olafsson s svojo armado se-kundantov (Johansson, Darga, Schmidt in Stalberg)? Oklenil se je že na startu zadnjega mesta, kot da se noče izneveriti preroko-valcem. Toda, čeprav je fizično najbolj šibak in čeprav je čas tudi njegov sovražnik in kot tak zvest spremljevalec, bo prav gotovo še marsikomu prekrižal račune.
B. F.
N    E SREČ
POŽAR PRI GLOBOKEM
V četrtek dopoldne je prišlo ob železniški progi pri Globokem do požara. Do tal je pogorela železniška baraka, last Podjetja za vzdrževanje proge. Baraka je služila za shranjevanje orodja. Materialna škoda znaša 500.000 dinarjev. Vzroka požara ni bilo moč ugotoviti, sodijo pa, da so ga zanetile iskre lokomotive, ki je peljala tam mimo.
PREHITEVAL JE AVTOMOBIL
V četrtek, 10. septembra je prišlo na cesti III. reda Bled—Rečica do prometne nesreče. 24-letni motorist J. F. iz Medvod je nameraval prehiteti osebni avtomobil nemškega državljana, pri tem pa je prezrl smerno kazalo, ki je opozarjalo, da zavija avtomobil v levo. Motorist je trčil v levi bok avtomobila. Medtem ko sam ni utrpel telesnih poškodb, je bilo škode na avtomobilu za okoli 6.000dinarjev.
NESREČNO NAKLJUČJE
V petek, nekaj pred 14. uro so pripeljali v Zdravstveni dom v Kranju prof. B. R. iz Kranja. Po-
tem, ko je dežurni zdravnik iigo-tovil, da ima ponesrečenec počeno lobanjo, je bil prepeljan v ljubljansko bolnišnico. Do nesreče je prišlo na Cesti Staneta Žagarja. Gojenec STTŠ I. O. je s kolesom podrl B. R. bolj zaradi nesrečnega naključja kot pa zavoljo neprevidnosti. Vzrok za nesrečo je bila doloma tudi nepreglednost ceste, ki jo je povzročil prihod tovornega avtomobila.
SMRT POD TOVORNJAKOM ZARADI NEPREVIDNOSTI
V petek, 11. septembra zvečer okoli 18.30 je tovorni avtomobil podjetja »Zvezda« Kranj na Savski cesti povozil učenca osnovne šole »Stane Žagar« Kranj Milana Debelaka. Učenec se je igral na domačem dvorišču, kjer so tedaj žagali drva, in nenadoma stekel na cesto, po kateri je tedaj privozil zgoraj omenjeni tovorni avtomobil, ga zbil in težko poškodoval. Milana so takoj prepeljali na polikliniko v Ljubljano, kjer pa je že okoli 21. ure podlegel poškodbam.
^^423395
4 »GLAS GORENJSKE«
KRANJ, 14. SEPTEMBRA 195°
Napredek v mednarodnem avtomobilizmu
Dva nova majhna britanska avtomobila — Mini — Minor tovarne Morris predstavljata največji napredek v zgodovini mednarodnega avtomobilizma.
Ta dva nova avtomobila sta si popolnoma enaka, imata horizontalno položene 850 kubične motorje s prenosom na prednja kolesa in z brzino do 112 km na uro. Avtomobil je zelo cenen, saj je v Britaniji osnovna cena 350 funtov šterlingov, tako da je cenejši od nemškega Volkswagena, francoskega Renaulta in italijanskega Fiata, glavnih konkurentov v proizvodnji majhnih avtomobilov.
Ce vozi avtomobil neprekinjeno z brzino 80 km na uro, ne potroši več kot 4,5 litre bencina na 80 km.
Nova modela bodo posebno pozdravile ženske - šoferji. Avtomobila imata dovolj prostora za prtljago in potnike; na notranji strani vrat so globoki žepi, pred vozačem pa police za rokavice in druge drobnarije.
