Nadvoz pri Šempolaju nared do 2015 Policija priprla tržaške preprodajalce kokaina, hašiša in prvič tudi skunka Usoda goriškega lutkovnega gledališča CTA visi na nitki *t v /13 Slovenske višje srednje šole iz Gorice vse bolj digitalne <1 ¡¡m br-.-jnEL"— .V . 4 ■ i - ■ Primorski dnevnik ČETRTEK, 21. FEBRUARJA 2013 št. 43 (20.671) leto LXIX._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € Dan dogovora in dan razpoke Dušan Udovič Včeraj podpisani sporazum med Demokratsko stranko in Slovensko skupnostjo o povezavi na deželnih volitvah, ki bodo aprila, nedvomno predstavlja pomemben korak. S tem je namreč obnovljena možnost za uspešen nastop slovenske stranke, ki bo na deželnih volitvah ponovno kandidirala dosedanjega svetnika Igorja Gabrovca. Dogovor je rezultat daljšega obdobja pogajanj, vendar lahko rečemo, da je bil pričakovan, saj je obojestranski interes več kot očiten: Demokratska stranka namreč ni mogla spregledati »dote«, ki znaša skoraj sedem tisoč glasov in jo v to poroko prinaša SSk, slednja pa lahko s konkretnimi možnostmi cilja na potrditev svojega predstavnika v deželnem svetu. To je za stranko (in za našo skupnost v celoti) še večjega pomena v trenutku, ko se je z znižanjem števila predstavnikov v deželnem svetu zreducirala tudi možnost izvolitve Slovencev. Vsekakor je želeti, da bi sporazum prispeval tudi k trajnejšemu izboljšanju odnosov med strankama, ki so bili v zadnjih letih, kot vemo, pogosto nekonstruktivno zaostreni. Vsako zbližanje gre pozdraviti, vendar z željo, da ne bi bilo omejeno zgolj na trenutek interesa ob volitvah. Razlike seveda so, a niso tako nepremostljive, kot se jih včasih hoče narediti. Če je včerajšnji dan na eni strani prinesel dogovor, se je na drugi strani, znotraj Demokratske stranke odprla boleča razpoka z izstopom zgoniškega župana in odbornikov. O tem bo še čas za komentarje, a prva ugotovitev je, da je na več ravneh očitno zmanjkala sposobnost trezne politične presoje in dialoga, ki je predpogoj za vsakršno rešitev. ITALIJA - Monti potegnil v volilno kampanjo nemško kanclerko Bersani premier? Angela Merkel temu ne nasprotuje volitve - Senat Boris Kobal, kandidat Državljanske revolucije RIM - Italijanski premier in kandidat na parlamentarnih volitvah Mario Monti je včeraj potegnil v italijansko volilno kampanjo predsednico nemške vlade Angelo Merkel. Povedal je, da naj bi nemška kanclerka ne želela zmage Demokratske stranke oziroma Pierluigija Bersanija. Njegove besede je nemška vlada kmalu zanikala in uradno sporočila, da »Angela Merkel včeraj ni podala mnenja glede italijanskih volitev in ni tega storila niti v preteklosti«. Sicer je Berlusconijev volilni štab v teh dneh Italijane presenetil s pismom, v katerem pojasnjuje, kakšen bo postopek vračila davka IMU, ki so ga lani plačali za prvo stanovanjsko nepremičnino. Njegovi politični nasprotniki so nad potezo ogorčeni. Na 11. strani TRST - Na kandidatni listi Državljanske revolucije za senat na četrtem mestu v Furlaniji-Ju-lijski krajini kandidira znan gledališki igralec, režiser in satirik Boris Kobal, ki je politiko kot kulturnik dolgo kritiziral, zdaj pa jo bo skušal, kot pravi sam, izboljšati od znotraj. Na 3. strani Benečija v slovenskem kulturnem prostoru Na 3. strani Vprašanje (kraja) Boltzmannove smrti Na 8. strani v V • V I I • V Trzic vse bolj uspesno črpa denar iz Bruslja Na 12. strani Če bo v Gorici snežilo, ne bo šolabusov Na 12. strani DEŽELNE VOLITVE - Danes predstavitev Sklenjen dogovor Demokratske stranke in Slovenske skupnosti TRST - Demokratska stranka in Slovenska skupnost sta dosegli dogovor o povezavi na aprilskih deželnih volitvah. Sporazum bosta ob navzočnosti senatorke Tamare Bla-žina in deželnega svetnika Igorja Gabrovca na današnji novinarski konferenci predstavila deželna tajnika Debora Serracchiani, ki kandidira za predsednico Dežele, in Damijan Ter-pin. SSk bo danes uradno pozvala svoje volivke in volivce, da na nedeljskih parlamentarnih volitvah podprejo Blažinovo in njeno Demokratsko stranko, medtem ko se bo Ga-brovec aprila znova potegoval za mesto v deželnem parlamentu, ki bo namesto dosedanjih 59 štel le 49 članov. Na 2. strani ZGONIK - Iz DS tudi občinski odborniki Župan Sardoč zapustil Demokratsko stranko ZGONIK - Zgoniški župan Mirko Sardoč je zaradi izključitve s kandidatne liste na prihodnjih deželnih volitvah včeraj zapustil Demokratsko stranko. Z njim so izstopili iz stranke tudi ostali člani zgo-niškega občinskega odbora ter repenta-brski podžupan Casimiro Cibi. Vest je posledica dogajanja v preteklih dneh, ko je pokrajinsko vodstvo DS izločilo Sardoča iz nadaljnjega boja za mesto deželnega svetnika. Kot znano, je pokrajinsko vodstvo na predlog tajnika Francesca Russa odločilo, da bo edini slovenski kandidat DS v tržaškem volilnem okrožju tržaški občinski svetnik Stefano Ukmar. Na 4. strani GORICA Imenovali slovensko konzulto GORICA - Dobrih devet mesecev po upravnih volitvah je bila končno imenovana tudi nova slovenska kon-zulta pri goriški občini. Seznam članov posvetovalnega telesa, ki bi moralo odigravati aktivno vlogo pri spodbujanju uprave k izvajanju zaščite in pri reševanju ostalih vprašanj, ki so povezana s slovensko narodno skupnostjo, je občinski svet sprejel soglasno, pred tem pa so svetniki s tajnim glasovanjem izbrali še zadnje tri člane konzulte, ki jih praviloma predlagajo večina in opozicija. Imenovane so bile Myriam Vidi, Liliana Kodermac in Daria Kogoi. Na 12. strani Ska* SLOV Dimitri Volčič, Jurij Gustinčič Gibanje neuvrščenih od Jugoslavije do danes danes, 21.02.2013 Kulturni dom Gorica, 111. Brass 20 Sant'Anna Impresa Trasporti Fune&ri Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 1908 Več kot stoletje nudimo pogrebne storitve in prevoze na tržaškem območju, v Italiji kot tudi v inozemstvu. Devin-Nabrežina 166 - Trst Ul. Torrebianca 34 Ul. dell'lstria 129 Prosek 154 - Trst tel. 040 630696 Usluge na domu 2 Četrtek, 21. februarja 2013_ALPE-JADRAN_^^ POLITIKA - Danes v Trstu predstavitev volilne povezave Demokratska stranka in Slovenska skupnost sklenili dogovor za aprilske deželne volitve Zahtevna pogajanja sta vseskozi vodila deželna tajnika Debora Serracchiani in Damijan Terpin TRST - Demokratska stranka in Slovenska skupnost sta dosegli dogovor o povezavi na aprilskih deželnih volitvah. Sporazum bosta ob navzočnosti senatorke Tamare Blažina in deželnega svetnika Igorja Gabrovca na današnji novinarski konferenci predstavila deželna tajnika Debora Serracchiani, ki kandidira za predsednico Dežele, in Damijan Terpin. SSk bo danes uradno pozvala svoje volivke in volivce, da na nedeljskih parlamentarnih volitvah podprejo Blažinovo in njeno Demokratsko stranko, medtem ko se bo Gabrovec aprila znova potegoval za mesto v deželnem parlamentu, ki bo namesto dosedanjih 59 štel le 49 članov. »Soglašamo s potrebo, da Italija in Fur-lanija-Julijska krajina dobita odgovorno vlado in vladni program, v katerem bo izstopala tudi reformistična vizija preustroja države in lokalnih uprav. Te nujne reforme bodo morale upoštevati nenadomestljivo pravico institucionalnega zastopstva slovenske manjšine,« je v vabilu na današnjo predstavitev volilnega dogovora zapisala Serracchianijeva. Po doslej dostopnih informacijah kaže, da volilni dogovor politično ter vsebinsko gledano odraža sporazum med strankama za deželne volitve leta 2008, ki ga je Terpin podpisal s tedanjim deželnim tajnikom demokratov Brunom Zvechom. Na osnovi tega dogovora je bil za SSk izvoljen Ga-brovec, dotedanji deželni tajnik Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Gabrovec je bil član deželne svetniške skupine DS in bo v primeru ponovne izvolitve to ostal še naprej. Pogovori med strankami so potekali nekaj mesecev, daleč od oči javnosti in medijskih žarometov, kar se je na koncu očitno obrestovalo. Nekaj je bilo napetih trenutkov in prišlo je do zastojev ter težav, posebno zaradi takšnih ali drugačnih pomislekov, ki jih je nad ponovnim dogovorom s SSk izrazila slovenska komponenta DS. In to tudi zaradi včasih še kar ostrih kritik na račun dela senatorke Blažinove, ki so pogostoma prihajale s strani slovenske stranke, posebno njenega tajnika Terpina. Na zahtevnih pogajanjih, ki sta jih v prvi osebi vodila deželna tajnika, so bili ti nesporazumi očitno odpravljeni. SSk je v določenem trenutku, v primeru neuspešnih pogajanj in pogovorov z DS, tudi vzela v pretres možnost volilnih dogovorov s sredinsko koalicijo Maria Montija. Stvar pa se ni nikoli udejanjila tudi zato, ker je v Montijevem zavezništvu stranka FLI tržaškega desničarja Roberta Menie, s katero bi bilo sodelovanje za SSk popolnoma nenaravno. SSk mora na osnovi volilne povezave z demokrati za deželni mandat zbrati najmanj en odstotek veljavnih glasov, Serracchianijevi, za katero bo v aprilski volilni tekmi z Renzom Tondom potreben vsak glas, pa bodo prišli še kako prav glasovi SSk, ki je pred petimi leti na deželni ravni zbrala nekaj manj kot sedem tisoč glasov. Ga-brovec je bil takrat direktno izvoljen v deželno skupščino, pred njim je to leta 1988 uspelo Bojanu Brezigarju, nato pa je bila slovenska stranka v obdobju 1993-2003 odstotna iz deželnega parlamenta, v katerega se je spet vrnila leta 2003 po zaslugi Riccarda Il-lyja, ki je na svoj »predsedniški seznam« uvrstil pokojnega Mirka Špa-capana. LJUBLJANA - Pogovori strank, ki bi izglasovale konstruktivno nezaupnico in oblikovale novo vlado, so bili včeraj še bolj intenzivni, do razpleta pa utegne priti že do jutri. V igri za mandatarko naj bi bila tudi vodja PS Alenka Bratu-šek. SD pa pogojuje: V vlado le, če v njej ne bo podpredsednika DL Janeza Šu-šteršiča, zagovornika slabe banke in državnega holdinga. Bratuškova izjav medijem ne daje, je pa prvak DeSUS Karl Erjavec potrdil, da se je zjutraj mudila v njihovi poslanski skupini. Erjavec verjame, da bodo stranke konstruktivno nezaupnico izglasovale že na prvi redni seji DZ, ki bo v začetku marca. »Če se stvari ne premaknejo v marcu, nismo vredni piška-vega oreha,« pa je ocenil predsednik DL Gregor Virant. Za zdaj je zaradi vsebinskih razhajanj z ostalimi strankami še največje vprašanje sodelovanje SD v novi vladi, medtem ko se o konstruktivni nezaupnici bolj aktivno pogovarja trojček strank PS, DL in DeSUS. Čeprav je bilo sprva Damijan Terpin arhiv Debora Serracchiani arhiv li težav s tem, da damo tej vladi priložnost,« je dejal vodja poslancev DL. Stranka se sicer primarno zavzema za predčasne volitve. Vrh DL ima sicer različna stališča glede sodelovanja v morebitni novi vladi. Nekdanji minister Senko Pličanič denimo meni, da bi bile čim prejšnje volitve najboljša rešitev. Braniselj pa pravi, da so razprave o različnih stališčih v stranki dobrodošle in pripomorejo k temu, da se stranka poenoti ter tako doseže usklajene rešitve. Na vprašanje, ali se lahko torej zgodi, da bi stranka vstopila v novo koalicijo, a njen podpredsednik Šušteršič ne bi postal član nove ministrske ekipe, pa ni želel odgovoriti. »Počakajmo, kaj se bo zgodilo,« je dodal. Na informacijo o tem, da je v igri za mandatarko tudi Bratuškova, se je na družbenem omrežju Twitter odzvala tudi SDS. »Trajanje Bratuškove kot PV bo premo sorazmerna dolžini njenega krila in njenega spomina o poslovanju NKBM v času, ko je bila tam članica NS,« so zapisali. (STA) V Sloveniji bo zapadlo okoli četrt metra snega LJUBLJANA - V večjem delu Slovenije bo do nedelje občasno snežilo. Do nedelje zjutraj, ko bo sneženje predvidoma prenehalo, bo v hribovitem svetu zahodnega dela države zapadlo blizu pol metra snega, po nižinah osrednje Slovenije pa okoli četrt metra. Tudi po nižinah Primorske bo predvidoma danes in jutri občasno snežilo. Kot je pojasnil meteorolog Agencije RS za okolje Brane Gregorčič, na Primorskem verjetno ne bo zapadlo več kot deset centimetrov snega. Burja bo marsikje prinašala sneg in gradila snežne zamete. Sojenje zaradi trgovine I • • v« z drogami in orožjem KRANJ - Na kranjskem okrožnem sodišču se je včeraj zaključil predobrav-navni narok za deveterico obtoženih za trgovino z drogami in orožjem, ki jih je policija odkrila v obsežni akciji maja lani. Glavna obravnava z zagovori obtožencev se bo začela 6. marca, sledil bo dokazni postopek, ki naj bi trajal najmanj do konca aprila. Obtoženi v trgovini z drogami oziroma orožjem so 28-letni Senad Pavle-kovič, 35-letni Velibor Popovič, 31-le-tni Darko Palevič, 32-letni Zoran Ma-tovič, 31-letni Bojan Rodič in 30-letni Milan Rikanovič, ki so od maja v priporu, ter 47-letni Rade Bubanja, 29-le-tni Darko Radonjič in 27-letni Jasmin Džafič, ki se branijo s prostosti. Postopek je medtem že končan zoper 13 obtoženih, ki so na predobravnav-nem naroku priznali krivdo in jim je sodišče že izreklo kazni. Zaradi nedosegljivosti pa je bil izločen postopek zoper 33-letnega Črnogorca Miloša Šče-kiča, ki ima po obtožnici najvišjo vlogo v organizirani kriminalni združbi, Željka Kneževiča in Josipa Delijo. Ščekič, Kneževič in Delija naj bi skupaj z nekaterimi drugimi obtoženimi trgovali s kokainom, konopljo, heroinom in amfetamini. V zameno za droge pa naj bi ponujali tudi orožje, pri prodaji katerega naj bi sodelovali še drugi. Tako naj bi Ščekič, Pavlekovič, Bubanja, Palevič in Popovič novembra 2011 organizirali prevoz 17 avtomatskih pušk ter 19 pištol in revolverjev iz Slovenije v Francijo. SLOVENIJA - Kmalu konstruktivna nezaupnica? V igri za mandatarko tudi vodja PS Alenka Bratušek Alenka Bratušek govora o tem, da bi s konstruktivno nezaupnico izglasovali mandatarja, ki bi čim prej pripeljal do predčasnih volitev, pa naj bi bila sedaj na mizi možnost oblikovanja vlade, ki bi vzdržala dlje. Vodja poslancev SD Janko Veber je v izjavi novinarjem pojasnil, da se poslanska skupina v zadnjem času glede oblikovanja nove vlade ni z nikomer pogovarjala. Še vedno pa od največje stranke pričakujejo, da zamenja predsednika in z novim pride po nezaupnico. Do razpleta bi lahko po nekaterih informacijah prišlo že do konca tedna. Po besedah vodje poslanske skupine DL Riharda Branislja so izpolnjeni vsi pogoji za to, da bi do konca tedna lahko dobili večino, ki bi izglasovala nezaupnico. Ni pa še izpolnjen pogoj za oblikovanje vlade s PS, saj ima Zoran Jankovič še vedno status njenega »zamrznjenega« predsednika, opozarja vodja poslancev DL. Prav tako kot predsednika vlade Janeza Janšo tudi Jankoviča namreč bremeni poročilo protikorupcijske komisije, zato DL sodelovanje s PS v vladi pogojuje z umikom Jankoviča iz državne politike. Ni pa Braniselj želel v imenu stranke odgovarjati na vprašanje, ali bi DL podprl Bratuškovo za mandatarko. Kot je dejal, bodo v zvezi s tem razpravljali organi stranke. Na vprašanje, ali bi bili pripravljeni vstopiti v vlado, ki bi delala do konca mandata, pa je Braniselj odgovoril pritrdilno, če bodo ugotovili, da ima vlada trdno podporo in je sestavljena na podlagi podobnih programskih izhodišč in ima možnost oblikovati trdno koalicijsko pogodbo. »V tem primeru ne bi ime- SLOVENIJA - Javni sektor Glavni tajnik Sviza ne izključuje stavke LJUBLJANA - Številke v gradivu vlade dvigujejo veliko megle nad vprašanjem, kakšni so pravzaprav posegi v maso plač v javnem sektorju v letu 2013. Številke v gradivu vladne strani za nadaljevanje pogajanj o stavkovnih zahtevah koordinacije stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja po besedah glavnega tajnika Sviza Branimirja Štruklja dokončno potrjujejo, da so bili žrtve manipuliranja s podatki. »V povprečju bo znižanje 7,75-odstotno, kar proble-matizira trditve predsednika vlade Janeza Janše in bivšega finančnega ministra Janeza Šušteršiča, ki sta mesece zavajala slovensko javnost, češ da bo znižanje mase plač 5-odstotno, kar je seveda še ena od ilustracij kredibilnosti vlade,« je poudaril Štrukelj. Še enkrat je ponovil, da Slovenija za razliko od velike večine evropskih držav koncentrira uničujoče varčevalne ukrepe na izobraževanju, saj nikjer drugje v javnem sektorju niso posegi tako drastični kot na tem področju. Vrhu- nec tega so glasbene šole, ki naj bi imele po izračunih Sviza 17-odstotno znižanje oziroma osem milijonov evrov manj. Za višje šole je predvideno 14-od-stotno znižanje (dva milijona evrov manj), za osnovne šole 11,6-odstotno (73 milijonov evrov manj), za srednje šole pa 9,5-odstotno znižanje ali 23 milijonov evrov manj. Štrukelj je tudi opozoril, da so v gradivu navedeni ukrepi, s katerimi bi znižali plačno maso. V osnovnem šolstvu se med drugim omenja tudi povečanje obveznosti učiteljev, pri čemer se sprašuje, ali ni tega ukrepa minister za izobraževanje Žiga Turk že pred enim mesecem umaknil ali »pa se je mogoče samo malo hecal«. Dokler odgovora ne bodo dobili, pa v okviru pogajanj o zakonu o delovnih razmerjih ne bodo pristali na radikalno skrajševanje odpovednega roka. Glavni tajnik Sviza pri tem ne izključuje možnosti vložitve zahteve za začetek postopka za razpis referenduma, pa tudi stavke ne. (STA) Skril se je v avto na tovornem vozilu ILIRSKA BISTRICA - V nedeljo ponoči so slovenski policisti na mejnem prehodu Starod med kontrolo tujega tovornega vozila odkrili 27-letnega državljana Sirije. Skrit je bil v enem od avtomobilov, ki so bili naloženi na tovornem vozilu (na sliki posnetek nadzorne videokamere). V vozilo je naskrivaj vstopil na nekem hrvaškem počivališču, ne da bi ga tovornjakar opazil. Pribežnika so policisti koprske uprave izročili hrvaškim mejnim organom na mejnem prehodu Pasjak. