171
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja 20. maja. Deržavni zbor praznuje. Bin-koštni prazniki od ene strani, od druge pa važne naloge, ki jih je deržavni zbor v posvet dobil, so vzroki, da je odložil svoje seje do 27. dneva t. m. Povedati imamo se, kaj se je zadnje dni godilo v zboru. 14. dan t. m. ob dveh popoldne so se podali vsi poslanci k Njih Veličanstvu cesarju in mu podali kot odgovor na prestolni ogovor tisto pismo (adreso) , ki je v pomenljivi seji 11. dan t. m. bilo po večini glasov sklenjeno, ker se je manjšina glasovanja zderžala. Cesar so skupščino prijazno sprejeli in zahvalivsi se za to novo znamenje verne udanosti so med drugim s posebnim povdarkom izgovorili sledeče besede: „Kodar taka močna domoljubna zavest narode navdaja, tudi ne bode izostalo mirno porazumljenje njih zastopnikov, kterih zmerno prizadevanje nepremakljivo meri le na to, da se sreča celote  v blagostanji  svojih posamesnih, kolikor je največ
172
mogoče samostojnih delov ustanovi." Nemci so klicali ^Hoch", Slovani pa „SIavaa, da je donelo po celi dvorani. — Naj omenimo zdaj ob kratkem še drugih zbornih reči. Minister dnarstva je v seji 13. dan t. m. na undanje vprašanje odgovoril, da zavoljo gruntnega, hišnega in pridobitnega davka bode ministerstvo nove nasvete predložilo v sklep deržavnemu zboru, in da se bode cena živinske soli znižala, ker vlada ne misli vprihodnje dobička iskati pri nji, ampak jo prodajati tako, kakor jo samo stane. (Pravo!) Dalje je prišel v pretres dr. Miihlfeldov predlog, da ni prav, da je ministerstvo samo ob sebi dalo (oktroi-ralo) deržavnemu zboru opravilni red; pomenki so bili živahni. — V zadnji seji pred binkošti je minister Schmer-ling zboru izročil osnovo iz 2 paragrafov obstoječe postave o neodgovornosti in nedotakljivosti deželnih in deržavnih poslancov, za ktero se je tudi več deželnih zborov potegnilo; deržavni zbor je sklenil, ministersko osnovo popred posebnemu odboru v prevdarek dati, potem se le bo prišla v občnem zboru v pretres. — Ravno tako je bilo odločeno zavoljo postave, ki jo je minister Lasser o odpravi fevdne zaveze zboru izročil. — Škof JLitvi-novič iz Galicije je predložil nasvet, naj deržavni zbor sklene: da vsak deržavni poslanec dobi za vsaki dan 10 11. plače, za potnino na Dunaj in iz Dunaja domu pa za vsako miljo 1 gold.; vsi ti stroški naj se plačajo ne iz deželne, ampak iz deržavne kaše; noben poslanec se ne sme odreči tega plačila. Tudi ta predlog je bil izročen v prejšni pretres posebnemu odboru. — Vidi se iz tega, kar smo že v zadnjem listu in ravnokar povedali, da deržavni zbor čakajo o njegovem novem shodu važne opravila.
Iz Tersta 20. maja. V petek dopoldne so se pre-svitli eesar pripeljali v Terst, slovesno sprejeti na kolodvoru, kjer jih je mestni župan nagovoril v imenu udanega mesta in so mu cesar blagovoljno odgovorili. Ulice, skozi ktere so se cesar z nadvojvodom Maksom peljali, so bile okinčane, ladije v Inki so razpele svoje bandera. Drugi dan zjutraj ob sedmih so se cesar spremljeni od 5 ladij in množin gostov peljali po morji cesarici naproti v Piran, kamor se je po večmesečnem bivanji v Madejri na najlepšem angležkem parobrodu „Victoria and Albert" pripeljala ob osmih. Vse ladije so spremile potem Nj. Velič. cesarja in cesarico na grad v Miramare, kjer sta ostala; cesar so binkoštni pondeljk obiskavali javne teržaške naprave; zvečer pa sta se slovesno poslovjena po železnici odpeljala na Dunaj.
Hervaško. Iz Zagreba. V deželnem zboru 15. t. m. je bilo kraljevo pismo od 9. t. m. brano, po kterem se zastopniki vojaške granice pripuščajo v deželni zbor, pa edino le tako dolgo, da se rešijo deržavno-pravne zadeve, ki se enako tičejo provincijalnih in vojaških okrajin Dalmacije, Hervaške in Slavonije. Pomenki so bili živahni; naposled je bilo sklenjeno, izročiti kraljevo pismo poprej v prevdark odboru, in potem ga postaviti na dnevni red. Volitve zastopnikov vojaške granice so po volitni postavi od leta 1848 že razpisane in 27. dan t. m. se že pričakuje prihod graničarjev v deželni zbor. — Deželni zbor se je v seji 16. dan t. m. enoglasno ustavil (protestiral) zoper ustavo od 26. svečana, ki jo je dvorni dikasterij iz Dunaja poslal banu za oklic, ter je izgovoril, da z dunajskim deržavnim zborom na tej podlagi noče nič opraviti imeti. — Radovedni gledamo sedaj v Peš to, kaj se bo tam sklenilo.