Parkiranje ne predstavlja nika-kega problema. Avtomobila lahko parkirata tudi na najmanjšem prostoru v najbolj živahnem mestu. Lahko sprejme štiri odrasle osebe ali nekaj otrok namesto treh odraslih potnikov. Mini-Minor je v teh dneh odšel na poskusno pot okrog Sredozemlja. Njegova kolesa s premerom 25 cm bodo napravila 32,500.000 obratov, preden bodo ponovno prispela v Anglijo. Na tem krožnem potovanju bo Mini-Minor peljal skozi Belgijo, Avstrijo, Jugoslavijo, Bolgarijo, Turčijo, Sirijo, ievernoafrlško obalo, Španijo in Francijo.
•   • •
naj takoj vzleti...
r
ANONIMNI JUNAKI NA JADRANU, KI IMAJO NALOGO, DA RAZEN IZVRŠEVANJA OSTALIH DOLŽNOSTI, REŠUJEJO TUDI LJUDSKA ŽIVLJENJA — VSAK POZIV NAJPOGOSTEJE POMENI POHOD V BITKO, IN TO V ČASU, KO ODLOČAJO O ŽIVLJENJU IN SMRTI ZGOLJ MINUTE
Velike srebrne ptice, ki jih imenujejo letala — amfibije, z velikimi aluminijastimi plovci namesto
je zvedel, da gre za nekega dečka, ki so ga tik pred utopitvijo izvlekli na kopno, a je poškodovan
Vodno letalo ]e poletelo na poziv s Hvara. V zraku odločajo o smeri leta. Treba je izbrati najkrajšo pot, ker je vsaka minuta dragocena. Potegnili so diagonalo na karti: na mestu nesreče bodo v desetih minutah. Pilota in mehanika skrbi samo eno vprašanje: ali bodo prispeli pravočasno (slika levo). V Starem gradu na Hvaru so meščani nestrpno pričakovali letalo (slika desno)
Zemlja, fotografirana Iz oddaljenosti 1000 km
Ameriško vojno zrakoplovstvo je prikazalo film, ki kaže zemljo sne-mano iz višina 1125 km. Film traja 11 minut in po ga snemali s kamero, ki ja bila vgrajena v vrh medcelinske rakete tpia »Atlas«. Posnetke so napravili 24. avgusta, kamero pa so našli dve uri po iz-strelitvi rakete, ki je opravila pot  Vse se je odvijalo hitro, discipli
koles, se bleščijo na soncu in spominjajo na velike, utrujene galebe.
V kontrolni postaji je dežurni sinoptičar dobival najnovejše podatke za vremensko prognozo. Ra-diotelegrafist je pazil pri svoji postaji in prisluškoval oddaljene razgovore v etru. Nekaj mehanikov je Kilo zaposlenih okrog nekega letala in slišati je bilo prepirčke o sinočni vraterpolo tekmi. V spodnjem prostoru komandnega stolpa, urejenem v ličen klub, je sedelo pri čaši piva ali limonade nekaj pilotov. Pravkar so se razgovarjall o vsakdanjih stvareh, ko je priihi-tel dežurni in glasno zaklical: Nujni poziv s Hvara!
Vsak je pohitel na svoje mesto.
in ima notranjo krvavitev; da j« treba pristati v Starem gradu na Hvaru in da je od njih odvisno,
8.000 km.
Moderni podvig
Po devetnajstih viharnih dneh plovbe z malo jahto preko Atlantika j« 71-letni Amerikanec švedskega porekla John VVendes dospel na cilj potovanja. Njegova Jahta »Viking« ja vsidrana v »vedskem pristanišču G6teborg.
VVendes je po poklicu inženir in ta ja ie od rana mladosti navduševal za plovbo po moTJu. Svoj anieli podvig ja napravil šele v 71. letu starosti. V uspeh, d« z dvojico prijateljev i malo jahto odpluje na potovanje preko Oceana
ali se bo deček vrnil v materino naročje.
Pilot in mehanik sta p prstom pokazala diagonalo: najkrajšo pot. Hitrost hidrolctala je bila vedno večja. Ze so preleteli otok Brač in nadaljevali let v pristanišče, nad vodno površino, kljub vetru, ki je pihal ravno nasproti njim. Prisebnost, izkušenost, znanje — vse to je združeno v čvrstih rokah in glej, amfibija ja že na cilju, privezana k obali.