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 21. februarja 2013 3 volitve - Boris Kobal, kandidat Državljanske revolucije za poslansko zbornico LJUBLJANA Na Gradu razstava del kdaj tudi udariti po mizi« S^f »V parlamentu je treba TRST - 57- letni Boris Kobal, režiser, igralec in dramatik je novo ime na italijanskem političnem prizorišču, saj se prvič poteguje za mesto v parlamentu. Zadnjo gledališko zadolžitev na Tržaškem je imel kot umetniški vodja Slovenskega stalnega gledališča v sezoni 2011/2012. Na listi Državljanske revolucije se poteguje za izvolitev v poslansko zbornico. Kobal, ki nastopa kot neodvisen, je četrti na listi za nosilcem Antoniom Ingroio, novinarjem Sandrom Ruotolom in univerzitetnim profesorjem Albertom Burgiom. V vašem življenjepisu piše gleda-liščnik, režiser, igralec, satirik. Kaj lahko počne tak človek v aktivni politiki, ki jo je prej s svojimi nastopi tudi zelo ostro kritiziral? Tudi zdaj bom počel isto, če mi bo seveda uspelo priti v Rim. Do tega sistema bom kritičen z zornega kota nekoga, ki je zdaj noter in lahko mogoče prav zato (ampak je tudi tukaj velik vprašaj) z opozarjanjem na slabosti in z dejanji ta svet politike spremeniti na boljše. V dobro politiko še zmeraj verjamem in prepričan sem, da obstajajo dobri politiki, ki pa ostajajo v senci zelo slabe skorumpirane politike in politikov. Zakaj ste se odločili za kandidaturo na listi Državljanske revolucije? Ker je ena glavnih programskih točk moralni problem te države, ki je, tudi kar zadeva Slovence, pravna samo na papirju. Naša lista poleg dveh komunističnih strank združuje v sebi tudi različne civilne iniciative, tudi zelo partikularne, ki se na primer ukvarjajo s čisto vodo ali pa z nuklearnim problemom, gradnjo hitre železnice itd. Zdi se mi, da je to prednost te liste, saj je In-groii uspelo združiti klasično politiko s civilno družbo. V tem vidim tudi bodočnost politike, ki se bo morala počasi usmeriti v civilno sfero, predvsem pa se bo morala odpovedati najrazličnejšim političnim manevrom in stalnemu razmišljanju, kdo bo s kom in podobno. Sami pravite, da je velik del politike danes skorumpiran. Priljubljenost politikov je skoraj na ničli. Kdo vas je prepričal, da kljub temu skočite »v prazno«? Odločilni so bili pogovori s prijatelji in morda tudi nekaj neodgovornosti ali če hočete norosti, ki je potrebna za skok v prazno. Drugače ne moreš z druge strani pogledati, kaj se v tem svetu dogaja. Ob odločitvi za kandidaturo pa sem imel tudi stalno pred očmi, da v primeru izvolitve ne bi bil eden od stotin Italijanov, ki so prišli v parlament, temveč da sem parlamentarec slovenske manjšine, ki mora njene interese zagovarjati in to ne glede na ideološko pripadnost. Prepričan sem, da morajo imeti nacionalni interesi absolutno prednost. Pri Državljanski revoluciji imamo prav gotovo ljudi, ki bi nam znali prisluhniti. Ker nas Italijani preslabo poznajo, pa sem prepričan, da v parlamentu potrebujemo ljudi, ki znajo tudi udariti po mizi, če je treba. Doslej sem predvsem to zadnje večkrat pogrešal. Se vam ne zdi, da ima udarjanje po mizi večkrat lahko za posledico samo to, da vas boli roka? Vedno te boli, ko udariš po mizi, ampak raje vidim, da me boli, kot da pridem domov in si očitam, da nisem udaril po mizi in skušal nečesa premakniti. Kaj bo naredila Državljanska revolucija po volitvah? To vprašanje bi bilo treba postaviti nekomu iz Demokratske stranke, glede na to, da naj bi imela po napovedih relativno večino in se bo torej morala odločiti, s kom želi vladati. Mi smo jim že okrog božiča ponujali zavezništvo za močno levico, skupaj z Vendolo in Bersanijem seveda. Kot vem, so bile stvari takrat skoraj dogovorjene, toda iz vsega tega nato ni bilo nič, ker je Demokratska stranka domnevala, da nas ne potrebuje. Najslabša stvar, ki nas lahko doleti, je po mojem mnenju vlada med Ber-sanijem in Montijem. Z Montijem naša lista nima nič skupnega, ne želimo si niti teh sredinskih strank, ker se mi zdi, da bomo z njimi spet padli v isto zanko in isto mi-neštro, kot so nam jo servirali že tisočkrat. Izid teh volitev je pravzaprav ena velika lo- Boris Kobal kroma terija, se pa bojim, da bo ena od možnih posledic na hitro sestavljena nekoliko razširjena koalicija, ki bo imela nalogo, da pripravi nov volilni zakon. Povsem možno je, da gremo zaradi sedanjega volilnega zakona, ki je prava katastrofa, jeseni ponovno na volitve. Kako ocenjujete dosedanji potek volilne kampanje? Zelo me skrbi, da bodo Italijani še enkrat nasedli enemu in istemu človeku, ki napada vsevprek in obljublja neverjetne stvari. Skrbi me za narod, ki je morda tako obupan in utrujen od vsega, da se vrže v naročje prvemu, ki mu ponuja rešitve, ki niso izvedljive oziroma so izvedljive na račun samih državljanom. Na dan prihaja tudi strahotno nezadovoljstvo in prav »stranka« nezadovoljnih in nezainteresiranih državljanov je stranka št. 1 v Italiji. Danes zjutraj (v torek op. avt.) so po radiu navajali, da je približno 33% ljudi še neodločenih, to pa je že relativna večina. Posledica tega nezadovoljstva je verjetno tudi velik uspeh, ki ga ima Grillo ... Zelo enostavno je vpiti: Vsi ven, vsi ste lopovi. Toda kaj ponuja Grillo? Ta njegov fašistoiden pristop, da je dovoljeno misliti samo tako kot on, ne pomeni nič dobrega. Mogoče bo v parlament pripeljal 100 ljudi. Ampak kdo so ti ljudje? To je velika neznanka in ko bodo prišli v parlament, sem prepričan, da se bodo potolkli med sabo, ko bodo dobili neke vzvode oblasti, ker ne verjamem, da so tako enotni brez Grilla, ki ga v parlamentu ne bo. Kaj pa vaša lista? Kakšen rezultat bo dosegla? V državnem merilu računamo na 5 do 6 odstotkov. Če bi tak odstotek dosegli tudi v FJK, ki ni levo usmerjena, bi bil to dober rezultat. In to ne glede na to, če bi to tudi meni prineslo pozitiven rezultat. Dejstvo je, da sem edini »domačin« iz naše dežele, ostali trije pred mano na listi so tujci, v narekovajih seveda. Je pomembno, da imamo Slovenci svojega predstavnika v parlamentu? Gotovo je. Ampak pomembno je, da imamo pravega Slovenca v parlamentu, ne nekoga, ki ne zna udariti po mizi. In tukaj moram odkrito povedati, da je Tamara Bla-žina, kljub temu da se trudi, zame storila izjemno napako, to velja tudi za vso njeno stranko, ki je ves čas podpirala Montija, ko je nekaj dni prej, preden se je Monti umaknil, podprla zakon za zmanjšanje števila deželnih svetnikov. Da se razumemo, naša stranka ni proti zmanjšanju političnega aparata, toda ta določila naj ne bi veljala za dežele s posebnim statutom, kot je tudi FJK. Toda za nas tega niso upoštevali, medtem ko na Tridentinskem-Južnem Tirolskem in v Aosti, kjer so tudi manjšine kot pri nas, so. Tukaj bi morala gospa Blažina udariti po mizi in reči, da nima nič proti zmanjšanju števila deželnih svetnikov, toda FJK je dežela s posebnim statutom, v kateri so tudi etnične in jezikovne skupine. In opozoriti bi morala, da zaradi tega zakona Slovenci morda ne bomo imeli niti enega predstavnika v deželnem svetu, razen mogoče Slovenske skupnosti. R. G. LJUBLJANA - V Stanovski dvorani in Palaciju Ljubljanskega gradu je na ogled pregledna razstava del Franceta Slane. Postavitev, ki so jo pripravili ob 60-letnici umetnikove prve samostojne javne predstavitve, zajema širok izbor del predvsem iz bogatega slikarjevega domačega ateljeja. Na ogled bo do 13. marca. Razstavo so na Ljubljanskem gradu pripravili v sodelovanju z Galerijo Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj. Kot je v spremnem besedilu monografije, ki nastaja ob razstavi in bo javno predstavljena 11. marca, še zapisal Milček Komelj, je postavitev na Ljubljanskem gradu »če že ne študijsko retrospektivna, temeljito razvidna vsaj v omejenem okviru, ki pa vendar predpostavlja celovit pogled na ustvarjalno celoto«. Slana se je rodil leta 1926 v Bodislavcih pri Ljutomeru. Javnosti se je prvič predstavil na skupinski razstavi slovenskih likovnih umetnikov v Črnomlju leta 1945. Istega leta se je vpisal na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je nato diplomiral. ŠPETER - Čezmejna pobuda Benečija v slovenskem kulturnem prostoru Do sobote vrsta prireditev Začetek včeraj v Špetru, od danes pa do sobote se tradicionalno kulturno dogajanje seli v Kobarid * V* J L -j i I \ Za zaključek čezmejnega kulturnega dogajanja v Benečiji in Posočju bodo v soboto v Kobaridu uprizorili zadnjo igro Beneškega gledališča, in sicer »Galanda iz Ažle -veliki župan Benečije« nm ljubljana - Leta 1933 je bila to najvišja zgradba v Srednji Evropi Nebotičnik ima 80 let LJUBLJANA - Ljubljanski Nebotičnik bo danes obeležil 80 let, odkar so na njegovem vrhu odprli kavarno. Zgradba arhitekta Vladimirja Šubica, ki je leta 1933 veljala za najvišjo stavbo v Srednji Evropi oziroma na Balkanu, je bila več desetletij simbol sodobne Ljubljane, še danes pa je ena najvišjih zgradb v slovenski prestolnici. Nebotičnik, zgrajen po naročilu Pokojninskega sklada, je bil postavljen na mestu srednjeveškega samostana. Zgradba s 13 nadstropji stoji na 16 stebrih in ima temelje, ki segajo 18 metrov v globino, zaradi česar velja za eno najbolj potresno varnih zgradb v Ljubljani. Nebotičnik, ki v višino meri 70 metrov, je bil prva visoka zgradba v Ljubljani, ki je presegla baročno silhueto zvonikov. Sloko stolpnico označuje enoten volumen, na vrhu nadgrajen z valjastim tempeljskim stebriščnim zaključkom. Vsi detajli na stavbi so bili premišljeno načrtovani, od vrat in kljuk do nosilcev za table in opreme kavarne. Šubicu so pomagali Lado Kham, Ivo Medved (paviljon na terasi), Marjan Mušič (tempietto na vrhu), Marjan Sever in Bojan Stupica (oprema kavarne). Ljubljančani so bili na Nebotičnik ponosni, njegova višina je vzbujala zavist pri južnih sosedih. Časnik Slovenski narod je 19. septembra 1931 pisal: »Na naš nebotičnik smo Ljubljančani in Slovenci upravičeno ponosni. Prav tako poslopje so si zgradili v Kolnu, drugo nič višje imajo v Berlinu (...) Nebotičnik nam zavidajo Beograjčani in Zagrebčani in Beograjčani so že sklenili postaviti nebotičnik s 25 nadstropji, Zagrebčani bi jih pa seveda radi prekosili in hočejo napraviti nebotičnik s 27 nadstropji, samo da nimajo še potrebnega drobiža.« ŠPETER - Sinoči se je v Slovenskem kulturnem centru v Špetru začela letošnja prireditev »Benečija v slovenskem kulturnem prostoru«, ki jo že vrsto let prirejajo KD Stol iz Breginja, Občina Kobarid, Fundacija Poti muri v Posočju, JSKD OI Tolmin, Inštitut za slovensko kulturo in KD Ivan Trinko. Po pozdravnih nagovorih organizatorjev, ki so poudarili, kako sestavljata Benečija in Posočje en sam kulturni prostor, kar dokazujejo trdne dolgoletne vezi in številne skupne pobude, so nastopili zbor Matajur pod vodstvom Davida Clodiga in združeni pevski zbori Posočja pod vodstvom Mateja Kavčiča. Prireditev se bo nadaljevala danes ob 18. uri v prostorih Fundacije Poti miru v Posočju v Kobaridu. Prisotne bo nagovorila kobariška županja Darja Hauptman, sledil pa bo pogovor načelnika Upravne enote Tolmin Zdravka Likarja z županom Sovodnje Germanom Cendouom, županom Podbonesca Piergiorgiom Domenisom, dreškim podžupanom Michelejem Corenom in s predsednico Planinske družine Benečija Lui-so Battistig. Večer bo popestril nastop učencev podružnične šole Drež-nica in harmonikarjev. Jutri bodo ob 18. uri v dvorani Doma Andreja Manfrede, prav tako v Kobaridu, predstavili Trinkov koledar in knjigo »Od Idrije do Nedi-že - Benečija - Slavia Friulana«. Z Lucio Trusgnach, Jole Namor in Ado Tomasetig se bo o teh publikacijah pogovarjala predsednica KD Stol Breginj Vida Škvor. Prireditev Benečija v slovenskem kulturnem prostoru se bo zaključila v soboto v kobariškem Kulturnem domu, kjer bodo ob 18. uri uprizorili zadnjo igro Beneškega gledališča, in sicer »Galanda iz Ažle - veliki župan Benečije«, ki je krstno izvedbo doživela na letošnjem jubilejnem Dnevu emigranta. Avtor besedila je Giorgio Banchig, igralci Beneškega gledališča pa so delo uprizorili na podlagi dramaturško-režij-ske zamisli Marjana Bevka. (NM) 4 Četrtek, 21. februarja 2013 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu OBČINA ZGONIK - V znak protesta zaradi izključitve Sardočeve kandidature za deželne volitve Župan Sardoč in odborniki izstopili iz Demokratske stranke Zgoniški župan Mirko Sardoč je zaradi izključitve s kandidatne liste na prihodnjih deželnih volitvah včeraj zapustil Demokratsko stranko. Z njim so izstopili iz stranke tudi ostali člani in članice zgoniškega občinskega odbora ter repentabrski podžupan Casimiro Cibi. Gre za posledico dogajanja iz preteklih dni, ko je pokrajinsko vodstvo Demokratske stranke izločilo Sardoča iz nadaljnjega boja za mesto deželnega svetnika. Kot znano, je strankino pokrajinsko vodstvo na predlog pokrajinskega tajnika Francesca Russa v petek zvečer sklenilo, da bo edini slovenski kandidat DS v tržaškem volilnem okrožju tržaški občinski svetnik Stefano Ukmar. Dva dni prej je namreč na posvetovalnih volitvah prejel več glasov od Sardoča, zato njegova kandidatura ni bila v dvomu. Sar-doč je bil zaradi tega zelo razočaran, še predvsem zaradi »izbir na podlagi etnične ali jezikovne pripadnosti«. Da je šlo za tekmo med slovenskima kandidatoma, ni nihče jasno povedal, nam je dejal včeraj popoldne Sardoč, ko smo ga vprašali za razloge za tako hudo odločitev. »Marsikdo med tistimi, ki so glasovali na posvetovalnih volitvah, mi je povedal, da ne bi v tem primeru glasoval za druge kandidate,« je dodal. Sicer je bil zgoniški župan zelo razočaran nad dejstvom, da se ni od prejšnjega petka še nihče oglasil iz pokrajinskega ali deželnega vodstva DS, v nedeljo pa je tudi napovedal izstop iz stranke tajnik zgoniškega krožka DS Aleks Milič. Skratka popolna tišina, pravi Sardoč, zaradi česar so se v torek zvečer po razpravi odločili za izstop iz stranke. Kakšen je torej namen odstopa? »Naš namen je ohraniti dostojanstvo in doslednost,« je odgovoril Sardoč in dodal, da »bomo obdržali našo pokončno držo, ki odgovarja ljudem, od katerih smo prejeli glas«. Sardoča smo tudi vprašali, ali bo zahteval ponovno vključitev na seznam kandidatov ali kaj drugega. Župan je odgovoril, da namerava še naprej »resno in zavestno upravljati zgoniško občino do konca mandata«. UNIPOL-SAI Sasa: danes stavka in demonstracija Zaposleni v tržaški zavarovalnici Sasa bodo danes stavkali tri ure, pred sedežem zavarovalnice na tržaškem nabrežju (Riva Gulli) pa bo tudi demonstracija. Protestniki želijo opozoriti na težave, v katerih so se znašli zaradi krize zavarovalniške skupine Unipol-Sai. V Trstu je v težavah 140 uslužbencev zavarovalnice Sasa, ki ne vedo, kakšna usoda jih čaka. Po spojitvi družb Unipol in Fondiaria Sai je namreč vodstvo skupine sporočilo, da namerava prodati družbo Milano As-sicurazioni, lastnico zavarovalnice Sasa. Temu vprašanju je bilo prejšnji teden posvečeno srečanje med tržaškim županom Robertom Cosolini-jem ter državnimi in pokrajinskimi sindikati, ki so odločno zavrnili možnost odpuščanja in zahtevali jamstva za zaposlene v zavarovalnici Sasa. Sindikati so pred dnevi že opozorili, da je v tržaškem terciarnem sektorju več možnih kriznih žarišč, med te so vključili težave v avstrijski Hypo Alpe Adria Bank in nejasno prihodnost openske poslovalnice Nove Ljubljanske Banke. Mirko Sardoč Kot rečeno, je Sardoča še najbolj zbodel potek posvetovalnih volitev, ki je bil po njegovih besedah nesprejemljiv, še hujši pa je bil njihov zaključek. Nikjer ni bilo zapisano, da je šlo za posvetovanje med dvema slovenskima kandidatoma, je poudaril Sardoč, po mnenju katerega je bilo torej nerazumljivo, zakaj se je predstavilo 13 kandidatov. »Nesprejemljivo je, da te izključijo, ker si slovenske narodnosti,« je še povedal Sar-doč. »Če pa je res šlo za izbiro med slovenskima kandidatoma, zakaj neki je bilo potrebno, da je drugi kandidat napovedal odstop v primeru, da ne prevlada nad drugim?