Ogersko. Iz Peste. Vsa Avstrija in, smeli bi reči, celi svet obrača sedaj svoje oči v Peš to, kjer je deželni zbor, ki se dolgo ni lotil nobene resne stvari, začel se pomenkovati: kako naj se Ogersko prihodnje postavi do Avstrije. Najveljavniši mož Franc Deak, kteri tudi za najzmernejšega Magjara slovi, je govoril pervi; zagovarjal  je  stare   pravice   ogerske   po   pragmatični   sankcii,
reksi, da od ustavnih postav leta 1848 nezapednebo odstopilo Ogersko, ki hoče v vsem popolnoma neodvisno biti od dunajske vlade in z Avstrijo le združeno tako, da avstrijanski cesar je tudi ogerski kralj; vse to pa naj se pove Njih veličanstvu Franc Jožefu po pismu (adresi) in ne, kakor nekteri hočejo, po sklepu (resolucij), ker čez cesarja avstrijanskega nimamo nobene moči in do njega nobene pravice, tedaj bi sklep ne bil na pravem pismu. Zastran druzih dežel (Hervaške itd.), ki so pod ogersko krono, je Deak potrebo izrekel, naj pridejo v deželni zbor v Pešto, da se bojo tu ustanovile pravice po ravnoprovnosti vseh narodov in vseh ver. Že je govorilo mnogo druzih poslancov; večina njih je poterjevala Deakove predloge; mnogi pa so govorili še veliko huje merno Deaka. Ker je po drugi seji še bilo zapisauo blizo 70 govornikov, bojo ti pomenki terpeli še dolgo. Al žalibog! da ni skor upanja, da bi se ogerska pravda, kakor zdaj stoje reči, končala s porazumljenjem ne z Dunajem, ne z drugimi pod ogersko krono združenimi narodi. — Cesarska vlada je poslala iz Dunaja svojim davkovskim uradnijam ukaz, naj ukažejo županijam, da izterjajo davkovske dolgove z lepo, sicer se bo to s silo zgodilo.
Francozko. Iz Pariza 16. maja. V včerajšnem zboru je minister Billault starešinstvu napovedal, da bode francozka armada 5. dan prihodnjega mesca zapustila Sirijo, ker angležka vlada noče, da bi francozka posadka dalje tam ostala. Vidi se, da ta terma angležka francozko vlado zlo grize, zakaj minister Billault je onemu oklicu dostavil: „Ce bo odhod naše armade imel nevarne nasledke, se bo pokazalo, da se svet francozki ni čislal po vrednosti. Evropa je, ktera zdaj zapusti Sirijo, pa ne Francozko." Težko da bi Napoleon Angležem to tiščanje pozabil; Angleži že čutijo to, in, kakor časniki terdijo, se ozirajo že po drugi prijaznosti, ako bi se utegnili še huje spreti z Francozi. Pravijo, da nenavadno prijazne besede ministra Russela, ki jih je unidan v doljni zbornici govoril za Avstrijo, so priča tega, kajti Anglež je odnekdaj sebičnjak in gleda le na svoj dobiček. Kakor pa prijaznost med francozko in angležko vlado mlačnejša prihaja, tako se tudi Napoleon poslednji čas prijazniši vede proti Italii, da bi, ako bi treba bilo, si tu pridobil zaveznika. Tako je diplomacija vedna spanja,   ki   zdaj   sem zdaj tje  postavlja fižol.
Laško. Po množin ??edini Italii" pridobljenih krajih na-pravijajo prijatli prejšnih vladarjev punte, ki pa sardinsko vlado bolj dražijo kakor ji z nevarnostjo žugajo. Kar so se Garibaldi, Kavour in Cialdini sprijaznili, je potihnil strah, da bi se na vrat ne nos vojska začela zoper Avstrijo*
Angležko. Iz vseh krajev se slišijo tožbe o nenavadnem mrazu, ki škoduje polju in sadju. Sneg je padel celo v južnih krajih ta mesec. — Al kaj se bomo čudili a tem; saj so celo v Modeni in drugih laških krajih imeli sneg 5. in 6. dan t. m.
Amerika. V Mendoci je strašen potres 8000 ljudem končal življenje. Zemlja se je odperla in cele hiše z vsemi prebivavci so se pogreznile, da ni bilo ne sledu ne tiru po njih. Ki so v begu življenje odnesli, nimajo nikamor pod streho iti, pa tudi živeža nič.