Posadka je hitro in nežno sprejela dečka, ki so ga že prinesli nasproti. Mali Milivoj je pravkar dajal prve znake življenja. To je prizor, ki ga je težko opisati, a se dogaja samo nekaj minut. Hidro-letalo je že v zraku na poti proti Splitu. Na obali jih je že čakal sanitetni avtomobil, dečka so takoj prepeljali v bolnico in kmalu nato je posadka telefonsko izvedela, da je deček že izven nevarnosti.
Amifibije delajo iz dneva v dan. Dogaja se, da posadka v času leta opazi morske pse. — Takoj obvestijo kopalce o nesreči, ki jim lahko preti. Pogosto napravijo usluge ribičem. Ce vidijo jato tu-nov, prav gotovo tudi ribiči zvedo za ta dragoceni lov, zakaj dobro vedo, kako žalostno je, če so mreže prazne. V dneh, ko do osamljenih otokov ne more pripluti nobena ladja, piloti amfibija skrbe, da svetilničarji ne ostanejo brez hrane, a ladje in mornarji brez luči, ki jim kaže pot do oddaljenih pristanišč.
Poznajo jih tudi tisti, ki se skrivajo pred zakonom, a jim redko uibeže. Niti v mračnih nočeh, ko skušajo tihotapiti blago, »e morejo pobegniti pred njihovimi budnimi pogledi.
Amfibije čakajo in so vedno pripravljene »a polet.
„VESELICA"
Veselica je za človeštvo sila koristna stvar.
Ne verjamete?
Naj vam naštejem samo nekaj dobrin, ki jih ta dobrodelna ustanova z veliko žlico nu-
Skratka, veselica je res zelo koristna stvar!
Žalostno je le to, da najboljšim znanstvenikom
doslej
še ni uspelo ugotoviti, kdo ]° je izumil. Brez dvoma je bil ma-
'/"*' genij in pol! O njem pa nt di slehernemu državljanu? - ^ nQy^ih podatkov: ne ka-_
Prosim! tere narodnosti je bil, ne kdaj
L Na veselici ima vsakdo u ^ivel, skratka: nič! Kakšna možnost, da se, brez kakršnih škoda!
večjih naporov, znebi odveč- Izumitelju veselice bi vseka-nega denarja, ki mu teži žep. kor kazalo postaviti spomenik, 2. Na veselici je idealna tucJi ie ho za vse večnj. čase priložnost, da s svojim prijateljem preizkusite vse najboljše vrste vina. Hitra in solidna postrežba vam omogoči, da za to ne potratite   veliko časa
ostal anonimen. Če so postavili spomenik žabi, ki konec koncev ni nič drugega kot ostudna, nepomembna živalca,
ki domuje v umazanih mlakah,
(Čas je zlato! Zavedajte se te- zakaj se dosU] U nMe od
&a'J .. najbolj pametnih duhov naše-
3. Na veselici lahko spozna- ga planeta ni spomnil, da bi
te svojo bodočo zeno ali mo- na ^oveklt dostojen način ovt-
za   Punčko   ki vam je vsec, kovečili tudi tega genialnega
samo povabite na ples, odidete i2Hmitei]a,         & 6
z njo na plesišče, in se tu z njo v miru domenite za dan poroke. Plesati namreč tako ali tako ne morete, posebno če igrajo Avseniki.