«, je vprašal. Spomnimo naj, da je na volitvah največ glasov prejela Maria Monteleo-ne (114), ki sta ji sledila Ukmar (99) in Sardoč (84). Pokrajinsko vodstvo DS je nato odobrilo naslednjo kandidatno listo: Maria Monteleone, Stefano Ukmar, Sergio Lupieri, Ester Pacor, Franco Co-dega, Gianni Torrenti in Amilcar Lu-ciani. Ta je iz vrst mladinskega gibanja demokratov in ni prodrl na posvetoval- Francesco Russo nih volitvah, kot prvi neizvoljeni kandidat pa je prevzel Sardočevo mesto. Sedmim kandidatkam in kandidatom na listi se bosta pridružila še dva kandidata, ki ju bo izbrala neposredno kandidatka za deželno predsednico Debora Ser-racchiani. K težki odločitvi glede kandidature je bil poklican, kot rečeno, pokrajinski tajnik Russo. Nazadnje je prevladalo njegovo mnenje, da je treba vse energije posvetiti izvolitvi Slovenca in »ponovni vrnitvi slovenske komponente v deželni svet«. Odločitev je bila seveda vse prej kot lahka, toda bila je dejansko neizbežna, je prejšnji teden ocenil Russo. Iz dobro obveščenih krogov blizu vodstva Demokratske stranke smo sinoči izvedeli, da je vprašanje še odprto. Glede na to, da še ni nobene dokončne odločitve, je možnost dialoga še vedno odprta, so nam povedali. Prednost imajo zdaj vsekakor parlamentarne volitve, vodstvo stranke pa pričakuje, da bo prevladala »politična treznost«. Aljoša Gašperlin Skupna izjava o izstopu iz Demokratske stranke Podpisani javni upravitelji, izvoljeni z Demokratsko stranko na listi Sku-paj-Insieme občine Zgonik, Mirko Sardoč (župan), Rado Milič (podžupan), Monika Hrovatin (odbornica), Adriano Regent (svetnik in vodja svetniške skupine), Aleks Milic (svetnik), Nadja Debenjak (zunanja odbornica in pokrajinska svetnica, izvoljena v volilnem okraju Zgonik-Repentabor) in podžupan občine Repentabor Casimiro Cibi smo se sestali z vpisanimi v krožek Demokratske stranke Zgonik-Repentabor (srečanje je potekalo v Saležu v torek zvečer) in podrobno pretresli postopek, ki so ga narekovali voditelji DS v Trstu za strankarska notranja posvetovanja za izbiro seznama kandidatov in kandidatk za deželne volitve. Vsi prisotni so izrazili zmedenost in zaskrbljenost zaradi utemeljitev pokrajinskega vodstva, ki je izključilo kandidata, (ki ga je predlagal krožek) župana Mirka Sardoča, čeprav je na notranjih posvetovanjih med vpisanimi dosegel tretje mesto med dvanajstimi kandidati. Pokrajinsko vodstvo je, kot edini razlog za njegovo izključitev s kandidatne liste, izpostavilo dejstvo, da je že prisoten predstavnik slovenske manjšine. Po seji, z velikim številom prisotnih vpisanih članov, smo odločili, da je v tem trenutku naša edina možna izbira izstop iz stranke, obenem upamo, da bodo voditelji naše stranke izvedli resno analizo, začenši s spoštovanjem pravil postopka o izbiri kandidatov in celoten pregled nastale situacije. Naša odločitev je še dodatno podkovana s solidarnostjo številnih predstavnikov civilne družbe tržaške pokrajine in pripadnikov drugih krožkov na ozemlju. Utemeljitve o našem izstopu iz Demokratske stranke so torej nastale iz globokega razmišljanja o načelih, ki smo jih v vlogi državljanov in javnih upraviteljev tega večkulturnega in večjezičnega območja vedno zagovarjali skozi jasne politične izbire, ki so ciljale na kulturno sobivanje in vključevanje. Preko političnih izbir, ki so jih sprejeli tudi številni drugi upravitelji in državljani, smo podpirali različne dejavnosti z namenom utrditve in okrepitve, ob vzajemnem spoštovanju spominov in zgodovine, novih možnosti za razvoj tega ozemlja, ki ga je zgodovina zelo zaznamovala in je zdaj pripravljen za skupno delo za prihodnost v evropskem slogu. Evropska dimenzija, na katero se nanašamo, črpa svojo moč in navdih v tržaškem srečanju med predsedniki Slovenije, Italije in Hrvaške, kjer smo peli tri državne himne in smo se končno počutili »pri nas doma«. Naše ozemlje potrebuje opisano ozračje, ne pa izbire na podlagi etnične ali jezikovne pripadnosti, potrebuje izbire, ki upoštevajo pravilno razporejeno teritorialno predstavništvo, osebne pristojnosti in ne nazadnje naklonjenost državljanov. Seveda, se lahko le strinjamo z Bersanijem, ki je odločno želel primarne volitve, brez dvoma v duhu prenove, predvsem pa zato, da lahko pridejo do besede tudi posamezni državljani in sami sodelujejo pri izbirah bodočega vodstva naše države. Izbire, žal, se niso uveljavile na deželni ravni, še manj v tržaškem pokrajinskem vodstvu. Ostajamo zvesti reformističnim politikam in vrednotam političnih sil leve sredine v Italiji in v deželi FJK, vendar nikakor ne moremo pasivno spremljati prisiljenih izbir ožjega vodilnega kroga, ki izključuje, ne upošteva in ne nazadnje se ne sooča s svojimi potencialnimi volivci. Mirko Sardoč (župan v Zgoniku), Rado Milič (podžupan v Zgoniku), Casimiro Cibi (podžupan v Repentabru), Monica Hrovatin (odbornica v Zgoniku), Adriano Regent (svetnik in vodja svetniške skupine v Zgoniku), Aleks Milič (svetnik v Zgoniku), Nadja Debenjak (zunanja odbornica v Zgoniku in pokrajinska svetnica v Trstu) ŽELEZARNA - Protest zaposlenih pred vhodom v tovarno 24. in 25. februarja Delavci zaskrbljeni zaradi brezperspektivne situacije Volitve 2013 I % Zaposleni v škedenjski železarni so že zelo zaskrbljeni nad lastno usodo. Zaradi zaskrbljujočega zatišja, ki prevladuje v zadnjem obdobju, je v tovarni nastal odbor delavcev, ki je včeraj začel dvodnevni protest. Namen delavcev je braniti delovna mesta in zahtevati jasne odgovore od pristojnih subjektov. V železarni je več kot 500 zaposlenih, vključno s tistimi v povezanih dejavnostih pa je od železarne odvisnih več kot tisoč družin. Toda marsikdo je že danes v težavah, saj se mnogi težko prebijajo do konca meseca. O tem, kaj bo v primeru dopolnilne blagajne, zaenkrat nočejo razmišljati, ker imajo pred očmi usodo zaposlenih v tovarni cevi Sertubi. Delavci zahtevajo zato takojšnje srečanje s komisarjem družbe Lucchini Pierom Nardijem, ker se lahko zgodi, da zaprejo železarno, delavce pa pustijo na cesti. Montijevi kandidati in Ichino o trgu dela Danes ob 18. uri bo v novinarskem krožku (Korzo Italia 13) srečanje kandidatov Državljanske izbire - Z Montijem za Italijo na temo reforme trga dela in perspektiv za mlade. Navzoči bodo Ales-sandro Maran, Ivo Della Polla, Gian Luigi Gigli, Pierandrea Vinci in Mauro Bussani, preko videokonference iz Milana pa bosta sodelovala senator Pietro Ichino in prof. Claudio Ceper. SEL v Kamnarski hiši Devinsko-nabrežinski podžupan Massimo Veronese, občinski svetnik Maurizio Rozza in predstavnik Demokratičnih okoljevar-stvenikov Saul Ciriaco bodo danes ob 17. uri na srečanju Levice, Ekologije in Svobode (SEL) v Kamnarski hiši v Nabrežini. Govor bo o obalnem območju od Ribiškega naselja do Nabrežine. Gibanje 5 zvezd o pristanišču Tržaška kandidata Gibanja 5 zvezd Lorenzo Battista (senat) in Aris Prodani (zbornica) opozarjata na nesposobnost vodilnih pri tržaški pristaniški oblasti, obenem pa nasprotujeta načrtu obnove starega pristanišča Portocitta - prostocarinska cona naj ostane v starem pristanišču. Kandidati se bodo danes ob 20. uri srečali z volivci v kavarni San Marco (Ul. Battisti 18). Informacije o voliščih in izkaznicah Tržaški občinski urad za stike z javnostmi (Ul. Procureria 2/A) bo odprt tudi jutri od 14. do 17. ure ter v soboto in nedeljo od 9. do 13. ure. Urad nudi informacije o poteku volitev, potrebnih dokumentih, volilnih izkaznicah in voliščih. Telefonska številka je 0406754850, elektronski naslov urp@comune.trieste.it. / TRST Četrtek, 21. februarja 2013 5 šempolaj-nabrežina - Podpis sporazuma o gradnji nadvoza nad železniško progo Od leta 2015 nič več čakanja pred zapornicami Kaže, da bomo tokrat le dočakali razplet neizmerno dolge zgodbe o gradnji nadvoza nad železniško progo med Nabrežino in Šempolajem. Na sedežu tržaške pokrajine so predstavniki Občine Devin-Nabre-žina in Pokrajine Trst tudi uradno - s podpisom pogodbe - zapečatili obvezo, ki naj bi jo v Rimu potrdila družba italijanskih železnic - Rete ferroviaria italiana (RFI). V Primorskem dnevniku smo sicer v preteklosti že večkrat poročali o odobritvi dokončnega načrta, o skorajšnji oddaji del v zakup in seveda o njihovem začetku. Vsakič pa se je kje zataknilo: enkrat je bila dokumentacija pomanjkljiva in so bila potrebna pojasnila tehnične narave, drugič pa je na primer zmanjkalo denarja za uresničitev projekta. Skratka, birokratski iter se vleče že od devetdesetih let z po zakonu predvideno ukinitvijo nezavarovanih železniških prehodov, tokrat pa naj bi le dospel do cilja. Da gre za zgodovinski dan, je včeraj ocenila tudi predsednica pokrajinske uprave Maria Teresa Bassa Poropat, ki se je s tem vprašanjem ukvarjala tudi v pretekli mandatni dobi. Sicer pa je devinsko-na-brežinski župan Vladimir Kukanja pojasnil, da nadvoz pod Šempolajem pravzaprav buri duhove že od konca sedemdesetih let. »Železniški prehod povzroča namreč nič koliko nelagodja, saj morajo vozniki včasih pred zaprtimi zapornicami čakati dalj časa, včasih tudi po uro. To pa je hud problem v primeru izrednih okoliščin, kot so lahko požari ali nujna potreba po zdravstveni pomoči,« je dejal Kukanja. Tako župana kot novinarje pa je pokrajinski odbornik za za infrastrukture in prevoze Vittorio Zollia pomiril, da gre tokrat zares. Potrdil je dosedanje finančne prispevke za ureditev del, ki naj bi v celoti zahtevala 4,9 milijona evrov: od teh bo Pokrajina Trst prispevala 2,4 milijona, Dežela FJK 2 milijona, medtem ko bo družba Rete Ferroviaria Italiana delom namenila 500 tisoč evrov. Dela bodo predvido- Na zgornji fotografiji podpisniki dokončnega sporazuma o gradnji nadvoza (manjkajo sicer predstavniki družbe RFI), spodaj pa pogled na novo, 360-metrsko traso kroma ma dali v zakup septembra ali oktobra letos, stekla pa naj bi dejansko takoj. Po 18 mesecih pa naj bi bil nadvoz končno na-red, se pravi nekje sredi leta 2015. Kakor sta pojasnila inženirja Paolo Stulfo in Marco Cartagine bo nadvoz zgrajen pred obstoječim železniškim prehodom, povezave z današnjo oz. »staro« cesto pa bodo ohranjene (zaradi potrebnega dostopa do posameznih hiš in športnih objektov, seveda). Nadvoz - skupno naj bi bil dolg kakih 360 metrov - bo dvopa-soven (za obe smeri vožnje), ob njem bodo uredili pločnik in pa kolesarsko stezo. Vključeval bo tudi dva mosta, in sicer enega nad obstoječo cesto, drugega pa nad železniško progo. Tehnika sta pri tem povedala, da bodo dela nekoliko upočasnila promet, ki pa ne bo nikoli zaprt, podobno pa naj bi veljalo tudi za vlake. (sas) policija - Zaradi trgovine z drogami sedem Tržačanov v priporu Kokain, hašiš in skunk Po nakupe so se odpravljali v Lombardijo in Slovenijo - V Trstu prvič zaplenili tudi skunk, vrsto marihuane, ki ima bistveno močnejše učinke Z leve proti desni: brata Walter in Gianni Scialino, Renato Affinito, Franco Fontanella, Mauro Milkovic, Gennaro Maiorano in Giuseppe Sblendorio kroma Vodja kriminalistov Mario Bo in policijski zdravnik Aldo Somma s skankom kroma Lani so policisti naleteli na tržaškega razpečevalca, ki je imel v žepu skromnih deset gramov hašiša, doma pa še sto gramov. Razvila se je preiskava, v sklopu katere so pravkar priprli sedem Tržačanov: brata Giannija in Walterja Scialina, Renata Affinita, Maura Milkovica, Gennara Maiorana, Franca Fontanella in nekdanjega paznika v tržaškem zaporu Giuseppeja Sblendoria, ki so osumljeni trgovine z drogami. V preiskavi pod vodstvom tožilca Mattea Tripanija in mobilnega oddelka tržaške kvesture je ta teden s pripornimi nalogi, ki jih je izdal preiskovalni sodnik Guido Patriarchi, prišlo do zasuka, v resnici pa se delo še nadaljuje. V tem sklopu preiskave so zaplenili kilogram hašiša, pol kilograma marihuane vrste skunk, okrog tristo gramov kokaina, malo heroina ter pištolo. Tržaški preprodajalci so hašiš in nizozemski skank kupovali v Milanu in Pa-vii (vseh dobaviteljev, ki so doma iz Ma-greba, še niso identificirali), kokain pa v Sloveniji. Za slednjega je bil zadolžen izkušeni Renato Affinito, Tržačan po rodu iz Caserte. V 90. letih je sodeloval z združbo, ki je iz Venezuele pošiljala kokain v Italijo (tudi v Trst), posloval pa je tudi s ka-moro. Njega so 21. januarja letos prijeli na Katinarski cesti - v avtu je imel 167 gramov kokaina, kupljenega v Sloveniji. Prejšnji petek je bil na vrsti Gennaro Maiorano, po rodu iz Apulije (v Ul. Pale-strina so mu zaplenili 33 gramov kokaina), pet osumljencev so priprli v ponedeljek. Vodja mobilnega oddelka Mario Bo je po- vedal, da sta se vlogi dobavitelja in razpe-čevalca pri osumljencih prekrivali, promet pa je bil precejšen - posamezni nakupi v Lombardiji so bili vredni tudi 20.000 evrov. Hašiš so kupovali po dva evra za gram in ga v Trstu prodajali po deset evrov, njihov kokain pa je bil dokaj drag, po sto evrov za gram. Policisti so izvedli več hišnih preiskav in zaplemb mamil pri končnih porabnikih, zaradi tega bosta imela v službi največ težav voznik mestnih avtobusov podjetja Trieste Trasporti in gasilec. Preiskava je povezana s široko julijsko akcijo v Trstu in Bergamu, ko se je v priporu znašlo 17 ljudi - med njimi tudi Tržačan Michele Ulcigrai, ki je vezni člen med obema preiskavama. Posloval je namreč z Gian-nijem Scialinom, ki so mu poleti zaplenili 300 gramov droge. V približno 40 akcijah je bilo skupno zaplenjenih več kot deset kilogramov raznih snovi. Glavni zdravnik tržaške kvesture Aldo Somma je obrazložil, kaj je pravzaprav skunk (skank), ki so ga v Trstu zaplenili prvič: »To je mešanica dveh podvrst konoplje (75% sativa in 25% indica), ki vsebuje ogromno psihoaktivne komponente THC (tetrahidrokanabinola je v navadni mari-huani od 3 do 5%, v skunku od 15 do 20%). Neaktivne komponente kanabidiol pa je mnogo manj.« To pomeni, da je skunk bistveno močnejši, zaščita pred morebitnimi psihotičnimi krizami pa šibka. »Skunk je v Italijo prispel s precejšnjo zamudo, kupci pa so pogosto najstniki, ki ga nosijo v šolo,« je opozoril Mario Bo. (af) Elektronske osebne izkaznice le v Ul. Locchi Kdor bo potreboval novo elektronsko osebno izkaznico, bo moral ponjo na občinsko izpostavo v Ulici Locchi 23/a. Občina Trst namreč preureja občinske urade in tisti v Ulici Genova 6, ki je doslej izdajal elektronske dokumente, se ravno seli v nove prostore občinske izpostave v Ul. Giotto 2. Gorniški film - večer posvečen speleologiji V gledališču Miela se drevi od 18. do 23. ure dalje začenja drugi cikel 23. gorni-škega filma Alpi Giulie Cinema 2013. Na platnu bo tokrat protagonistka speleo-logija oziroma jamarstvo, filmi (z izjemo prvega) pa se bodo potegovali za nagrado Hells Bells Speleo Award. Gledalci bodo lahko izbirali med 12 daljšimi in krajšimi filmi oz. dokumentarci: ob 18. uri bodo na sporedu daljši »Trou de fer« Pa-vola Barabasa (Slovaška), ter kratki »Repen, abbiamo toccato il fondo« Daniele Perhinek (Italija), »Corazzaino« in »E buio sia« Siria Sechija (Italija) ter »Le gal-lerie di Palmanova« Antonia Giacomi-na (Italija); ob 21. uri pa kratki »Preser-vatutto« spet Siria Secchija, »Luftlocher« Massimiliana Blocherja (Italija), »Il sogno carsico di Istettai« Vittoria Crobuja (Italija), »Petticasco« Siria Sechija, Cro ri di lo ma« Antonia Giacomina in še »Naica, un luogo della memoria« Tullia Berna-beia (Mehika). Za vstop v gledališče bo treba odšteti 5 Spoznavanje žuželk Medoddelčni center za didaktično raziskovanje (CIRD) Univerze v Trstu prireja v okviru multidisciplinarne delavnice za izobraževanje šolnikov dve srečanji posvečeni spoznavanju žuželk. V dvorani A oddelka za življenjske znanosti (Ul. Gior-gieri 10) bo prvo srečanje na sporedu danes od 15.30 do 17.30, drugo pa prihodnji četrtek ob istem času. Več informacij na naslovu cird@units.it. O zavestni prehrani v Lovat V knjigarni Lovat (Drevored XX.sep-tembra 20) bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo o uravnovešeni in zavestni prehrani »Nutrizione coscien-te - Sostegno dell'uomo fisico, mentale e spirituale«. Delo bo predstavil avtor Nevio Sgherla, ki se v svojem pisanju posveča tudi najbolj primernemu življenjskemu slogu. Zmaga nima kril Sekcija VZPI-ANPI za Naselje Sv. Sergija, Sv. Ano in Kolonkovec v sodelovanju s filmskim krožkom Lumiere vabi jutri ob 18. uri v Ljudski dom v Naselju Sv. Serija (Ul. Di Peco 7) na predvajanje dokumentarnega filma Zmaga nima kril Umberta Astija. Za strokovno mnenje bo poskrbela zgodovinarka Marina Rossi. Film se poglablja v ključne dogodke zgodovine 20. stoletja, ki jih je v svoj objektiv ujel vojni fotoreporter Evgenij Haldej. Koncert The Freak waves Skupina The Freak waves se bo v klasični sestavi Mitja Košuta (bobni in vokal), Marjan Milič (kitara in vokal) ter Igor Gu-stinčič (bas in vokal) predstavila jutri od 21. do 23.30 v lokalu Mastrobirraio, v Ulici Venezian 24. Glasbeniki bodo ponudili svoj repertoar prirejenih rock uspešnic od šestdesetih do današnjih dni. Skratka, bogat in raznolik program v originalni izvedbi s posebnim poudarkom na vokalnih aranžmajih. Ljubitelji glasbe v živo, ne zamudite koncerta! Velikonočna jajca na kvesturi Ob veliki noči se vrača pobuda »Cer-co un uovo amico«, ki jo spodbuja italijansko združenje za boj proti nevro-blastomom. V uradu za stike z javnostjo tržaške kvesture si bo lahko vsak do 28. februarja zagotovil svoje čokoladno jajce (s temno ali mlečno čokolado, s presenečenjem oz. brez njega), za katerega bo odštel prispevek v vsoti 10 evrov - po želji tudi več. Zbran denar bodo namenili znanstvenemu raziskovanju. Velikonočna jajca si lahko vsak zagotovi na tel. 040/3790502. 