4. Na vsaki veselici imate dovolj priložnosti, da pokažete
(Toliko o spomeniku samo za intermezzo! )
Poznamo več vrst veselic-Gasilske, zadružne, sindikalne, take, kjer igra »Priznani kvintet iz Žabje vasi«, in take, kjer igrajo Avseniki, veselici
bitjem   nežnega   spola   svoje spretepom in veselice brez P**
sposobnosti, telesne in dušev- tepa (te druge so bolj redke!),
ne. Na  primer:  streljanje  i take z vstopnino po 50 din m
zračno puško, ki nese nekoliko take brez vstopnine itd.
v levi zgornji kot — to mora- Na nekaterih veselicah P°~
te vedeti, sicer ne boste mogli pijejo 200 litrov vina, na drw
pokloniti dami lepega rdečega gih 2000.   Nekje naslednjega
nageljna iz papirja ali peteli- dne ugotovijo, da je bilo P°~
na, ki piska, če pihate vanj; bitih 37 kozarcev in 23 stekle-
ali tekmovanje, kao je močnej- nic,   drugje pa,   da   je bil°
ši (bolj razumljivo in bolj slo- ukradenih pet koles. Sicer *°
vensko bi temu   rekli   »pre- pa to malenkosti, o katerih ni
tep«); s prijateljem lahko tudi vredno govoriti.  Se vam nt,
stavite, kdo bo spil več vina zdi, da ne bi bilo niti najmanj
ali   kakšne   druge   podobne koristno, pač pa sila škodljivo,
sladke kapljice (na naslednji pri ocenjevanju tako koristne
dan in na ženo — če jo imate ustanove za človeštvo, kot Je
— pa na »mačka« takrat ne veselica, biti malenkosten. T°
smete misliti,   to  pride tako konec koncev tudi ni prav nt*
samo po sebi!). lepa črta v značaju vsakega
In tako dalje. posameznika!               P. P.
J
niranoj brez razgovorov. Kapetan  in obišče svoj stari kraj, strokov
, »jaki niso verovali.
Na jakto so »a vkrcali   v novi
UNESCO o stanju prosvete na svetu
0)
0)
V Italiji snemata mlada jugoslovanska igralca Gordana Miletič in Ivica Pajer (na sliki). Nastopata v filmu Leopolda Savonea, nekdanjega De San-tisovega asistenta. Film ima naslov »Mlade lisice« in opisuje življenje današnjih rimskih postopačev. Podoben bo filmu »Siromašni ki lepi«, lo da bo v nJem še bolj zajeta socialna tema.
Več kot dve petini odraslega pre- nižjo stopnjo nepismenosti so za- «oke    šole    (2 918 212 študent°v>'
Angliji in prišli do Irske v 19 dneh.  bivalstva na svetu ne zna brati In beležili na Švedskem. Po podatkih nato sledi Sovjeti eveza ^ ^
Vreme je bilo atreino, toda jahta p*.«* Ta podatek eo objavili v UNESCA v tej državi sploh ni ne- mlUjon3 565 TtuTenti   V Evr*P'
ja skupno , posadko srečno pre-  pnblikaclji Organizacija Združenih pismenih.  Posamezni  podatki   so je na prvem^rtu S« x 211^
narodov aa prosveto, cnanoet hi kulturo.
stala vsf> viharje in prispela na cilj popolnoma nepoškodovana.
Treba je poudariti, da je ta jahta, čeprav premajhna za prekooceanske plovbe, zelo moderno opremljena. Ima odličen motor in razpolaga z najsodobnejšimi navigacijskimi instrumenti. Kovinski deli so iz jekla, ki ne rjavi, jedra pa iz sintetične tkanine.
Čeprav je Wendes po poklicu inrženir, je prav tako tudi izkušeai pomorščak. V mladih letih je plul okrog Avstralije. Da bi videl Afriko, je preplul Indijski ocean. Bil je rte otrok, ko so starši zapustili Švedsko, a kljub temu še danes dobro obvlada švedski jezik. Za plovbo preko Atlantika se je pripravljal tri leta.
Odstotek nepismenih na svetu se suče med 43 tn 45 odstotki.
Najvišji odstotek je zabeležen v Afriki (80—85), nato* slede: Azija (00—85), Severna in Južna Ameri-
objavljeni samo za tiste države, v katerih je Izvršen popis po 1945. letu, zaradi česar so ostale države a nizko stopnjo nepismenosti, kot n. pr. Danska in Velika Britanija, izvzete.
študenti. Publikacija prinaša tudi zani«1^*
podatke o tem, kaj ljudje naJr* berejo. Britanci so n. pr. na pr
mestu kot bralci časopisov primerov na 1000 prebivalcev).
V  Združenih  državah Amerik«   Zdri>ženih državah Amerike pa ka (20—21) in Evropa (7—9). Naj-  je zabeležen največji dotok v vi-  Primerov na 1000 prebivalcev
V aačetku tega meseca je bila odprta nova, 184. sezona v moskovskem Balšojem teatru. Kot prvo predstavo «o pripravili opero Mi-haila Glink« »Ivan Susanjin«.
Dogodek sezone bo prav gotovo opera Sergeja Prokofjeva »Vojna
ve*
[SI* i
331 potrošnja časopisnega papirja v dTžavi znaša 38 kg na prebival«*; Podatki prav tako kažejo, aa ' Britanci najslabši obiskovalci *' no predstav. Za njimi so Avst*1^' Kanadčani in Izraelci. y V ZDA pride na 1000 prebival^ letu — »Spartaku«  Arama Hača-  892 radijskih sprejemnikov. V * turijana. Ta balet je poznan tudi   ropi je po številu radijskih »P* v inozemstvu, ker je z njim balet-  Jemnlkov na prvem mestu Da*s na skupina Baljšojeg teatra že na-   (380 aparatov na 1000 prebivale0^ stopila nn enem zadnjih gostovanj.      Statistični podatki o razvoj«
Kot vsako leto bodo pretežni del levlzije kažejo, da Je največ te ^ repertoarja izpolnila klasična dela,   vizorjev v ZDA (47 milijonov)-
ZAČETEK SEZONE
v moskovskem Balšojem teatru
OTROCI, KI NE HODIJO V SOLO
Po nedavno objavljenih statističnih  podatkih  je danes na svetu
skupno   250 milijonov   nepismenih in mir«. Kot pišejo časopisi, so" to  bodje jezero«, Petra Cajkovskega,   stu Brazilija (350.000), v AilJ* Ja'
otrok.  Blizu stanovanj   teh  otrok delo  pripravljali  tri  leta.  Mnogo   nadalje Verdijev »Othelo« in »Zlati  ponska (419.000), v Evropi P«
namreč ni šol. piaejo tudi o nekem modernem ba-   petelin« Rimskega-Korzakova.          lika Britanija (7,761.000).
med njimi »Pikova dama« in »La-  Latinski Ameriki je na prvem
KOMAM
ll.del
62
Mirni
Motaišek
Konic
Dvorišče je biLo prazno in deček se je neopaženo iztihotapil v vigenc. Vrata so bila še zmeraj odprta na stežaj. Ustavil se je sredi vigenca, bil mu je všeč, ker je bil mnogo višji kot Hetorijev, v katerem je jeseni delal z očetom. Skozi nastajajoči mrak so medlo bleščala jeklena nakovala. Tonček je stopil k enemu in vzdignil težko kladivo. Z obema rokama je moral okleniti ročaj, komaj ga je mogel zavihteti nad glavo. Čez dve, tri leta se bo že lahko poskusil z njim. Nič več mu ne bo treba čepeti zravien nakovala in obračati cajnov. Kmalu bo postal pravi kovač.
Bilo je čudovito, naravnost neverjetno, da bo poslej delal v tem visokem, velikem vigencu. Vsaj oče je rekel, da bosta delala tu, čeprav je dal svoja nakovala prepeljati k Rogovilcu. Delala bosta skupaj z očetom in nikogar več ne bo, ki bi ga smel po mili volji lasati in uhljati. Tonček je pocenil zraven nakovala in si predstavljal, kako bo očetu podajal in obračal čajne. Skrbno bo pazil, da bodo čajni ravno prav razžarjeni, v enakomernih presledkih jih bo poprijemal s kleščami, da se oče ne bo imel vzroka pritoževati. To bo veselo! Razen tega je bilo v vigencu še toliko reči, kil so ga mikale. Vstal je in si začel ogledovati razpostavljeno orodje. Jemal ga je v roke in gledal. Zdaj je to smel. V Hetorijevem vigencu mu je bilo prepovedano. Če je le malo pogledal množico različnih pil in svedrov, razpostavljenih po zatikih, že se je Hetori zadri nanj:
»Kaj pa stikaš? Še ukradel bi kaj, vražja zalega!«
Taki očitki so otroka boleli. Doma je imel nekaj orodja, ki mu ga je napravil oče. Navajen je bil skrbno paziti na te stvari. Oče mu je zmeraj zabičeval, naj ima svoje orodje v redu. Po orodju se spozna delavca.