6 Četrtek, 21. februarja 2013 TRST / spd mačkolje - Praznovanje dneva slovenske kulture Slovenski večer v spomin na Peterlina Slovensko prosvetno društvo Mačkolje je v petek priredilo svoj Slovenski večer, s katerim so poleg kulturnega praznika počastili tudi prosvetnega delavca, gledališčnika in kulturnega organizatorja Jožeta Peterlina ob stoletnici rojstva. K temu jih je poleg obletnice spodbudilo tudi dejstvo, da je mačkoljansko društvo septembra lani prejelo prvo Peterlinovo nagrado za svoje šestdesetletno delovanje in za posebne zasluge pri kulturnem in prosvetnem delu na Tržaškem. Častni gost je bil Peterlinov sin Ivan, tudi sam šolnik, sicer pa zagnan športni delavec, ki je iz otroških let črpal spomin na dni, ko sta z očetom prihajala v Mačkolje na obisk k takratnemu župniku in pesniku Stanku Janežiču. Kot otroku mu je še posebej ostal živ spomin na »okus« teh obiskov, »saj sem takrat prvič imel priložnost zobati sladke mačkoljanske češnje,« je povedal Ivan Peterlin. Za sina je seveda težko objektivno in neprizadeto govoriti o svojem očetu, je še povedal, pa vendar se mu zdi utemeljena izbira, da se Jožeta Peterlina nekako poveže s Prešernom ob praznovanju dneva slovenske kulture. Njegovo poslanstvo je bilo namreč prežeto s kulturo in sadovi njegovih prizadevanj - od Radijskega odra do Mladike in Društva slovenskih izobražencev - še vedno zaznamujejo vreme - Danes poslabšanje: nasveti in informacije Spet bo snežilo V Furlaniji-Julijski krajini in na Primorskem je napovedano oblačno in hladno vreme s padavinami. Sneženje bo po napovedih agencije Osmer rahlo do zmerno, največ snega naj bi zapadlo danes zvečer in ponoči, pred soboto pa bistvenih sprememb ne bo. Temperatura bo v glavnem pod ničlo, nevarnost poledice je visoka. Občine so zaradi slabih napovedi sprejele ustrezne ukrepe, obenem pa pozivajo občane, naj po svojih močeh pripomorejo k odpravljanju nevšečnosti, povezanih s snegom. V zbirnih centrih podjetja Ace-gasAps delijo sol, in sicer od 7. do 19. ure na Opčinah (Dunajska cesta 84/A), v Rojanu (Ul. Valmartinaga 10), pri Sv. Jakobu (Ul. Car-bonara 3) in Sv. Andreju (Ul. Giulio Cesare 10). Občina Trst sporoča, da moramo pločnike in klance pred sneženjem posipati z žlico soli za vsak kvadratni meter, po sneženju pa moramo najprej odstraniti sneg in šele zatem uporabiti pol kilograma soli. Osebna vozila uporabljajmo samo, če je nujno potrebno, z motornimi kolesi pa se najraje ne pe-ljimo. Lastniki hiš in zemljišč ter trgovci in gostinci morajo odstraniti sneg pred pragom. Telefonske številke za nujne probleme, povezane z vremenom, so 040-366111 (tržaška občinska policija), 112 (karabinjerji), 113 (policija), 115 (gasilci) in 118 (prva pomoč). Koristne informacije pa so na voljo na spletnih straneh podjetij AcegasAps (www.grup-po.acegas-aps.it) in Trieste Trasporti (www.triestetrasporti.it, tu dobimo približno vsako uro nove informacije o vseh avtobusnih progah). Občina Dolina obvešča, da morajo lastniki nepremičnin in zemljišč ter upravitelji trgovin in lokalov odstraniti sneg s pločnikov (za dolžino dveh metrov), ne da bi ovirali pešce. Sol je na voljo od ponedeljka do petka med 8. in 13. ter med 14. in 16. uro v zbirnem centru v Boljuncu. Kidanje snega na Proseku; Danes ob 17. uri v piceriji Veto na Opčinah predstavitev izleta Primorskega dnevnika v Ukrajino Letošnji osemdnevni izlet Primorskega dnevnika v Ukrajino je porodil zanimanje lepega števila izletnikov. Zaradi tega smo se odločili organizirati tako za že vpisane, kot za vse ostale, ki so še neodločni, a jih tale destinacija zanima, predstavitev našega potovanja v aprilu 2013 »Zasanjana Ukrajina v objemu 1500-letne zgodovine, bujne narave in pristnega vsakdana«. Pričakujemo Vas na Opčinah, v piceriji Veto (nasproti cerkve) v četrtek 21. februarja ob 17. uri, kjer boste srečali predstavnika potovalne agencije Adria-tice.net Centro Viaggi in vodiča Gorazda, ki je že poznan med izletniki PD, saj jih je leta 2010 spremljal na Islandijo. Kavica in sladica pa bosta pripomogli, da bomo v še bolj sproščenem in prijetnem vzdušju družili in prisluhnili pomembnim informacijam in raznovrstnim zanimivostim Ukrajine. Priporočamo, da se našega srečanja udeležijo vsi že vpisani izletniki ter vsi, ki so sicer zainteresirani za to potovanje ali destinacijo. V pričakovanju prijetnega druženja se Vam vnaprej zahvaljujemo za Vaš odziv. Telefon agencije za morebitna sporočila 040 637025. Včeraj danes [I] Lekarne Sergij Pahor je predstavil zbornik o življenju in delu Jožeta Peterlina kroma naš kulturni utrip. Kulturo je oče vselej pojmoval v duhu odprtosti in dialoga, po Prešernovem načelu »biti sosedu sosed«, je še dejal Ivan Peterlin, ki je v svojem pedagoškem delovanju črpal prav v očetovem zgledu smisel za dialog in razumevanje, »zaradi katerih ni nikoli dvigal glasu in je bil med dijaki priljubljen«. Na večeru je Sergij Pahor predstavil zbornik o življenju in delu Jožeta Peterlina, ki je lani izšel pri založbi Mladika, prireditev pa so oplemenitili ubrani glasovi pevk in pevcev mešanega pevskega zbora Mačkolje, ki so pod vodstvom dirigenta Mateja Lazarja pokazali res zavidljivo kakovostno raven tega pevskega sestava. U Kino izbor videoposnetkov spletnega portala Televizije Slovenije Danes, ČETRTEK, 21. februarja 2013 IRENA Sonce vzide ob 6.57 in zatone ob 17.40 - Dolžina dneva 10.43 - Luna vzide ob 13.32 in zatone ob 3.59 Jutri, PETEK, 22. februarja 2013 MARJETA VREME VČERAJ: temperatura zraka 6,4 stopinje C, zračni tlak 1012,9 mb ustaljen, vlaga 63-odstotna, veter 5 km na uro severo-vzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,8 stopinje C. fjUf SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Rdeči abonmajski sklop SNG Drama Ljubljana, Via Negativa, Via Nova 2011 MANDIČSTR0J režiser: Bojan Jablanovec t»' danes, 21. februarja ob 20.30 v Mali dvorani SSG (brez nadnaplsov) Prosimo abónente, da čim prej potrdijo svojo prisotnost ali morebitno odsotnost. Od ponedeljka, 18., do sobote, 23. februarja 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Venezia 2 - 040 308248, Ul. Curiel 7/B - 040 281256, Bazovica - Ul. Gruden 27 - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Venezia 2, Ul. Curiel 7/B, Ul. Gin-nastica 6, Bazovica - Ul. Gruden 27 - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6 - 040 772148. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. AMBASCIATORI - 16.30, 19.00 »Lincoln«; 21.30 »Django Unchained«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. CINECITY - 16.30, 19.50, 22.10 »Gangster squas«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Gambit«; 19.30, 22.00 »Anna Karenina«; 16.30, 19.00, 21.30 »Beautiful creatures - La sedicesima luna«; 16.00, 17.45 »Pinocchio«; 21.00 »Lincoln«; 18.05 »Broken city«; 16.00 »Noi sia-mo infinito«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Il principe abusivo«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Die hard - Un buon giorno per morire«. FELLINI - 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Re della terra selvaggia«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.45, 21.00 »Anna Karenina«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30 »Les Miserables«; 19.00, 21.40 »Zero dark thirty«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Viva la liberta«. KOPER - PLANET TUŠ - 15.15, 20.50 »Čudovita bitja«; 20.25 »Django brez okovov«; 16.45 Ernest in Celestina«; 20.45 »Film 43«; 19.00 »Hvala za Sun-derland«; 15.10, 18.05 »Lincoln«; 15.05, 18.30 »Lovca na čarovnice«; 19.05, 21.10 »Mama«; 17.45 »Nesrečniki«; 16.05, 18.20 »Razbijač Ralph 3D«; 21.00 »Tatica identitete«; 16.10, 18.15, 20.20 »Umri pokončno: Dober dan za smrt«. novo na www.primorski.eu |e odprta eno uro in pol pred začetkom predstave. Tel. fl.800214302 (brezplačna) ali 040 362542. www.teateissg.com NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Beautiful creatures - La sedicesima luna«; Dvorana 2: 16.30 »Noi siamo infinito«; 18.20, 20.15, 22.15 »Il principe abusivo«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Gambit - Una truffa a regola d'arte«; Dvorana 4: 16.45 »Pinocchio«; 18.20, 20.15, 22.15 »Gangster squad«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00 »C'era una volta in America«; Dvorana 2: 17.50, 20.00, 22.10 »Gangster squad«; Dvorana 3: 17.40, 20.00, 22.10 »Beautiful creatures - La sedicesima luna«; Dvorana 4: 17.30, 19.50, 22.10 »Anna Karenina«; Dvorana 5: 17.30, 20.00, 22.00 »Il principe abusivo«. 0 Mali oglasi NA PUSTNI TOREK sem v šotoru v Bri-ščikih izgubil: jopič črne barve z napisom Boxeur s kožuhom na kapi, majico temno plave barve z rdečim napisom San Diego, ovratno ruto znamke San Diego ter rokavice. Poštenega najditelja vabim, da pokliče tel. št.: 349-1446484. NA PUSTNO SOBOTO je v šotoru v Briščikih nekdo po pomoti vzel bun-do znamke Woolrich. V žepih so bile spravljene važne osebne stvari. Prosim poštenega najditelja naj pokliče tel. št.: 347-8955085. DAJEM V NAJEM na Kozini komaj prenovljeno malo stanovanje. Informacije: 392-2225821. NUDIM POMOČ ostarelim 24 ur dnevno. Tel. št.: 329-6055490 ali 320-0265573. PRODAM 5 hektolitrski sod iz inoxa. Cena po dogovoru. Tel. na tel. št. 3492374635. PRODAM ekstradeviško dalmatinsko oljčno olje, lastne pridelave. Tel.: 3398201250. V DOLINI prodam hišico. Tel. št.: 3356322701. V NAJEM dajem stanovanje blizu Burla, zadnje nadstropje, prib. 68 kv.m., najemnina 435,00 evrov, stroški 165,00 evrov. Tel. št.: 349-3626187. ^ Turistične kmetije FurlanEja Jult|ika kra|lna Poslušanje RADIA TRST A v živo AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt do 24. februarja. Tel. 040-229439 Id Osmice DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni! Tel. 3403814906. DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini rižarne. Toči belo in rdeče vino z domačim prigrizkom. Tel. št.: 335-1624285. FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-299442. IVAN PERNARČIČ ima v Vižovljah odprto osmico. Tel. št.: 040-291498. OSMICO NA KOLONKOVCU je odprla družina Debelis, Ul. G. Ventura 31/1. Tel. 347-3648603. Toplo vabljeni! OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14; tel. 040-208553. PRI DAVIDU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Tel. št.: 040-229270. Vabljeni! / TRST Četrtek, 21. februarja 2013 7 H Čestitke Danes praznuje naš dragi VLADIMIR SALVI pomemben rojstni dan -103 let. Bodi zdrav in vedno tako ko-rajžen! Tvoja družina. a Šolske vesti NIŽJA SREDNJA ŠOLA sv. Cirila in Metoda vabi ob slovenskem kulturnem prazniku na prireditev z naslovom »Tvoja pesem je moja pesem«, ki bo v petek, 22. februarja, ob 19. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu. CENJENIM STARŠEM sporočamo, da bo urad odprt tudi v soboto, 23. februarja, od 9.00 do 12.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da za š.l. 2013/14 sprejema vpise otrok, ki bodo dopolnili 3. leto od 1. januarja do 28. februarja 2014. Na razpolago je 6 mest v otroškem vrtcu M. Štoke na Proseku. Info na tel. št.: 040-211119 ali www.vsopcine.it. M Izleti SKD PRIMOREC - pobuda Trebče v svet 3: vpisovanja za štiridnevni izlet v Budimpešto in okolico od 25. do 28. aprila, bomo sprejemali v ljudskem domu v Trebčah danes, 21. februarja, od 18. do 19. ure. Informacije na tel. št. 040-214412 v večernih urah. POPOTOVANJE PO ROMUNIJI - Župnija Repentabor prireja od 14. do 21. maja 8-dnevno popotovanje po Romuniji. Datum je bil prenesen zaradi volitev. Potujemo iz letališča Ronchi. Prijave (do konca februarja) in informacije na tel. št. 335-8186940. SO SPDT prireja avtobusni izlet v Bad Kleinkirchheim 3. marca. Odhod iz trga Oberdan ob 6.45 in iz Sesljana ob 7.00. Vpisovanje in informacije na smucanje@spdt.org, mladinski@spdt.org in na tel. 3487757442 (Laura). Toplo vabljeni! DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi v London v soboto, 16. marca, z letalom iz Ljubljane. Informacije in prijave na tel. št. 00386-31372632 (Metka). DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi v Andaluzijo od 5. do 9. maja. Informacije na tel. št. 00386-41800938 (ga. Minka). Ü3 Obvestila SEKCIJA VZPI - ANPI PROSEK KON-TOVEL ANTON UKMAR - MIRO sklicuje občni zbor danes, 21. februarja, z začetkom ob 19. uri v prostorih Kulturnega doma na Proseku. Vljudno vabljeni. FOTOVIDEO TRST80 vabi v petek, 22. februarja, ob 18. uri v Bar Nanos Razdrto na potopisno predavanje članice Magde Šturman »Čile«. Več na www.trst80.com. NARAVNI OBRAZNI LIFTING pri SKD Igo Gruden bo predstavila Maša Pregarc v petek, 22. februarja, ob 19.00 v društvenih prostorih (Rado-vičeva soba). Prost vstop. NOČNI POHOD ob polni luni na Nanos, bo v petek, 22. februarja, ob 20. uri izpred Bara Nanos, Razdrto. Pohod je v vsakem vremenu, potrebno se je primerno opremiti, opozarjamo na zimske razmere, cepin in dereze obvezni. VZPI-ANPI Naselje Sv. Sergija - Ljudski dom P. Togliatti, Ul. Di Peco 7, vabi v petek, 22. februarja, ob 18. uri na ogled dokumentarnega filma Evgeni-ja Čaldeja Zmaga nima kril (La vitto-ria non ha le ali). Predstavitev zgodovinarka Marina Rossi. 68. OBLETNICA SMRTI EUGENIA CURIELA: v soboto, 23. februarja, bo ob 10.30 v Parku spomina pri Sv. Justu krajša svečanost v njegov spomin. ANPI-VZPI, ANED in ANPPIA vabijo antifašiste, da s svojo prisotnostjo potrdijo ideale za katere je daroval svoje mlado življenje tržaški antifašist in partizan Eugenio Curiel. ASZ GAJA organizira promocijski orientacijski tek v parku pri Sv. Ivanu v Trstu v nedeljo, 24. februarja. Težje in lažje proge za športnike, začetnike www.primorski.eu1 in skupine. Vabljeni! Informacije: www.origaja.it, tel.: 349-6932994. AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 24. februarja, ob priliki smučarskih tečajev in tekme Kekec na smučeh na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Prosimo za točnost. Informacije in rezervacije na tel. 3355476663 (Vanja). SZSO vabi vse svoje člane na Dan spomina, ki bo potekal v nedeljo, 24. februarja. Letos se bodo tržaški in goriški skavti spomnili svojega ustanovitelja z izletom v zasneženo Kanalsko dolino, v vas Ukve. VOLILNI URAD OBČINE DOLINA obvešča volivce iz Ricmanj in Loga, da se je zaradi nepredvidenih okoliščin volilno sekcijo št. 4 premaknilo iz Srenjske Hiše v Ricmanjih št. 64 v Osnovno Šolo »Ivan Trinko Zamejski« v Ricmanjih št. 144. MARKETING in komunikacija za promocijo teritorija: 80-urni tečaj po univerzitetni diplomi, namenjen brezposelnim osebam z bivališčem v deželi FJK. Vsebine: marketing plan, komunikacijska orodja, sestava tržnega plana. Izbor: 25. februarja. Tečaj je brezplačen. Info 040-566360, ts@ad-formandum.org. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja v ponedeljek, 25. februarja, od 17. do 19. ure delavnico EFT tehnike za dobro počutje ali metodo tapkanja. Za nepodkovane bo ob 16. uri predhodna obrazložitev EFT tehnike. Informacije in vpisovanja na tel. 3472787410 (Barbara Žetko). SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 25. februarja, ob 18. uri v Štalco v Šempo-laju na mesečno srečanje s strokovnjakinjo za zdravo prehrano Marijo Merljak na temo »Zmote in resnice o hujšanju«. CCYJ - KulturniCenterYogaJnanakand-a vabi na konferenco »Dobrobit sklepov z yogo, prehrano in masažo« v torek, 26. februarja, ob 19.00, Ul. Maz-zini 30, 3. nadstropje. V mesecu marcu bo tudi praktični seminar s kosilom (s predhodno najavo). Info 3334236902, 040 2602395. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 26. februarja, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. FOTOVIDEO TRST80 vabi v sredo, 27. februarja, ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na predavanje »Pustne fotografije«. Analiza, stil, način in metoda fotografije. Predaval bo deželni predstavnik FJK fotograf Tiziano Neppi. Več na www.trst80.com. PODROČNI SVET SLOVENSKIH VERNI KOV S TRSTA IN MILJ vabi na drugo srečanje z mag. Janezom Ferko-ljem, župnikom na Bledu, na temo: Moja vera v času gospodarske, politične in verske krize; v sredo, 27. februarja, ob 20. uri v Šentjakobskem domu v Ul. Concordia 8. KRU.T vabi na predstavitveno konferenco »Qi-gong - tehnika gibanja za zdravje in dobro počutje«, ki bo v četrtek, 28. februarja, ob 19. uri na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B. Dodatne informacije na Kru.tu, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. OBČINA DOLINA sporoča, da do četrtka, 28. februarja, potekajo vpisovanja v otroške občinske jasli v Dolini (št. 200) za š.l. 2013/14, medtem ko bodo vpisovanja v otroške jasli Colibri (Ul. Curiel 2 - samo za mesta v konvenciji z občino Trst, ki so na razpolago za otroke s stalnim bivališčem v občini Dolina) od ponedeljka, 18. do četrtka, 28. februarja. Informacije in vpisni obrazci na občinski spletni strani www.sandorligo-dolina.it. OBČINA DOLINA sporoča, da je do četrtka, 28. februarja (do 12. ure), možno predložiti prošnje za dodelitev denarnega prispevka za povračilo stroškov za nakup, v š.l. 2012/13, učbenikov, individualnih učnih pripomočkov, vozovnic za lokalni javni prevoz v tržaški pokrajini v korist šoloobveznih učencev, s stalnim bivališčem v občini Dolina. Obrazec navaja pogoje, ki jih je treba izpolnjevati in je na razpolago na www.sandorligo-do-lina.it. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi na predavanje »Zdraviti, ko ni več pomoči« v četrtek, 28. februarja, ob 17.30 v dvorano Baroncini Ul. Trento št. 8 v Trstu. Predavala bo Rita Marson, didaktična koordinatorka študijskega centra za paliativno oskrbo »F. Gallini« iz Aviana. CCYJ - KulturniCenterYogaJnanakan-da - vabi na konferenco »Yoga za tretjo pomlad« v petek, 1. marca, ob 19.00, Ul. Mazzini 30, 3. nadstropje. Info 333-4236902, 040-2602395. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, sklicuje v torek, 5. marca, redni občni zbor ob 19.30 v prvem sklicanju, ob 20.00 v drugem. Letos je volilnega značaja. V teku večera bo možno poravnati članarine. BABY BAZEN Šc Melanie Klein prireja tečaje v bazenu za dojenčke in otroke od 1. meseca do 4. leta starosti. Tečaji, ki se bodo začeli v soboto, 9. marca se odvijajo na Pesku ob sobotah popoldne. Koledar srečanj: 9/3, 16/3, 23/3, 6/4, 13/4, 20/4, 4/5, 11/5. Vsako srečanje traja 45 minut in predvideva vstop za oba starša. Za urnike in vpisovanja: in-fo@melanieklein.org, tel: 345-7733569. LETNIKI 1968 POZOR! Vabljeni na skupno večerjo, ki bo v soboto, 6. aprila, v znani gostilni na Krasu. Informacije in prijave na tel.: 347-6849308 (Igor); 339-2241221 (Tamara); 3470741740 (Ervin). 0 Prireditve ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča včlanjene zbore, da je na spletni strani www.zpzp.si objavljen razpored koncertov revije Primorska poje. FOTOVIDEO TRST80 vabi danes, 21. februarja, ob 18. uri v Kosovelovo Knjižnico v Sežani na predstavitev monografske publikacije Orlek in Orlečani ob mednarodnem dnevu maternega jezika. Z avtorico Iris Bir-sa se bo pogovarjala Vlasta Race Bo-ljunčič. Sodelujejo tudi Franc Pirjevec in glasbenika Maurizio Marchesich ter Erik Birsa. KLUB PRIJATELJSTVA vabi na popoldansko Prešernovo proslavo z gledališko skupino T. Petaros, prof. M. Pišljar s citrami, gledališkim igralcem A. Rustjo, slavnostni govornik prof. M. Kravos; danes, 21. februarja, ob 16. uri v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3, I. nadstropje. OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici, Ul. Sv. Frančiška 20, ob 17. uri: danes, 21. februarja: »Abrakadabra«; četrtek, 21. marca: »Hiša čarovnic«. Pripoveduje Biserka Cesar. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta! KD IVAN GRBEC, PD KOLONKOVEC, DOM J. UKMARJA vabijo na Dan slovenske kulture v petek, 22. februarja, ob 19. uri v dvorano doma Jakoba Uk-marja, Ul. Soncini 112. Nastopili bodo malčki škedenjskega otroškega vrtca, otroci OŠ Ivan Grbec - Marica Gregorič - Stepančič, Tomaž Sulli z recitacijo poezij, ŽPZ Ivan Grbec, ki ga vodi Silvana Dobrilla. Napovedovalka Sara Trampuž. Slavnostni govornik Saša Rudolf. SKD IGO GRUDEN vabi na otvoritev likovne razstave v Kavarni Gruden v petek, 22. februarja, ob 18.00. Razstavlja Taddeo Sedmak, predstavitev Ani Tretjak. SLOVENSKA PROSVETA vabi na ogled drame o bl. Lojzetu Grozdetu »Sem mislil, da sem sam«, po scenariju A. Arka in J.D. Bogataja. Igrajo mladi Antonovega odra iz Ljubljane. Uprizoritev bo v petek, 22. februarja, ob 20.00 v Finžgarjevem domu na Opči-nah. Vstop prost. TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi v petek, 22. februarja, ob 18. uri na predstavitev knjige »Piccoli tonfi nell'acqua -Memorie sparse di Paolo Paolin, Trie-stino«. Spregovoril bo Dušan Jelinčič. Trst, Ul. Sv. Frančiška, 20. KULTURA BREZ MEJ - Društvo Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga, Kulturno društvo Istrski grmič Škofije in Kulturno društvo Hrvatini vabijo na skupno Prešernovo proslavo v soboto, 23. februarja, ob 19.30 v gledališču Verdi v Miljah. Častni govornik je umetnik Deziderij Švara, v sodelovanju z otroškim vrtcem Mavrica in COŠ A. Bubnič. SKD RDEČA ZVEZDA vabi vse na Prešernovo proslavo, ki bo v soboto, 23. februarja, z začetkom ob 18. uri v društvenih prostorih v Saležu. Nastopala bosta vokalna skupina Male malice in Duo Feri; na sporedu bosta tudi dva krajša gledališka prizora Konec sveta in Na sprehodu (v režiji Vesne Hrovatin). Pustite se presenetiti in imejte s sabo košarico dobre volje! DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi na »Dan slovenske kulture 2013« v nedeljo, 24. februarja, ob 16.30 v dvorano Marijinega doma pri Sv. Ivanu v Trstu. Nastopajo: gledališka skupina SKK in MoSP-a z igro Razbojnice in dekliški zbor Kraški slavček - Krasje. KD KRAŠKI DOM - Prešerno skupaj vabi na počastitev dneva slovenske kulture v nedeljo, 24. februarja, ob 17. uri v kulturni dom na Colu. Predstavili se nam bodo člani slovenskega dramskega društva Jaka Štoka s Proseka-Kontovela z enodejanko Slawomirja Mrožeka »Na odprtem morju«. Režija Gregor Geč. SKD KRASNO POLJE GROČANA, PESEK IN DRAGA vabi v nedeljo, 24. februarja, ob 18.00 v srenjsko hišo v Gročani na Prešernovo proslavo s predstavitvijo knjige Zgodbe mojega življenja. Sodelovali bodo: avtorja Drago Slavec in Boris Pangerc ter MoPZ V. Vodnik. Prireditev poteka v okviru pobude Prešerno skupaj v sodelovanju z društvi vzhodnega Krasa. V NEDELJO, 24. FEBRUARJA, ob 10.30 bo v Škedenjski cerkvi komemoraci-ja ob 200-letnici rojstva škofa Jureja Dobrile, ki je pred leti vodil tržaško škofijo. Govoril bo prof. Elvis Orba-nič. Po maši bo sledil razgovor v domu Jakoba Ukmarja. Vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in Zveza cerkvenih pevskih zborov vabita v ponedeljek, 25. februarja, v Peterlinovo dvorano, Do-nizettijeva 3, na večer z dr. Mojco Ko-vačič z Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU, ki bo govorila na temo »Glasba in kontekst v pritrkavanju«. Začetek ob 20.30. TRŽAŠKA KNJIGARNA, MLADIKA IN ZTT vabijo v sredo, 27. februarja, ob 10. uri na Kavo s knjigo. Ivan Tavčar bo spregovoril o svoji pesniški zbirki »Vrtoglavost duše«. Avtorja bo predstavil urednik zbirke Peter Kovačič Peršin. VZPI - sekcija Devin Nabrežina in SKD Igo Gruden vabita v četrtek, 28. februarja, ob 20.30 v kulturni dom Igo Gruden v Nabrežini na otvoritev razstave »Ko je umrl moj oče«, risbe in pričevanja otrok iz koncentracijskih taborišč na italijanski vzhodni meji. Sodelujejo mag. Metka Gombač, dr. Borsi M. Gombač, dr. Dario Matius-si in MePZ Igo Gruden. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v petek, 1. marca, ob 20.30 na filmski večer slovenskega programa deželnega sedeža RAI »Mario Magajna - Fotograf svojega časa«. Režija in scenarij Marko Sosič, tehnično vodstvo Roberto Calligaris, snemalec Sergio Ferrari in uredništvo Nataša Sosič. FINŽARJEV DOM IN PEVSKI ZBOR SV. JERNEJ vabita na »Večer slovenske pesmi in besede«, ki bo v Fin-žgarjevem domu na Opčinah v soboto, 2. marca, ob 20.00. Nastopajo MlDPS Vesela pomlad, tenorist Marjan Štrajn, moški in mešani pevski zbor Sv. Jernej, pianistka Jana Zupančič ter glasbenika Rok Dolenc in Niko Trento. Kratke govore bodo imeli Metka Sinigoj, Vilma Purič, Majda Artač in Aleksander Furlan. Otroška igralska skupina Tamara Petaros bo podala odlomke iz njihovih del, ilustrirale pa jih bodo tudi likovne podobe Irine Tavčar, Mateja Su-siča, Jasne Merku in Edija Žerjala. Toplo vabljeni! SKD IGO GRUDEN vabi na prireditev ob prazniku slovenske kulture in ob 120-letnici rojstva Iga Grudna »Pozdravljeni, bratje in sestre«, ki bo v nedeljo, 3. marca, ob 17. uri v Kulturnem domu v Nabrežini. Sodelujeta šoli OŠ Virgil Šček in NSŠ Igo Gruden; slavnostni nagovor prof. Tatjana Rojc; ob tej priliki bo izobešen nabrežinski pevski prapor. Prispevki Namesto cvetja na grob Meri Laghi daruje Walter Pertot 50,00 evrov za Jus Nabrežina. Namesto cvetja na grob drage Meri Laghi darujeta Darinka in Milivoj Pertot 30,00 evrov za Jus Nabrežina. Albin Žerjal - Pepi iz Boljunca daruje 50,00 evrov za Sklad Albin Bubnič -Mario Magajna. V lep spomin na gospo Albino darujeta Marta in Janko 20,00 evrov za MoPZ RZ. V spomin na Albino daruje Marija Pirc 10,00 evrov za MoPZ RZ. V spomin na prijatelja Sandrota Ražma daruje Bruno Hrovatin z družino 50,00 evrov za MePZ Lipa. Namesto cvetja na grob Albine Ferfo-lja vd. Milič daruje Olga Starc Guštin, Repen 178, 20,00 evrov za cerkev sv. Mihaela v Zgoniku. V spomin na dragega Renata Carlija daruje družina Mesar 30,00 evrov za god-beno društvo Viktor Parma - Trebče. Namesto cvetja na grob Renata Carli-ja darujeta Marina in Vilma Milkovič 20,00 evrov za godbeno društvo Viktor Parma - Trebče. Na ta zimski dan, tragično zaznamovan, utihnil je tvoj glas in si za vedno odšel od nas. t Predčasno nas je zapustil predragi mož, oče, brat in sin Albino Clarici Žalujočo vest sporočajo žena Wilma, hčerki Martina in Mateja z Martinom in Denisom, mama Olga, sestra Lidja z družino Pokojni bo ležal v mrtvašnici v ulici Co-stalunga v petek, 22. februarja, od 10.30 do 12.00. Sledila bo sveta maša v mavhinjski cerkvi ob 13. uri. Namesto cvetja darujte v dobrodelne Cerovlje, 21. februarja 2013 Pogrebno podjetje Alabarda Dragi Albino, vedno boš ostal v našem spominu. Marička in Sergio z družino Wilma, Martina, Mateja, ob tem težkem trenutku smo vam ob strani Milovan, Radivoj, Silvano, Dario in Tatjana z družinami Iskreno sožalje izrekamo Wilmi, Martini in Mateji Nino, Ida, Berto in Ermita Prijatelj Albin, vedno boš v našem trajnem spominu. Drage Wilma, Martina, Mateja, topel in neskončen je naš objem. Prijatelja Peter in Marisa z Ivano in Petro, pridružujejo se Cilka, Peter in David Drage Wilma, Mateja in Martina, ob tem težkem trenutku sočustvujemo z vami kolegice otroškega vrtca Mavhinje Dragi prijatelj Albino, ostal boš za vedno v naših srcih. Iskreno sožalje Wilmi, Martini, Mateji ter ostalemu sorodstvu Božič, Armita, Tanja, Mateja in Aleksander Ob mnogo prerani izgubi dragega Albinota izreka iskreno sožalje Wilmi, Martini, Mateji in ostalim sorodnikom SKD Vigred Ob izgubi dragega ANČKOTA izrekamo Sandorju in Čani najgloblje sožalje. Severino in Zmaga z družino 8 Četrtek, 21. februarja 2013 TRST / zgodovina - Ob današnji ookrogli mizi na visoki šoli SISSA, ki jo je spodbudil zadnji roman Roberta Curcija Uganka o Boltzmannovi smrti Ludwig Boltzmann, eden vodilnih fizikov na prelomu med 19. in 20. stoletjem, je umrl 5. septembra 1906 v Devinu, kjer se je skupno z nekaterimi člani svoje družine mudil na letovanju. V spalni sobi ga je obešenega na zavesni vrvi našla hčerka, ko je prišla poizvedovat, zakaj se oče ni prikazal na plaži. Toda avstrijski fizik si življenja menda ni vzel sam, kot zatrjuje uradna zgodovina. Umoriti naj bi ga dal njegov znanstveni in filozofski nasprotnik Ernst Mach, da bi zakril nekatera revolucionarna odkritja, do katerih naj bi se Boltzmann dokopal. To presenetljivo »resnico« razkriva tržaški pisatelj Roberto Curci v svojem najnovejšem romanu Lenigma di Boltzmann, ki je konec lanskega leta izšel pri založbi MGS Press. Domnevno uganko o Botzmannovi smrti v romanu rešuje skupina improviziranih detektivov, med katerimi se pojavljajo znane zgodovinske osebnosti, ki so se na začetku prejšnjega stoletja dejansko mudile v Trstu. V skupini npr. najdemo znamenita literata Jamesa Joycea in Lea Peruza ter RDiErnoCUrii:! rapifi DROLizrait slikarja Egona Schieleja in njegovo sestro Gerti. V napeti pripovedi, ki vseskozi niha med zgodovinsko resničnostjo in literarno izmišljijo, nastopajo še skladatelj Gustav Mahler in njegova žena Alma ter esejist in dramatik Hermann Bahr. »Resnico« o Boltzmannovi smrti v romanu prvi zasluti zapiti publicist So-fronio F., sin matere samohranilke Majde Kravanja s Kozine. Njegov resnični oče naj bi bil Sigmund Freud, ki je sredi osemdesetih let 19. stoletja - preden je razvil psihoanalizo - dejansko služboval v tržaškem laboratoriju za morsko biologijo. V romanu tudi Sofronio F. umre nasilne smrti, po vsem sodeč kot žrtev znanstveno-fi-lozofske kriminalne združbe, ki je strla življenje velikega fizika. Ludwigu Boltzmannu in Trstu, kakršen je bil na vrhuncu svojega razvoja na pragu 20. stoletja, je posvečena okrogla miza, ki jo visoka šola SISSA prireja danes z začetkom ob 18. uri na svojem sedežu v Ul. Bonomea 265 na Trsteniku pri Trstu. Poleg Roberta Curcija, ki je s svojo knjigo dal zanjo povod, bodo na njej sodelovali fizik Giuseppe Mussardo, literarni zgodovinar Renzo Crivelli in zgodovinar Roberto Spazzali. Kot rečeno, Curci v svojem delu prepleta zgodovinsko resnične in izmišljene elemente. Sam je čutil potrebo, da je v zapisu ob koncu knjige objavil seznam zgodovinskih netočnosti, ki si jih je privoščil, med temi npr. dejstvo, da je bil Excelsior Palace Hotel na tržaškem nabrežju, v katerem se odvijajo nekateri prizori v romanu, zgrajen pet let po opisanih dogodkih. K temu seznamu pa bi Curci po pravici moral dodati tudi gostišče Dama Bianca v devinskem portiču, v katerem naj bi Boltzmann po njegovem pisanju umrl, saj so lokal zgradili kar petdeset let po tem tragičnem dogodku. O tem, kje natanko je avstrijski fizik umrl, se je pojavilo že nič koliko domnev, tako da je to vprašanje res preraslo v ugan- tržaška knjigarna - Na kavi s knjigo Med cvetjem umetnice Liliane Batagelj Kafol Včerajšnja matineja v Tržaški knjigarni je minila ob klepetu o čudovitih slikah slikarke, ki sicer ni šolana umetnica, ampak samoukinja, ki je pred kratkim odkrila svoj dar. Za skok v barviti umetniški svet je včeraj poskrbela Liliana Batagelj Kafol, ki se je šele pred tremi leti začela posvečati likovnemu ustvarjanju, za katerega je značilno potovanje skozi trenutke umetničinega življenja. Pogovor z umetnico sta vodili Martina Kafol, ki je - mimogrede - nečakinja včerajšnje gostje, in Alina Carli. Slednja je na kratko predstavila opus slikarke, ki svoja dela prvič predstavlja širši javnosti. Carlijeva je dejala, da so na njo slike Liliane Batagelj naredile takšen vtis, da je umetnico takoj poskusila prepričati, naj svoja dela pokaže na razstavi. Dela ne definira nobena specifična tehnika, je pojasnila Alina Carli, in dodala, da ustvarjalko odlikuje poseben likovni dar. Na vprašanje, kaj je umetnico pripeljalo na slikarsko pot, je ta odgovorila, da je začela slikati čisto po naključju, brez predhodnega znanja ali prakse. Zelo zgodaj je ugotovila, da ji je risanje pravzaprav všeč in da na njo deluje zelo pomirjujoče. Hotel Ples in pristanišče v Devinu na razglednicah izpred prve svetovne vojne (iz zbirke Igorja Tute); levo spodaj naslovnica romana Roberta Curcija ko. Nekateri biografi menijo, da je Boltz-mann končal svoje dni na devinskem gradu, v katerem je bil sicer v tistem času večkrat gost pesnik Reiner Maria Rilke. Drugi domnevajo, da si je avstrijski fizik v De-vinu za počitnice najel hišo. V nekaterih življenjepisih je mogoče celo prebrati, da se je obesil v devinski cerkvi. V resnici je Boltzmann umrl v hotelu Ples, ki ga je tedaj vodil devinski župan in krajevni slovenski narodni voditelj Miroslav Ples. To sem podpisani ugotovil, ko sem leta 2006, ob 100-letnici Boltzman-nove smrti, pogledal v knjigo mrtvih de-vinske župnije. Podatek potrjuje tudi kratka novica, s katero je dnevnik Edinost zabeležil tragični dogodek. Izsledke te skromne raziskave upoštevajo nekateri novejši Boltzmannovi biografi, zlasti Wolfgang L. Reiter z Uni- verze na Dunaju. Na tej osnovi so leta 2006 na pročelju hotela Ples, ki je ta čas v uporabi Jadranskega zavoda združenega sveta, simbolično odkrili spominsko ploščo. Toda plošča je bila začasna in po- tem zadeve ni nihče dokončno uredil. Mogoče bo k temu zdaj pripomogla Curcijeva knjiga. Vsaj to resnično zagonetno zgodbo bi pomagala razvozlati. Martin Brecelj istra - Nova publikacija o sodobni zgodovini polotoka Skok v polpreteklost s pogledom uprtim v bližnji vstop Hrvaške v EU Galerijo Tržaške knjigarne krasi skoraj 20 slik, na katerih so različni motivi. Avtorica nima prevladujočega motiva, najljubše pa so ji cvetlice in sinov maček. Na odprtju razstave smo videli tudi zanimivo serijo portretov, ki niso portreti v pravem pomenu besede, saj je slikarka podobe upodobila »iz svoje glave«. Zelo zanimiva je tudi upodobitev neke družine, ki vsakomur omogoča lastno interpretacijo protagonistov. Čeprav umetničina dela govorijo različne zgodbe, slednje niso monolitno izolirane, temveč so s tankočutnim formalnim pristopom medsebojno nepretrgano povezane. Na eni strani lahko občudujemo nageljne, ki rastejo na umetničinem balkonu, tulipane in drugo njeno cvetje, ki sestavlja simpatično celoto z mačkom, račkami in nenazadnje tudi s svojevrstno upodobitvijo Velikega trga ponoči. Vse slike zelo lepo dopolnjujejo tudi prekrasni okvirji, ki jih umetnica dobi od prijatelja, ki se ukvarja z okvirjanjem umetniških del. Razstava bo na ogled približno dva tedna, nekatera dela pa so tudi na prodaj, vendar pa nam umetnica ni znala povedati, kakšna je njihova cena. (sč) Zapolniti vrzel, ki obstaja v nepoznavanju sodobne zgodovine Istre prek raziskave, ki analizira polpreteklost polotoka na osnovi pomembnih ekonomskih spremenljivk in hkrati nuditi tržaškim javnim upraviteljem strokovno pomoč in znanje za vzpostavitev novega odnosa z istrskim zaledjem po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo. Te cilje so zasledovali pri krožku Istria z izdajo publikacije Istria Europa-Economia e Sto-ria di una regione periferica, ki so jo v torek predstavili v tržaški dvorani Tessito-ri. Na srečanju, ki ga je v imenu združenja Dialoghi europei vodil Giorgio Ros-setti, je tekla beseda tako o specifikah te zgodovine kot o načrtovanju skupne prihodnosti znotraj EU. Knjiga, kateri je predgovor napisal Livio Dorigo, je sestavljena iz dveh delov: v prvem zgodovinar Giulio Melli-nato prikazuje »izredno obrobnost« Istre in njeno gospodarsko stvarnost v obdobju 1891-1943, v drugem pa politolog Biagio Mannino na osnovi intervjujev z 11 tržaškimi javnimi upravitelji spregovori o možnostih bodočega ekonomskega in drugačnega sodelovanja po odpravi mej. Na predstavitvi so večkrat poudarili, da bi moral Trst in torej dežela FJK, v sklopu jadransko-jonske evroregije, iskati povezavo s Primorsko in Istro, s svojim naravnim zaledjem, in se ne združevati z veliko močnejšimi italijanskimi severnimi deželami. V zgodovinskem eseju avtor piše o periferni Istri tako za časa Avstro-Ogrske in »v še večji meri« pod fašizmom, ki je videl v tam živečih slovanskih prebivalcih »pritepence.« Istrske vodilne elite so označevale izkoriščanje, pa-razitstvo in prepričanje v svojo neutemeljeno večvrednost, kar naj bi izhajalo iz zapoznelega nacionalizma, ki je bil ekstremističnega tipa. Ta paradigma je na polotok prišla z Benetkami, ki so ustvarile miselnost o superiornosti mest nad podeželjem, ki je bilo zgolj kraj ek-sploatacije (les, kamen in delovna sila). Med staro Avstrijo in Italijo je bila razlika v tem, da se je prva odločila za policentričen razvoj polotoka, medtem ko je fašizem dejansko vso oblast koncentriral v Pulju. S tega vidika ponuja publikacija bralcu zanimive podatke, ki jih je avtor odkril v arhivih italijanskih bank in davčne uprave: pod fašizmom so se v puljski pokrajini podvojili davki na zemljišča in ljudje so morali, tako kot na Reki, plačevati najvišjo ceno v Italiji za plin; kmetijske površine so imele zaradi visokih davkov nizek donos - polovičnega od kmetov v Venetu. Te družbene razmere so še kako vplivale na dejstvo, da se je druga svetovna vojna razplamtela z vso silo (požgane vasi, represalije, pa-zinska fojba) v Istri. O vsebini knjige sta na srečanju temeljito spregovorila Pierluigi Sabatti in William Starc. Prvi verjame v to, da bo vstop Hrvaške v EU pripomogel k po- stopni odpravi psiholoških pregrad v se-vernojadranskem prostoru ob spoštovanju različnih zgodovinskih spominov. Knjiga pripomore k boljšemu poznavanju preteklosti, kar je vselej koristno. Drugi je menil, da bi se veljalo vprašati, v kolikšni meri je k povojnemu eksodusu botrovalo to, kar se je na gospodarskem področju zgodilo med obema vojnama v Istri. Beseda je tekla tudi o odnosu, ki naj ga Trst vzpostavil s svojimi sosedi. Javni upravitelji bi morali biti pogumnejši in izpeljati več čezmejnih projektov, kot so jih doslej. Dorigo je menil, da morajo biti ljudje protagonisti globalizacije, ki vse spreminja. Istra je kot hrast s tremi koreninami: hrvaško, slovensko in istro-be-neško: če ne goji vseh treh, zamre. Glavna zasluga publikacije je nemara dejstvo, da se loteva obravnave kompleksnih problematik večetničnega prostora na način, ki ne poenostavlja, kot se je to dogajalo v preteklosti. Delo, ki ni na prodaj v knjigarnah, bo kmalu na voljo na spletnem portalu krožka Istria. (Mch) / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 21. februarja 2013 9 GLOSA Papežev odstop tudi izraz protesta Jo2e Pirjevec Jammu je mesto, ki leži ob vznožju Himalaje. Legenda pravi, da je nekega dne kralj Lambu Lohan lovil na bregu reke Tawi in opazil, kako tiger in koza drug ob drugem pijeta vodo. Ta nenavadni prizor ga je tako prevzel, da je sklenil zgraditi mesto na kraju, kjer se mu je zdelo, da za sovraštvo ni prostora. Zaradi te tradicije ima Jammu nešteto templjev in kapelic, med katerimi me je najbolj prevzela tista, ki stoji v osrčju ogromne trdnjave na griču nedaleč od mestnega središča. Gre pravzaprav za skromno svetišče, v katerem častijo črno boginjo, zavetnico dežele, z gorečnostjo, ki sem jo videl malo kje. Bil sem priča naslednji epizodi: na strmi cesti, ki pelje do svetišča, sem srečal mladeniča z nageljnom v roki. Vrgel ga je na tla dober meter od sebe, pokleknil, se raztegnil v molitvi, tako da so se mu roke dotikale cveta. Pobral ga je in ga spet vrgel predse do točke, kjer naj bi ga znova pobral. Ta dogodek mi je dal misliti, na kakšne nenavadne načine se ljudje skušajo približati božanstvu. Ker sem prepotoval dosti sveta in sem imel priliko, da se soočam z različnimi verskimi praksami, bi lahko povedal marsikaj o ortodoksnih Židih v Jeruzalemu, o šiitskih in sunitskih fanatikih, o indijskih gurujih, tibetanskih menihih, šintoitskih svečenikih, pa tudi o verskih ločinah v Ameriki, ki so iz religioznih razlogov prepričane, da morajo živeti tako, kakor so živeli predniki v 18. stoletju. Da ne govorim o ruskih pravoslavcih, malikovalcih ikon, o mongolskih šamanih in o srednjeameriških vudujevskih kultih. Načrtoval sem, da bom napisal nekaj vrstic na to temo, toda nepričakovana odločitev papeža Benedikta XVI., da odstopi s svojega visokega položaja, me sili, da nekaj napišem o njem. V določenem smislu se mi zdi Ratzinger podoben mladeniču z nageljnom, ki sem ga srečal v mestu Jammu. Kakor je bil ta prepričan, da bo v milosti boginje, če bo s svojim telesom premeril pot do njenega tabernaklja, tako je Benedikt XVI. stavil na obnovo liturgije v upanju, da bo ugodil Bogu in priklical v svojo stajo pobegle ovčice. Ni se samo obdal z bliščem bavarskega baroka, se ogrnil v paramente, težke od zlata, temveč je tudi rehabilitiral naslednike shizmatičnega škofa Lefevra, ki se je v polemiki z II.Vatikanskim koncilom po- stavil v bran latinskemu liturgičnemu jeziku. Namesto, da bi gojil prenoviteljski duh koncila, ga je Benedikt XVI. skušal, morda še bolj odločno kot njegov predhodnik Janez Pavel II., obrzdati z izpovedjo vere, ki ni več v sozvočjuo s senzibilnost-jo in potrebami modernega človeka. Za člana rimske kurije, kjer je vsaka beseda skrbno pretehtana, tudi v svojih nastopih ni bil nič kaj uspešen. Posrečilo se mu je užaliti Jude in Muslimane, saj je v času svojega prvega obiska v Nemčiji zviška govoril o njih, kakor tudi avtohtone prebivalce Srednje in Južne Amerike, ko je ugotavljal, da jim konkvista-dorji niso vsilili »tuje kulture«. S svojimi izjavami glede aidsa, s svojimi stališči glede istospolnih razmerij in na sploh s konservativnim pristopom do spolnosti se je odtujil vsem tistim, ki menijo, da moralna pravila nomadskih pastirjev bronaste dobe, kar zadeva to področje človeške izkušnje, ne odgovarjajo več miselnosti in navadam sodobnega časa. Pri tem so mu mnogi tudi zamerili, da pedofi-lije, tako razpasene v cerkvenih krogih, ni opazil in obsodil, dokler ga k temu ni prisilil revolt vernikov. O temnih poslih vatikanskega bančnega zavoda, o pranju umazanega denarja in sodelovanja z mafijo smo obveščeni zelo skopo. A že tisto, kar vemo, je dovolj. Sam papež je priznal, da je treba odpraviti »umazanijo, ki je v Cerkvi«. Ratzingerjev odstop, edini v zgodovini po ab-dikaciji srednjeveških papežev Celestina II. in Gregorja XII., je brez dvoma pogojen od bolezni in fizične utrujenosti. Ni se pa mogoče odtegniti sumu, da ne gre samo za to. Gre tudi priznanje starega človeka, da ni več kos krmariti Petrovo barko, ker se je v njej nabralo preveč balasta, ki jo potiska na dno. Afera, kateri smo bili priča prejšnje leto, ko se je izvedelo, da je papežev osebni strežnik kradel in fotokopiral njegove papirje, je očitno samo vrh ledene gore. Za koga je kradel, kaj je bilo v papirjih, kakšne spletke so se pletle v Vatikanu, bo za dolgo ostalo skrivnost. V kontekstu tega dogajanja se ponuja sama po sebi tudi misel, da je poleg betežnosti odstop Benedikta XVI. tudi izraz protesta proti razmeram, kakršne so se ustvarile v rimski kuriji in v Cerkvi. Če je tako, papežu ni mogoče odreci moralne veličine, ki ga bo zapisala v zgodovino. VREME OB KONCU TEDNA Zimska zaostritev s snegom in mrazom Darko Bradassi Pred nami je nekaj dni z mrzlim in vetrovnim zimskim vremenom in nekajkratnim sneženjem z vmesnimi premori. Temperature bodo dovolj nizke, da bo do sobote lahko povečini občasno snežilo tudi ob morju. Sneg bo, kot kaže, do sobote pobelil vse naše kraje. Celinskemu zraku, ki se je v zadnjem tednu ob razmeroma nizkih temperaturah zadrževal nad nami, se ravnokar pridružuje vlažen atlantski. Včeraj je sicer prišlo do prvega obrobnega poslabšanja po zaslugi mrzlega ciklona, ki se je od severovzhoda vzvratno pomikal proti nam. Ciklon se je zaustavil nad Poljsko, Češko in Slovaško, vendar so vetrovi obrnili od zahoda in je nekoliko bolj nestanoviten zrak obšel Alpe na zahodu. Vlažen zrak, ki se pridružuje zlasti v višjih plasteh ozračja, prinaša vlago, ki bo več dni omogočala povečini šibke do zmerne padavine. Nad Sredozemljem bo namreč nastalo kar nekaj pri-zemnih ciklonskih središč, ki bodo vplivala tudi na vreme pri nas. Hkrati se bo od severovzhoda proti nam spuščal mrzel celinski zrak, ki ga bo proti nam preusmerjal ostanek anticiklona, ki se zadržuje nad severnoevropskimi državami. Nastala bo zmes, ki bo omogočala sneženje do morja. Povečini bo, za razliko od prejšnjih poslabšanj, jakost padavin manjša, vendar bodo padavine bolj homogene in dolgotrajne. Ozračje je namreč nekoliko manj nestanovitno kot med zadnjim turbulentnim dogajanjem, zato bo slika povečini nekoliko bolj umirjena, če o tem pravzaprav, ko sneži, lahko sploh govorimo. Snežna odeja ne praviloma bo nastala naenkrat, vendar postopno. Kakorkoli, tokratna kombinacija med nekoliko toplejšim višinskim zrakom in mrzlim prizemnim zagotavlja večjo konstantnost in vztrajnost padavin ob povečini manjši jakosti. To pa še ne pomeni, da bo končna količina snega skromna. Na Krasu bo do vključno sobote predvidoma nastala med 10 in 20 centimetrov debela snežna odeja, ponekod lahko tudi kaj več, v nižjih predelih in ob morju pa vsaj nekaj centimetrov. Stanje bo zaostrila tudi zmerna do močna burja, ki bo povečevala občutek mraza. Temperature se bodo razen ob morju povsod zadrževale pod lediščem. Mrzlo bo in povsem zimsko. Padavine bodo pogostejše in nekoliko močnejše, ko bodo prizemna ciklonska središča v naši bližini. Predvidoma se bo to zgodilo danes in jutri, ko povečini povsod, tudi ob morju, pričakujemo šibko do zmerno sneženje z morebitnimi vmesnimi premori, zlasti jutri, medtem ko naj bi v soboto padavine prehodno oslabele. Izraziteje naj bi se spet okrepile v noči na nedeljo, ko se bo našim krajem približal nekoliko toplejši, vendar občutno bolj vlažen sredozemski ciklon. V soboto zvečer in v noči na nedeljo se bodo pojavljale zmerne do močne padavine, v prvi fazi bo lahko snežilo tudi ob morju, vendar se bo nato meja sneženja postopno višala. V nedeljo se bo, kot kaže, postopno sneg spremenil v dež tudi na Kraški planoti. Čez dan pa bodo padavine oslabele in se bo vreme nekoliko izboljšalo. Vse te dni bo tudi nevarnost poledice. Na sliki: proti nam doteka od severovzhoda mrzel zrak, od zahoda pa postopno vse bolj vlažen PISMA UREDNIŠTVU Prešernov dan Na Prešernov dan sem si privoščil kar dve porciji kulture: popoldne sem šel poslušat v Narodni dom gojence Glasbene matice, zvečer pa orkester konservatorija iz Celovca, katerega je v našem Kulturnem domu gostil tržaški konservatorij. Pobuda Glasbene matice, da za praznik slovenske kulture gojenci igrajo slovenske avtorje je več kot pohvalna. Nastop je dokazal, da mladi lahko igrajo resno glasbo in da ni neobhodno potrebno, da jih privabljamo z raznimi zvrstmi zabavne glasbe - pa tudi jazz ne more nadomestiti klasične glasbe. Najbrž se danes pomena takih nastopov premalo zavedamo; preveč je poudarka na izpitih in tekmovanjih. Do kakšnih absurdov lahko privede pretirana tekmovalnost smo lahko videli ob televizijskem prenosu Prešernove proslave iz Ljubljane. Poleg dogajanja na odru smo iz podnapisov na ekranu lahko zvedeli, da je nekdo določeno skladbo preigral v 52 sekundah! (Rokohitr-stvo je bilo življenjskega pomena na »divjem zapadu«, v glasbi pa naj bi veljale druge vrednote - Eva Legene pravi, da je violinist David Ojstrah jemal počasne tempe, ker je imel kaj povedati.) Tudi sicer so bili podnapisi pokazatelj stanja kulture v Sloveniji. Če se vrine napaka v podnapise pri ameriški kav-bojki še gre, ne smeli pa bi si dovoliti jezikovnih napak ob praznovanju slovenske kulture. Nekdaj je bilo v Trstu (pod avstrijskim vplivom - »hausmusik«) veliko domačega muziciranja. Le igranje (petje) iz ljubezni do glasbe lahko glasbo pravilno ovrednoti. Prepričan sem, da bi tudi Glasbena matica lahko imela svojo koncertno sezono. Izgovori o finančni stiski so le prazni izgovori - naj bi si vzeli za zgled množično prireditev »Primorska poje«! Glede Prešer- nove proslave v Narodnem domu bi si dovolil le dve pripombici. Je bilo nujno, da je bila ena od zapetih skladb delno v italijanščini? Transkripcija. Transkripcija je že itak problematična; lahko jo utemeljimo, če s tem skladbo približamo (mlademu) izvajalcu. Unisono (enoglasje) je problem, ki ga instrumenti s tipkami ne poznajo, je pa bistven pri instrumentih kot so violina in flavta. Kar vprašajte poklicnega violinista! Če igrajo skupaj vsaj tri (raje več!) violine, se zvok nekako zlije - dve violini v unisonu pa... brrr! Taka transkripcija postavlja mlade glasbenike pred nepotrebne težave in meče nepotrebno senco na ustanovo, ki mlade glasbenike predstavlja. Poslušanje simfoničnega orkestra mladih iz Celovca v našem Kulturnem domu mi je bilo v velik užitek. Ne glede na kvaliteto izvedbe. Ravnatelj tržaškega konservatorija se je upravi gledališča zahvalil za dvorano in omenil, da se koncert vrši na dan slovenskega kulturnega praznika. Koncert sem doživljal kot kulturni praznik, čeprav ne vem, koliko je bilo Slovencev v dvorani. Slovenski orkester je nekoč bila velika ambicija Oskarja Kjudra. Vendar je bilo njegovo prizadevanje v tem smislu ob njegovem slovesu komaj omenjeno. Ves poudarek je bil na Partizanskem pevskem zboru. Nekoč je veljalo geslo: junakom borbe naj sledijo junaki dela. In Oskar Kjuder je bil najprej junak borbe in potem junak dela. Žal ni ljudi, ki bi si prizadevali za uresničitev njegove ideje. (Poleg tega, da berem vedno o napredku naših glasbenih šol, berem tudi, da je Glasbena matica imela leta 1920! 35-član-ski orkester.) Seveda smo imeli zamejski Slovenci tudi svojo osrednjo Prešernovo proslavo, a o tem raje ne bi pisal. Pred nedavnim sem v Gobčevičevi dvorani (ob kanalu) poslušal predavanje o kul- turi tržaških Slovencev. O literaturi je govoril Dušan Jelinčič, o likovnih ustvarjalcih Jasna Merku in o glasbenikih Fabio Nieder. Zdi se mi značilno, da je o naši glasbi govoril prav italijanski glasbenik in pravzaprav je bilo dobro tako; saj je povedal, da sta naša najpomembnejša skladatelja Marij Kogoj in Pavle Merku, pomembnejša tudi od njunih italijanskih someščanov. (Če bi to povedal Slovenec, bi bila to lastna hvala). Fabio Nieder je bil svoj čas profesor na tržaškem konservatoriju, zdaj pa živi pretežno v Nemčiji, čeprav ohranja stalne stike s Trstom. Upam, da je po predavanju odpotoval v Nemčijo in da ni zvedel, kakšna je bila naša osrednja Prešernova proslava... Miloš Pahor Zbogom dvojezičnost Na torek, 29. marca 2011, je v Pismih uredništvu dolinska županja dr. Fulvia Premolin v odgovoru na moje pismo, objavljeno 25. marca 2011, izrazila zaskrbljenost nad izvajanjem deželnega zakona št. 13 iz leta 2005, ki zapoveduje rabo slovenščine v stikih z domačini. No, sedaj ji te skrbi ne bodo več kratile nočnega počitka. Danes (18. feb.) sem prejel obvestilo podjetja Acegas, da niso mogli izvršiti ne vem česa zaradi odsotnosti lastnika, čeprav sva z ženo bila doma in avto parkiran na dvorišču. Obvestilo je napisano samo v italijanščini! Zato zaključujem z naslovom »Zbogom dvojezičnost«. Ali še bolje Addio! Stojan Glavina škofja loka - Srečanje Dnevi ohranjanja pasijonske dediščine Dve leti pred ponovno uprizoritvijo Škofjeloškega pasijona tudi letos pasijonsko kondicijo vzdržujejo Dnevi Škofjeloškega pasijona. Začeli se bodo 28. februarja s srečanjem slovenskih pasijonskih krajev. Prihodnji mesec pa naj bi Slovenija tudi oddala dokumentacijo za uvrstitev Škofjeloškega pasijona na Unes-cov seznam nesnovne kulturne dediščine. Škofjeloški župan Miha Ješe je na včerajšnji novinarski konferenci pred pričetkom pasijonskih dni pojasnil, da so priprave na uprizoritev pasijona, ki bo leta 2015, v polnem teku. Strokovni odbor je že začel s svojim delom, išče pa se še vodja projekta oziroma režiser. V času do ponovne uprizoritve znamenitega Škofjeloškega pa-sijona v srednjeveškem mestu ohranjajo tako imenovano pasi-jonsko kondicijo. »Tudi za letošnje Dneve Škofjeloškega pasijona pripravljamo pester in dober program,« je zagotovila koordinatori-ca omenjenega sklopa prireditev Andreja Ravnihar Megušar. Začetek prireditev bo v četrtek, 28. februarja, ko bo potekalo 3. srečanje slovenskih pasijonskih krajev, sledila pa bosta pasijonski večer s predstavitvijo nove številke revije Pasijonski doneski in odprtje razstave slik Jožeta Tisnikarja: Tis-nikarjev pasijon. Gre za tematsko likovno razstavo 14 Tisnikarjev slik kot 14 postaj križevega pota. Poleg tega bodo v Sokolskem domu odprli še razstavo »Proces- sio Locopolitana - Škofjeloški pa-sijon, uprizorjen že na veliki petek 1713? Kaj pravijo pisma?«. Do 17. aprila se bodo nato zvrstili tudi Pasijonski večer: Dane Zajc - Kri-žev pot in na cvetno soboto, 23. marca, še pasijonski dan na Mestnem trgu, kjer bodo potekale različne delavnice, pokazala pa se bo tudi pasijonska konjenica. Tudi s pomočjo pasijonskih dni se je Škofja Loka usidrala kot osrednje pasijonsko mesto v Sloveniji, poseben prostor pa zaseda tudi v evropskem prostoru, je poudarila Ravnihar Megušerjeva. Je-še pa je izpostavil, da je pasijon za Škofjo Loko vsekakor izjemnega pomena, saj da je unikaten. Pasijonska procesija v Škof-ji Loki sodi med najstarejše kontinuirane uprizorjene gledališke igre v Sloveniji. Po ohranjeni pisni predlogi se je pasijonska procesija z vmesnimi prekinitvami izvajala v velikonočnem času od leta 1713 dalje do ukinitve v času jo-žefinskih reform. V 20. stoletju je bila uprizoritev oživljena leta 1936 in nato ponovno leta 1999. Nazadnje je bil pasijon uprizorjen leta 2009, naslednja ponovitev pa bo zaradi zahtevnosti izvedbe leta 2015. Trinajst prizorov Škofjeloškega pasijona, ki ga je med letoma 1715 in 1727 kot najstarejše v celoti ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku zapisal Lovrenc Marušič - pater Romuald, v srednjeveškem jedru Škofje Loke uprizori med 600 in 700 igralcev. (STA) 1 0 Četrtek, 21. februarja 2013 KULTURA / grad kromberk - Komorni in solistični večeri Grajske harmonije Trio Ars Musica z globoko nostalgijo Cikel komornih in solističnih večerov Grajske harmonije v organizaciji Kulturnega doma Nova Gorica je s februarjem stopil v drugo sezono. Želja po obogatitvi vsebin in dogajanj na Gradu Kromberk je spodbudila uresničitev projekta: tudi letos bodo niz oblikovali trije glasbeni večeri med februarjem in aprilom - enkrat mesečno - zlasti slovenskih umetnikov, ki uspešno gradijo profesionalno koncertno kariero. Med njimi je zagotovo tudi klavirski trio Ars Musica, ki so mu organizatorji zaupali uvodni koncert v letošnje »grajske« večere. Pianistka Jerneja Grebenšek, violinistka Mojca Menoni Sikur in vio-lončelist Martin Sikur delijo skupno zanimanje za komorno muziciranje že od leta 2004, ko so se povezali v trio in pričeli s koncertnim udejstvova-njem. Manjše zasedbe namreč ponujajo drugačno vrsto glasbenega užitka. Skladateljem komorne stvaritve pomenijo svojevrsten izziv, saj poskušajo izraziti moč posameznega glasbila čim bolj mojstrsko in ga predstaviti na najlepši možen način. In če sta Beethoven in Schubert v ko- mornih skladbah videla predvsem priložnost prijetnega, »salonskega« druženja ob glasbi, pa sta Joaquin Tu-rina in Ernest Bloch, ki sta živela v 20. stoletju, vnesla v glasbo več drznih potez. Kljub temu pa s svojo izpo-vednostjo nista zašla v ekstravagant-ne glasbene izpeljave in ostala na trdni podlagi tradicije. Klavirski trio Ars Musica je nenavaden, a uravnoteženo izbran program, podal suvereno in na visokem profesionalnem nivoju. Skladbe so se dopolnjevale, kljub temu, da so izhajale iz drugačnih slogovnih obdobij. Čeprav sta deli Turi-ne in Blocha za dobro stoletje mlajši od Beethovnovega Tria in Schuber-tove Postrvi, v njunem izrazu tega skorajda ni bilo začutiti. Morda zaradi samega izbora del, v katerih se je prepletalo melanholično vzdušje, ki ga je napovedal že drugi stavek Beethovnovega Tria duhov. Ta globoka nostalgičnost se je kot rdeča nit prepletala skozi program. Najbolj izstopajoč trenutek pa so glasbeniki dosegli z izvedbo Škrjančeve Serenade -slovenskega skladatelja, ki se kaže kot pisan na kožo Triu Ars Musica. Utrinek z uvodnega koncerta na gradu Kromberk Grajske harmonije vključujejo širše zasnovan kulturni dogodek vezan na ponudbo Gradu Kromberk. Ob prvem koncertu je tako uro pred priče tkom koncerta magistra Darja Skrt vodila ogled razstave Lutke sveta, po koncertu pa restavracija Grad Kromberk pripravila pogostitev za popestritev po-koncertnega druženja. Koncerti znotraj Grajskih harmonij so združeni v abonma, ki se bo v marcu spogledoval na klavirskem recitalu z virtuoznostjo Petarja Milica in razstavo Oleografije iz prve polovice 20. stoletja, ki jo bo predstavila umetnostna zgodovinarka Katarina Brešan. V aprilu bo duo Arpar-lando, v sestavi Tine Žerdin in Christine Leibbrand - Kügerl, ponudil vpogled v čudoviti svet harfe. Pred njunim nastopom pa bo magistra Inga Miklavčič Brezigar vodila skozi razstavo Meščanstvo na Goriškem med vrednotami in konflikti na prelomu 19. in 20. stoletja. Več o celotni ponudbi lahko preberete na njihovi domači spletni strani. Metka Sulic benetke - Od 1. junija do 24. novembra Na Bienale gre Jasmina Cibic Umetnica ima družinske korenine na Proseku Slovenijo bo na letošnjem 55. beneškem likovnem bienalu predstavljala Jasmina Cibic s projektom Za naše gospodarstvo in kulturo. Cibičeva, Ljubljančanka, ki sicer živi v Londonu, ima korenine na Proseku, kjer je doraščal njen ded Ivan Cibic. 