Vzel je velik sveder za železo iz zatika, ga obračal in ogledoval od vseh strani, tudi luknjico je poskušal zvrtati v železno ploščo, potem ga je spravil nazaj. V vigencu se je povsem stemnilo, toda dečka m' bilo strah. Bilo mu je, kot da pozna vsak kot, vse je bilo znano in domače, čeprav je dopoldne prvič stopil vanj. Kljub temu pa se bo treba vrniti na Rogovilčev vrt. Mati je morebiti že odšla domov, ali pa tudi ne, ko so vsi tako dobre volje. Prijetno bi bilo še nekoliko posedeti na veselici. Morebiti sta tudi Kibova še zmeraj tam. Senčev Miha tudi, toda ta je pijan. Že ko je Tonček odhajal, je bilo Mihi slabo, oče mu je dal piti preveč vina.
Preden je Tonček utegnil oditi, so se skozi vrata potegnile tri temne postave. Deček se je stisnil v mračen kot, da bi ga ne opazili. Ni prijetno, če te starejši zalotijo na kraju, kjer pravzaprav nimaš kaj iskati. Pocenil je za nakovalo in čakal, da bodo oni odšli. Da bi le ne zaklenili vigenca, ker bi potem moral prebiti v njem vso dolgo noč, ali pa razbijati in klicati, naj mu odpro.
Možje so se ustavili za vrati. Eden je stopil k ognjišču in razbrskal žerjavico. Tonček je spoznal Hetorije-vega delavca Lojza. Onadva sta šepeta je vprašala:
»Ali bo zagorelo?«
»Bo. Oglje je še živo.«
Lojz je zajel z lopato žerjavico in jo podsul k lesenemu opažu. Zlokobno se je svetila v temi.
»V pol ure se bo opaž užgal...«
»Preden bodo opazili ogenj, bo vigenc zgorel.«
Eden se je pridušeno zasmejal.
Tončka je vzdignilo izza nakovala. S široko razprtl mi očmi je strmel preko vigenca, tja, kjer je pod °P| žem tlela žerjavica. Vedel je, kaj se lahko vsak hip z9 di. Žerjavica bo zažgala presušeni les in vigenc bo 0~ rel kot baklja! Ne da bi pomislil, kaj počenja, je s k opažu in kriknil na ves glas:
»Požigalci! Vigenc hočejo zažgati!«
teke1
Oni trije so presenečeni obstali, toda deček je
bi!
• - r-------------- ----*"*»--~" " iQ
že pri opažu. Z obema rokama je grabil žerjavico in J metal po vigencu. Smrdelo je po tlečem lesu, stena je začela užigati. Metal je, ne da bi čutil opekline, ki mu mehurjasto stekle na dlaneh.
»Grošljev pankrt! Izdal nas bo!« je rekel eden. Neka rokalise je stegnila iz teme in zgrabila ^e^fj za vrat. Močna pest ga je potegnila stran od opaža. Tr les se je že užigal.
»Boš izdal, kaj?« je vprašal raskav moški glas.
i
»Požigalci!« je zatulil v odgovor Tonček. Zagnat ^ je v tistega, ki ga je držal, praskal, brcal, nazadnje mu je z zobmi zagrizel v dlan.  Tretji požigalec se .r neopazno izmuznil. Pri Gašperinu se je odprlo okno Dominik je zaklical v noč:
»Kaj je tam pri vigencu?«
»Požigalci!« je zavpil Tonček. .. Lojz je segel v temi po železni drog in ga uda čez glavo. Deček se je brez glasu sesedel.