33-letnica je po naravoslovni gimnaziji odšla na beneško umetniško akademijo, nato pa magisterij nadaljevala na Goldsmiths Collegeu v Londonu. Projekt Cibičeve Za naše gospodarstvo in kulturo temelji na konceptualni razširitvi razstavnega projekta, ki je bil lani postavljen v mariborskem Salonu 2012. »Avtorica se je v njem lotila kompleksne in asociativne, a koherentne in jasne pripovedi, ki v formalnem smislu združuje slovenske en-demitske vrste in nacionalno arhitekturo, v vsebinskem pa preizprašuje konstrukcijo nacionalnih identitet kot tudi medsebojno dialektično vplivanje ideoloških postulatov in resničnosti,« so spomnili na ministrstvu. Iz tovrstnih vsebinskih podmen izhaja tudi projekt, ki ga Slovenija pošilja na 55. likovni bienale v Benetkah, a avtorica opisani dispozitiv razširja in nadgrajuje z nekaj novimi poudarki. Ob galerijski postavitvi, na kateri bodo med drugimi sodelova- li številni znanstveni ilustratorji z vsega sveta, bo avtorica pripravila tudi mednarodno konferenco ter izčrpen katalog. Organizator predstavitve so Muzej in galerije mesta Ljubljane. Izbran je bil preko javnega ciljnega razpisa zbiranja predlogov za izbor organizatorja predstavitve Slovenije na 55. mednarodni likovni razstavi - Beneškem bienalu 2013. Predmet razpisa je bilo financiranje kulturnega projekta za predstavitev Slovenije na bienalu. Muzej in galerije mesta Ljubljane so na razpis prijavile projekt Cibičeve, ki je izmed desetih ustreznih vlog najbolj prepričal komisijo, saj je med vsemi dosegel največ, 85 točk. Beneški likovni bienale bo v osrednjih prizoriščih Giardini in Arzenalu ter po drugih beneških razstaviščih potekal od 1. junija do 24. novembra. Kurator 55. mednarodne razstave likovne umetnosti je Massimiliano Gioni. Ta se je uveljavil kot avtor mednarodno pomembnih razstav ter publikacij s področja sodobne likovne umetnosti. Letošnji bienale si je zamislil kot Enciklopedično palačo. Slovenija se letos v sklopu bienala še predstavlja v Galeriji A+A v Benetkah. unesco - Dan materinščine Nujna dostopnost knjig v različnih jezikih Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) je 21. februar razglasila za mednarodni dan ma-ternega jezika. Tema letošnjega dneva materinščine, ki ga obeležujejo od leta 1999, je dostopnost knjig in digitalnih vsebin v različnih jezikih. Jezikovna in kulturna raznolikost sta univerzalni vrednoti, ki pripomoreta k složno-sti in povezovanju med različnimi družbami. Generalna direktorica Unesca Irina Bokova je ob letošnjem mednarodnem dnevu materinščine še posebej opomnila na pomembnost osrednjega sporočila in letošnje teme. "Večjezičnost daje moč in odpira nove priložnosti. Uteleša našo kulturno raznolikost in vzpodbuja izmenjavo mnenj, porajanje idej ter širi naše poglede," njene besede povzema Unescova spletna stran. Posamezne države imajo ključno vlogo pri vzpodbujanju materinščine preko nacionalnih institucij in združenj. Pomembno vlogo imajo tako šole in univerze kot mediji. S sloganom Knjige za izobraževanje v ma-ternem jeziku želi Unesco ob dnevu materinščine podpreti produkcijo knjig za izobraževalne namene v maternem jeziku. Unesco se za uporabo maternega jezika v dvo- ali večjezičnem izobraževalnem procesu v najzgodnejši letih zavzema, ker ima pomembno vlogo pri ustvarjanju trdnih temeljev za učenje. Uporaba materinščine doma ali v vrtcih otroke pripravlja na lažje opismenjevanje, kar jim pozneje olajša tudi učenje tujega jezika. Danes je sicer pri mnogih jezikih opaziti manko natisnjenih gradiv, čeprav je v zadnjem času opaziti napredek. Računalniška tehnologija in relativno nizki stroški digitalnega tiska obetajo cenejše natisnjena gradiva, kar je povezano tudi z njihovo širšo dostopnostjo. Mednarodni dan materinega jezika obeležujemo že 14 let v spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so pred 47 leti zahtevali enakopravnost za svoj jezik. Unesco je z dnevom želel opozoriti na potrebo po ohranjanju kulturne in jezikovne raznolikosti po svetu. Po svetu danes govorijo okrog 6000 različnih jezikov. Od tega jih po oceni Unesca polovici grozi, da bodo izginili. V povprečju na vsake dva tedna izgine po en jezik. (STA) Blues on the Verge of Apocalypse Gonzales Rokenrol, pank-rok Kornalcielo Records /Area Pirata Records, 2012 Ocena: 7.5 Neodvisna glasbena založba Kornalcielo Records je tudi tokrat v ospredju naše glasbene rubrike. O njej smo namreč že pisali, ko smo obravnavali glasbeni izdelek skupine Black Mamba Rockexplosion in prejšnji teden, ko je bila na vrsti glasbena kompilacija tržaškega roka Trieste Rock City. Upravitelj Kornalcielo Records Mark Simon Hell pa se je tudi odločil, da izda novo kratko ploščo svojega benda Gonzales z naslovom Blues on the Verge of Apocalypse. Gonzales je ime, ki je v severni Italiji že razpoznavno. Skupina ima na zalogi celo vrsto nastopov, veliko pa je koncertirala tudi izven državnih meja. Gre za rokenrol zasedbo, v njeni glasbi pa razberemo tudi pank-rok, hard rock in odtenke bluz glasbe. Njihov sound pogosto primerjajo skandinavskemu roku in zasedbam, kot sta Hella-copters in Turbonegro. Skoraj v celoti tržaški bend, samo kitarist Mark Simon Hell ne živi v Trstu, sestavljajo karizmatični pevec Tilen »Dur-den« Kralj, basist Markey Moon, kitarist Ilija »Riflmeister« Kalc, bobnar Malcolm B. Cobra in že omenjeni ustanovitelj Mark Simon Hell. Fantje so po dveh izdanih albumih in številnih glasbenih sodelovanjih maja lani posneli novo kratko ploščo z imenom Blues on the Verge ofApocalypse. Na njej lahko prisluhnemo štirim avtorskim komadom in priredbi pesmi Don't Believe a Word benda Thin Lizzy, za vsega skupaj nekaj manj kot dvajset minut glasbe. Liars, verjetno najboljši komad plošče, je prva pesem albuma. Rekel bi, da bi to lahko bil idealen predstavitveni komad benda, Gonzales so v bistvu to: hitri rokenrol, ki te v hupi spravi s kavča. Kitari »Riflmeiste-ra« in »Hella« sta izredni, »Durdenov« vokal je hrapav, a ne preveč (da energije, ki jo oddaja med nastopi v živo sploh ne omenjamo), Moo-nove klaviature v refrenu so posrečena »pika na i«, dirigent »Cobra« za bobni pa nepogrešljivo vodi svoj »orkester«. Nadpovprečna je tudi naslednja »skandinavska« Kind of Future, medtem ko je Spellbound nekoliko bolj melodična in počasnejša pesem. Pred zaključno priredbo komada Don't Believe a Word irskega benda Thin Lizzy je še čas za Like Your Love Claims, s katero fantje še enkrat potrdijo, da so izreden rokenrol bend. V primeru, da vas nisem prepričal, lahko plošči prisluhnite na spletni strani www.kornalcielo.bandcamp.com. in kar sami presodite. / ITALIJA, SVET Četrtek, 21. februarja 2013 1 1 volitve - Vedno bolj razgibana volilna kampanja Monti: Nemška vlada noče Bersanijeve zmage Angela Merkel: To ni res RIM - »Pierluigi Bersani na čelu italijanske vlade? Kot minister se je izkazal, kot ministrski predsednik pa je potreben preizkušnje. Na čelu ga ne bi želela niti nemška kanclerka Angela Merkel«. To je včeraj povedal italijanski premier in kandidat na parlamentarnih volitvah Mario Monti, ki je tako potegnil v italijansko volilno kampanjo šefico nemške vlade. Na to se je kmalu odzvala nemška vlada, ki je preko uradnega govorca Steffna Seiberta poudarila, da »Angela Merkel včeraj ni podala mnenja glede italijanskih volitev in ni tega storila niti v preteklosti«. Torej ni res, da Merklova nasprotuje zmagi levosredinske koalicije. Montije-ve besede so dale vsekakor razumeti, da bo izid italijanskih volitev zelo pomemben v luči političnih ravnovesij v Evropi in torej glede evropske ekonomske politike. Monti je še pred tem v pogovoru za neko radijsko postajo vsekakor ponudil pozitivne ocene o vodji Demokratske stranke Pierluigiju Bersaniju. Bivši premier Silvio Berlusconi je mnogo obljubljal, Italijani pa vedo, da obljub ni držal, je dejal Monti in dodal, da bo znal Bersani dobro vladati, čeprav bo moral dokazati, da je primeren za mesto ministrskega predsednika. O Berlusconiju je dodal, da se nezakonito poslužuje javnomnenjskih raziskav. Berlusconijev volilni štab pa je v teh dneh Italijane presenetil s pismom, v katerem pojasnjuje, kakšen bo postopek vračila davka IMU, ki so ga lani plačali za prvo stanovanjsko nepremičnino. Berlusconi je na več milijonov naslovov poslal dve ra- Mario Monti Angela Merkel zličici pisma. V eni obljublja, da bo njegova vlada že na prvi seji obravnavala vračilo davka na prvo stanovanjsko nepremičnino. Italijani bi tako dobili povrnjenih okoli štiri milijarde evrov davkov. V drugi različici, ki je opremljena z oznako pomembno obvestilo, pa Berlus-conijev volilni štab Italijanom sporoča, da je vračilo davka že realnost in pojasnjuje, kako bo vračilo davka potekalo ter da naj se ne prestrašijo obvestil davčne uprave. Njegovi politični nasprotniki so nad potezo ogorčeni. V Demokratski stranki opozarjajo, da je pismo, ki je močno podobno uradnim pismom državne administracije, velika goljufija in da bi morali prenehati z lažmi in demagogijo. V stranki Državljanska revolucija Antonia Ingroie so prepričani, da bi moral kakšen sodni organ preveriti, ali pismo morda ne krši pravil volilne kampanje in posega v zasebnost volivcev. V bolj šaljivem tonu so se oglasili v sredinski stranki UDC, kjer Italijane pozivajo, naj si pismo za vsak slučaj shranijo. Novinar Oscar Giannino, ki je kandidiral kot vodja manjšo stranko na parlamentarnih volitvah in je lagal o svoji izobrazbi, pa je medtem včeraj »nepreklicno« odstopil z mesta predsednika stranke. Škandal bi lahko po pisanju medijev koristil Berlusconiju, saj so pričakovali, da bo Gianninova stranka glasove odvzemala prav njemu. vatikan - Papež razmišlja o dekretu Konklave za izvolitev novega papeža bi se lahko začel še pred 15. marcem Papež Benedikt XVI. med nedeljskim blagoslovom ansa VATIKAN - Papež Benedikt XVI. bi lahko izdal dekret, po katerem bi se konklave, na katerem bodo kardinali izbrali njegovega naslednika, začel pred 15. marcem, je včeraj sporočil tiskovni predstavnik Vatikana Federico Lombardi. Papež razmišlja o 'motu proprio' (dekret) v prihodnjih dneh, s katerim bi razjasnil nekatere zadeve v zvezi s konklavom, je povedal Lombardi. »Ne vem, če se mu bo zdelo potrebno ali primerno, da izda pojasnilo o vprašanju datuma začetka,« je dodal tiskovni predstavnik. Benedikt XVI. bo odstopil 28. februarja, s čimer bo postal prvi papež po skoraj 600 letih, ki bo odstopil. Pravila določajo, da mora po papeževi smrti miniti 15 do 20 dni do sklica kon-klava, da se lahko kardinali z vsega sveta zberejo v Rimu. Glede na to, da papeži običajno ne odstopajo in vztrajajo na položaju do smrti, ta čas izkoristijo tudi za pogrebne slovesnosti, kar pa v primeru Benedikta XVI. ni potrebno. To je pod- žgalo ugibanja, da bi lahko postopek izvolitve novega papeža pospešili. Lombardi je minuli teden priznal, da bi se konklave lahko začel pred 15. marcem, kar je pred tem zanikal, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Vatikanski zgodovinar Ambrogio Piaz-zoni pa je včeraj dejal, da če kardinali lahko pridejo v Rim prej kot v predpisanih 15 do 20 dneh, »ni kaj čakati«. Spletna stran Vatican Insider je medtem razkrila, da je papež na eno oko skoraj slep in da so mu zdravniki zaradi visokega pritiska odsvetovali potovanja z letalom. 85-letni Benedikt XVI. ima tudi težave s spanjem, v zadnjih letih pa je na potovanjih v tujini večkrat padel s postelje, zaradi česar je bil v javnih nastopih videti utrujen. Spletna stran se sklicuje na podatke, ki so jih razkrili papeževi pomočniki, poznavalec razmer v Vatikanu Marco Tosatti pa je obljubil, da jih ne bo objavil do papeževega odstopa 28. februarja, poroča francoska tiskovna agencija AFP. (STA) atene Splošna stavka včeraj povsem ohromila Grčijo ATENE - V Grčiji je včeraj potekala 24-urna splošna stavka, ki sta jo največja sindikata v državi, ki zastopata približno polovico delovne sile, organizirala v protest proti vladnim varčevalnim ukrepom. Sredi dneva so se stavkajoči zbrali na protestih. Največji je bil v Atenah, kjer so izbruhnili tudi neredi. Stavkali so zaposleni v šolah, bolnišnicah, bankah in vseh vladnih uradih. Prav tako so stavkali zaposleni v prometu, tako da niso vozili vlaki in trajekti na otoke, moten je bil tudi mestni promet. V letalskem prometu se prav tako nastale zamude, nekaj poletov je bilo odpovedanih, prizadet pa je bil predvsem notranji letalski promet, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Stavki so se pridružili tudi zaposleni v gradbeništvu, ki je eden od sektorjev, ki ga je kriza najbolj prizadela. Zaprte so bile številne trgovine, stavki pa se niso pridružili zaposleni v hotelih. V Atenah se je na protestu, ki so ga organizirali komunisti, zbralo kakih 15.000 stavkajočih, še 20.000 pa se jih je zbralo na protestu, ki so ga organizirali sindikati. V drugem največjem mestu v Grčiji, Solunu, pa se je na protestu zbralo kakih 15.000 ljudi. V Atenah so protestniki v policiste metali kamenje, ti pa so odgovorili s solzivcem. Na Kreti pa so protestniki prevrnili policijski avto. Stavka je potekala pred za prihodnji teden načrtovanim obiskom trojke mednarodnih posojilodajalcev v Atenah, ki naj bi grško vlado pozvala, naj čim hitreje izvede napovedana odpuščanja v javnem sektorju ter pospeši privatizacijo državnega premoženja. Grško gospodarstvo je v krizi že šest let, najbolj pa so prizadeti mladi, saj je kar 60 odstotkov ljudi, mlajših od 24 let, brezposelnih. (STA) zagreb Tri četrtine Hrvatov ne krije mesečnih stroškov ZAGREB - Dobre tri četrtine hrvaških državljanov lani ni zaslužilo dovolj, da bi lahko pokrili svoje mesečne stroške in potrebe, je pokazala raziskava agencije GfK. V letu 2012 je imelo povprečno hrvaško gospodinjstvo 6300 kun (840 evrov) dohodka mesečno, stroški pa so znašali slabih 9000 kun (1200 evrov). Zgolj sedem odstotkov hrvaških gospodinjstev je imelo več od potrebnih 9000 kun dohodka, 13 odstotkov pa je lahko zadovoljilo svoje potrebe, kaže raziskava o prihodkih in stroških v hrvaških gospodinjstvih v letu 2012. Raziskava je tudi pokazala, da je povprečna štiričlanska družina mesečno zaslužila 7830 kun (1044 evrov). Za pokritje življenjskih stroškov in drugih potreb je potrebovala skoraj polovico več -11.130 kun (1484 evrov). GfK dodaja, da so bili lani povprečni prihodki hrvaških gospodinjstev pet odstotkov nižji kot v letu 2011, sicer pa bi v lanskem letu za zadovoljitev svojih potreb gospodinjstva povprečno potrebovala 73 odstotkov višje prihodke. Pričakovano največ zaslužijo v Zagrebu, najmanj pa na vzhodu države, v Slavoniji. Največ tistih, ki lahko pokrijejo svoje mesečne potrebe, pa je v hrvaški Istri - dobrih 87 odstotkov prebivalstva. Največ - dobro tretjino dohodka - gospodinjstva porabijo za hrano in pijačo, še 21 odstotkov pa za stroške stanovanja. V primerjavi z letom 2011 so bili stroški za hrano in pijačo lani višji za devet odstotkov, za stanovanje pa pet odstotkov. Ko gre za ostale stroške, večina gospodinjstev največ denarja porabi še za mobilne in fiksne telefone ter prevoz. (STA) sofija - Premier Borisov včeraj parlamentu uradno poslal pismo Zaradi množičnih protestov v državi odstopila bolgarska vlada SOFIJA - Bolgarski premier Bojko Borisov je parlamentu v Sofiji včeraj uradno poslal pismo z odstopom vlade, za katerega se je odločil spričo množičnih protestov v državi, ki so terjali tudi smrtno žrtev. Poslanci bodo o odstopu vlade odločali danes, poroča bolgarska tiskovna agencija BTA. »Do izvolitve nove vlade bomo še naprej opravljali svoje naloge, storili pa bomo tudi vse, da bi zagotovili kontinuiteto,« je v pismu, ki ga je na seji parlamenta prebrala njegova predsednica Cecka Ca-čeva, zapisal Borisov, navaja hrvaška tiskovna agencija Hina. Bolgarski parlament bo o odstopu odločal v četrtek. Borisov je že pred tem sporočil, da bo vlada odstopila po današnji redni seji. Poslanci bi sicer včeraj morali odločati o preoblikovanju vlade, potem ko je v ponedeljek odstopil namestnik premeira in finančni minister Simeon Dankov. Borisov se je za odstop vlade odločil po večdnevnih protestih, na katerih je več tisoč ljudi po vsej državi protestiralo zaradi januarskega zvišanja cen električne energije. Ljudje so prav tako zahtevali odstop vlade, ker ji ni uspelo izboljšati njihovega vse slabšega življenjskega standarda. V protestih je bilo ranjenih 28 ljudi, en človek pa je umrl, potem ko se je v torek v mestu Veliko Tarnovo zažgal. Trpel naj bi za psihičnimi motnjami. Borisov je v odziv na proteste napovedal, da bo odvzel licenco enemu od tujih podjetij za distribucijo elektrike, češki družbi ČEZ, ki je podražila elektriko. Cene elektrike pa se bodo sedaj po besedah Borisova znižale. Z odvzemom licence ČEZ Bolgarija sicer tvega spor s Češko, ki ima 70-odstotni lastniški delež v tej družbi, zaradi katere je Praga že v sporu s Tirano. Ta je namreč licenco ČEZ odvzela prejšnji mesec. Desno usmerjeni bolgarski premier, ki vodi stranko Gerb, je včeraj dejal tudi, da so opozicijski socialisti, Gibanje za pravičnost in svobodo ter Modra koalicija proteste izkoristili za izgovor, česar pa ni podrobneje pojasnil. Prav tako ni razkril, ali bodo za julij predvidene parlamentarne volitve sedaj potekale prej. Po napovedih bodo verjetno aprila. Glede na zadnje raziskave javnega mnenja Borisov uživa približno enako podporo kot vodja opozicijskih socialistov Sergej Stanišev, to je nekaj manj kot 30 odstotkov. Tudi delež ljudi, ki podpirajo doslej vladajočo stranko Gerb je približno enak kot odstotek tistih, ki podpirajo socialiste. V Bolgariji je sicer brezposelnost 11,9-odstotna. Povprečna plača znaša 410 evrov, večji del prihodkov pa Bolgari porabijo za tekoče stroške. (STA) mumbai Posilili in umorili tri deklice MUMBAI - Iz Indije poročajo o novem primeru brutalnega posilstva. V neki vasi na zahodu Indije so v vodnjaku našli trupla treh sester, starih šest, devet in enajst let, ki so bile pred umorom posiljene, je danes sporočila policija. Kot je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal predstavnik policije v zvezni državi Maharashtra Aarti Singh, so trupla deklet v vaškem vodnjaku našli minuli teden, dva dni po tem, ko so jih 14. februarja razglasili za pogrešane. V vodnjaku so ob truplih našli tudi njihove šolske torbe in čevlje. Obdukcija je pokazala, da so bile posiljene, nato pa umorjene. Aretirali niso še nikogar, preiskava pa poteka, v njenem okviru pa zaslišujejo štiri ljudi, je še povedal Singh. Svojci so povedali, da so dekleta na usodni dan iskala svojo mamo, ki ni bila doma, po tem pa jih niso več videli. Premier Bojko Borisov ansa ZLATO (999,99 %%) za kg 37.865,34 € -960,61 SOD NAFTE (159 litrov) 117,52 $ +0,12 I I EVRO 1,3370 $ +0,20 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 20. februarja 2013 valute evro (povprečni tečaj) 20.2. 19.2. ameriški dolar 1,3370 1,3349 japonski jen 125,09 124,81 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,393 25,434 danska krona 7,4604 7,4599 britanski funt 0,8330 0,86310 madžarski forint 291,31 290,79 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6997 0,6997 poljski zlot 4,1569 4,1679 romunski lev 4,3785 4,3786 švedska krona 8,4297 8,4483 švicarski frank 1,2347 1,2332 norveška krona 7,4065 7,4170 hrvaška kuna 7,5915 7,5890 ruski rubel 40,2302 40,2100 turška lira 2,3792 2,3720 avstralski dolar 1,2961 1,2905 braziljski real 2,6145 2,6169 kanadski dolar 1,3567 1,3504 kitajski juan 8,3401 8,3356 indijska rupija 72,3010 72,3020 južnoafriški rand 11,8659 11,8713 12 Četrtek, 21. februarja 2013 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu gorica - Na torkovi seji občinskega sveta izvolili še zadnje tri člane Po devetih mesecih imenovali konzulto Dobrih devet mesecev po upravnih volitvah, na katerih so Goričani drugič izvolili za župana Ettoreja Romolija in obnovili sestavo občinskega sveta, je bila končno imenovana tudi nova slovenska konzulta pri goriški občini. Seznam članov posvetovalnega telesa, ki bi moralo odigravati aktivno vlogo pri spodbujanju uprave k izvajanju zaščite in pri reševanju ostalih vprašanj, ki so povezana s slovensko narodno skupnostjo, je občinski svet sprejel soglasno, pred tem pa so svetniki s tajnim glasovanjem izbrali še zadnje tri člane konzulte, ki jih praviloma predlagajo večina in opozicija. Michele Punteri (Ljudstvo svobode) je v imenu večine predlagal imenovanje My-riam Vidi, ki je že bila članica konzulte v minulem mandatu, in Liliane Kodermac, Oli-viero Furlan (Demokratska stranka) pa je v imenu leve sredine predlagal Dario Kogoi, ki je bila prva neizvoljena na listi DS na majskih volitvah. Kodermačeva je prejela 14 glasov, ostali dve pa sta bili izvoljeni z 11 glasovi. SKGZ, ZSKP in Sindikat slovenske šole so ostale člane imenovali v prejšnjih mesecih. SKGZ je predlagal Aleša Waltritscha, Natašo Paulin, Davida Sanzina, Alberta Von-cino in Tjašo Corva, člani ZSKP pa so Nadja Grusovin, Lovrenc Persoglia, Marko Gus, Dimitrij Tabaj in Saša Quinzi. SSŠ bosta zastopala Emil Jarc in Majda Bratina. Predsednika nove konzulte, ki je bila v primerjavi s prejšnjo imenovana z veliko zamudo, bodo izbrali na umestitveni seji, ki naj bi jo sklicali v doglednem času. Umestitve-na seja je v minulem mandatu potekala že 10. oktobra, predsednika pa so imenovali 19. oktobra2007. V prejšnjem mandatu je kon-zulta pod vodstvom Iva Cotiča spremljala več vprašanj, od slovenskih jasli in obeležja Trubarju do uveljavljanja zakona št. 38, pogrešala pa je večji posluh s strani uprave. Goriški občinski svet je v torek soglasno sprejel še sporazum s podjetjem ATER in sklep o obnovitvi konvencije ASTER s so-vodenjsko občino, dva svetnika (Zotti in Baiocchi) pa sta se vzdržala pri glasovanju o resoluciji za spremembo pravil pakta stabilnosti, ki jo je predstavil koordinator opozicijskih skupin Giuseppe Cingolani. Resolucijo leve sredine o obubožanju goriškega zdravstva in županovih odgovornostih je večina zavrnila z 20 glasovi proti 11, točko o gradnji centrale na biomase v Ulici Trieste pa so preložili, saj bodo o njej najprej razpravljale pristojne komisije. (Ale) gorica - Občina že posipala s soljo glavne ulice Če bo obilno snežilo, ne bo šolskih avtobusov Že včeraj popoldne so delavci občinske cestarske službe posipali s soljo glavne ulice bumbaca Na goriški občini so včeraj popoldne stekle priprave na ponovno sneženje, ki ga vremenoslovci napovedujejo za danes in jutri. Upravitelji, funkcionarji in vodja cestne službe morajo tokrat ob problemu prevoznosti cest upoštevati tudi bližajoče se volitve, saj bi morali občinski delavci jutri popoldne začeti opremljati volišča. »Nekatera volišča smo uredili predhodno, ostalih, ki so v šolah, pa ne moremo. Zanje bodo delavci lahko poskrbeli šele v petek popoldne, ko ne bo pouka, kar bi ne bilo mogoče, če bi morali hkrati tudi posipavati in plužiti ceste,« je povedal občinski odbornik Francesco Del Sordi, po katerem bodo v pri- meru obilnih snežnih padavin pri opremljanju volišč sodelovali tudi občinski uslužbenci, ki delajo v drugih uradih. Pristojna služba je že včeraj popoldne preventivno posipala s soljo nekatere ceste. »V primeru obilnega nočnega sneženja šolski avtobusi v četrtek zjutraj ne bodo vozili, saj bomo uslužbence potrebovali drugje. O tem smo v prejšnjih dneh že obvestili ravnatelje, otrokom pa smo izročili sporočilo za starše,« je povedal podžupan Roberto Sartori, po katerem bodo o šolskih avtobusih dokončno odločali šele danes zjutraj. Če bo snega veliko, bodo z županovo odredbo ponovno zaprli pokopa- lišča in goriški grad, občane pa pozivajo, naj počistijo pločnike pred svojimi domovi. »Občane, ki imajo garažo ali dvorišče, naprošamo, naj ne parkirajo na cesti ali na pločnikih, saj s tem ovirajo pluženje cestišča. Ulic Rocca in San Giusto po zadnjem sneženju nismo mogli očistiti ravno zaradi parkiranih avtomobilov, ki so ovirali prehod tovornjaka. Ljudje so se nato pritoževali, da ceste zjutraj niso bile čiste, žal pa nismo imeli druge zbire,« je povedal vodja cestne službe, ki ji bodo v primeru sneženja priskočili na pomoč tudi mestni redarji, ki bodo med posipavanjem in pluženjem usmerjali promet. (Ale) tržič - Občina Evropski denar namesto državnega Krčenju državnih prispevkov na tržiškem županstvu kljubujejo s črpanjem sredstev iz evropskih skladov in s pripravo projektov, za izvedbo katerih poskrbijo z deželno pomočjo. »Od leta 2012 do leta 2014 bomo skupno razpolagali z 2,5 milijona evrov, ki jih bomo prejeli za uresničitev raznih evropskih projektov, skupno vrednih preko petnajst milijard evrov. Od leta 2006 smo se uspešno prijavili na 44 evropskih razpisov, samo v zadnjih dveh letih smo iz Bruslja prejeli denar za 13 projektov,« pojasnjuje tržiški občinski odbornik Francesco Martinelli in poudarja, da so z evropskim denarjem prenovili sprejemni center Konver pri Prelosnem jezeru in poslopje »Albergo operai«, uredili so nekaj peš poti na kraških vzpetinah, hkrati pa razvili nekaj projektov na področju promocije teritorija in kulture. V Tržiču so posebno pozornost namenili evropskim projektom, ki spodbujajo mednarodno povezovanje. »V okviru Seta smo naše pristanišče promovirali v Avstriji, na Madžarskem in Slovaškem, navezali smo stike z Reko in z njeno luko, na podlagi katerih bomo julija ustanovili Evropsko združenje gospodarskega interesa, v okviru katerega bo poskrbljeno za upravljanje z evropskimi sredstvi, ki jih bo prejemala Hrvaška po svojem vstopu v Evropsko unijo,« pojasnjuje Martinelli in opozarja, da se bodo prijavili tudi na razpise za vzpostavitev sodelovanja z Alžirijo, Turčijo in Argentino. Odbornik pojasnjuje, da so sredstva črpali tudi iz deželnih razpisov. »Ravno pred kratkim smo si zagotovili 60.000 evrov na podlagi zaščitnega zakona za manjšinske narodne skupnosti; s tem denarjem bomo okrepili delovanje urada za stike z javnostjo, ki ravnokar sledi štirim projektom mednarodnega sodelovanja med Italijo in Slovenijo,« pravi Martinel-li in nazadnje razlaga, da jim je dežela pred kratkim dala na razpolago še 12.000 evrov za obogatitev občinske spletne strani gorica - Župan odgovoril svetniku Peterinu Table bodo namestili, s prevajanjem so stroški Župan Ettore Romoli je med ponedeljkovim občinskim svetom med odgovorom na svetniško vprašanje občinskega svetnika Demokratske stranke Davida Peterina napovedal, da se bo v kratkem začelo nameščanje novih dvojezičnih tabel v nekdanjih rajonih za Štandrež, Podgoro in Pevmo-Štma-ver-Oslavje. Peterin se je v svojem svetniškem vprašanju navezal na aktualno žgočo temo odnosov med jezikovnimi skupnostmi na Goriškem. »Izraz rasizem nas spominja na apartheid v Južni Afriki. Povezujemo ga z rasnimi zakoni in fašističnim režimom v Italiji. Menim, da ni primeren za označevanje me-detničnih odnosov, katerim smo priča danes v Gorici. Opažamo prej nezaupanje ali odpor do slovenskega jezika, čeprav le v delu goriške politike. So pa še odprta vprašanja, v Gorici nismo še priča jezikovni enakopravnosti. Sprašujem župana kako imenovati zavlačevanja pri postavljanju dvojezičnih znakov v treh bivših slovenskih rajonih? Koliko let jih že čakamo po neštetih obljubah? Tudi obljube o uporabi slovenščine med zasedanji občinskega sveta in obljube po spremembi pravilnika, ki bi to dovoljeval, niso bile uresni- čene,« je župana opozoril Peterin in ga vprašal, ali je večjezičnost vrednota, ki jo je primerno ovrednotiti, ali nekaj česar se je treba sramovati. »Gorica se prazni, najti ji je treba vlogo. Združili smo trg in valuto, ne uspemo pa združiti teritorija od Bovca do Gradeža, teritorija jezikovnih, naravnih, enogastronom-skih in kulturnih posebnosti, ki so edinstvene v Evropi. Če se bomo odpovedali večjezični identiteti Gorice ne bomo izkoristili niti nove centralne postavitve, ki je mestu dala post Schengenska Europa. To ni rasizem, je kratkovidnost,« je še poudaril Peterin v svojem svetniškem vprašanju; Romoli se mu zahvalil za razlikovanje med rasizmom in nezaupanjem, zatem je kot rečeno napovedal skorajšnjo postavitev novih dvojezičnih tabel v treh rajonih, kjer večinsko živijo Slovenci, glede uporabe slovenščine v občinskem svetu pa je bil njegov odgovor precej medel. »Pri uvajanju dvojezičnosti v občinski svet bo treba paziti na stroške, da ne bodo preveliki, hkrati pa bo treba preveriti, katere dele in koliko pogosto prevajati,« je povedal Romoli, ki se je s Peterinom strinjal, da mora biti Gorica središče širšega obmejnega prostora. gorica - Danes se začenja 41. Expomego Na sejmu tudi golaž Na goriškem sejmišču bodo danes ob 17. uri uradno odprli 41. vzorčni sejem Ex-pomego, ki ga družba Udine e Gorizia fiere letos prireja v tesnem sodelovanju z novogo-riško Obrtno-podjetniško zbornico in množično prisotnostjo slovenskih razstavljavcev. Med novostmi sejma, ki se bo zaključil v nedeljo, 24. februarja, bo mednarodni festival golaža, ki bo priložnost za spoznavanje in primerjavo med različnimi tradicijami priprave te okusne srednjeevropske jedi. Danes popoldne se bodo v pripravi golaža pomerile gostilne in restavracije iz Gorice, Nove Gorice in okolice, med katerimi so Rosenbar, Pri luni, Majda, Turri, Al Sabotino, Pri Mirku, Ca' di Pieri, Primožič, I Sapori dell'Impero, Mic, Žogica, Grad Kromberk in Klinec. Po goriškem golažu bodo jutri obiskovalci lahko uživali v tipičnem slovenskem golažu z briškimi in vipavskimi vini, v soboto pa se bo tako za kosilo kot za večerjo predstavila avstrijska jed »gulasch-suppe« v kombinaciji s pivom in glasbo skupine Volksmusik IKagenfurt. Za zaključek bodo gostje v nedeljo lahko pokusili tradicionalni madžarski »gulyas« in uživali v glasbenem nastopu Benandantov. Tudi na letošnjem sejmu Expomego bodo množično prisotni razstavljavci iz Slovenije bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 21. februarja 2013 1 13 gorica - Na slovenskem strežniku Arnes imajo spletno stran Slovenske višje šole na poti digitalizacije Goriške slovenske višje srednje šole stopajo na pot digitalizacije, saj želijo nuditi svojim dijakom čim več interaktivnih spletnih storitev, ki bi jim pomagale pri učenju. »Sodelujemo z goriško pokrajino, tako da smo v okviru projekta CPSS opravili nekaj for-mativnih tečajev. Poleg tega smo pomoč uspeli dobiti tudi iz Slovenije; slovenski javni zavod, ki zagotavlja omrežne storitve organizacijam s področja raziskovanja, izobraževanja in kulture, Arnes, nas od novembra lanskega leta gosti na svojem strežniku, kjer gostuje danes tudi spletna stran našega višješolskega središča,« pojasnjuje Peter Černic, profesor na klasičnem liceju Primož Trubar, ki skrbi za spletno stran www.solskicenter.net, za njeno postopno nadgradnjo in testiranje novih aplikacij. »Na Arnesovem strežniku gostimo svojo domeno, za kar ne plačujemo ničesar. Poleg tega imamo zagotovljen dostop do vseh interaktivnih spletnih aplikacij, med katerimi je na primer tudi moodle, ki omogoča učenje na daljavo,« pravi Černic in pojasnjuje, da aplikacije delujejo na podlagi platforme WEB 2.0, ki jo za svoje delovanje uporablja tudi spletno omrežje Facebook. »S platformo WEB 2.0 lahko uporabljajo domeno spletne strani razni uporabniki, ne pa samo njen upravitelj, kar omogoča dijakom, da objavljajo svoje zapiske, da vodijo svoj forum. Kar je meni znano, smo zaenkrat edina šola v zamejstvu, ki gostuje na Ar-nesu,« pravi Černic in razlaga, da jim to gostovanje omogoča razvijanje spletne platforme z raznimi Open source aplikacijami. »To nameravamo še nadalje razviti v teku tega in prihodnjega šolskega leta,« pravi Černic in pojasnjuje, da so doslej v sodelovanju s sto- Spletna stran slovenskega šolskega centra ritvami Google Edu vsakemu dijaku dali na razpolago osebni poštni predal. »V nekaterih razredih je zadeva zelo dobro stekla; dijaki lahko svoje gradivo shranijo v Googlovem sistemu E-drive, tako da lahko uporabljajo splet, kot da bi šlo za spomin svojih računalnikov. Dijaki lahko tudi dokumente med sabo delijo, lahko jih dopolnjujejo z delom po skupinah in v realnem času vidijo, kar je vsak izmed njih napisal. S tem si- stemom spodbujamo kolaborativno pisanje in reševanje na nalog. Dijaka iz Ronk in Števerjana na primer lahko skupaj pripravljata raziskavo preko interneta, tako da je vsak izmed njiju na svojem domu in na ekranu vidi, kaj istočasno piše njegov prijatelj,« pravi Čer-nic in pojasnjuje, da je v testiranju spletna aplikacija moodle, ki ravno tako pomaga dijakom pri učenju na daljavo. »Želimo izkoristiti vse možnosti, ki jih zakonodaja predvideva na tem področju, sploh pa hočemo, da bi bile storitve in informacije dostopne tako za dijake kot za starše,« še pravi Peter Černic in pojasnjuje, da ravnokar preizkušajo delovanje razglasne deske. Po drugi strani pa že deluje »newsletter«, preko katere prijavljeni uporabniki prejemajo na svoj naslov elektronske pošte sporočila in novice iz slovenskega šolskega centra. (dr) gorica - Prihodnost združenja CTA visi na nitki Ni denarja za zadnjo predstavo Zimske popoldneve v družbi lutk že več let prirejajo v Kulturnem centru Lojze Bratuž - Pod vprašajem tudi lutkovni festival v Nadiških dolinah S protestnim plakatom opozarjajo, da zadnje predstave ne bo doberdob - V soboto v župnijski dvorani Hrast in Jezero gostita Pravljice za odrasle V Doberdobu bo v soboto, 23. februarja, posebno veselo, saj bo ob 20.30 v župnijski dvorani na sporedu komedija, ki je v preteklih mesecih nasmejala občinstva na Goriškem in v bližnji okolici. Tokrat prihaja na pobudo domačih društev Hrast in Jezero v goste na doberdobski Kras novoustanovljena dramska skupina Tik tak teater z igro Pravljica za odrasle. Čeprav gre za novonastalo skupino, so njeni člani vse prej kot zelenci na odrskih deskah. Govorimo namreč o treh uveljavljenih amaterskih igralcih, ki so jim stik z občinstvom in gledališke vloge prijetna obveznost že dolga leta. Posebej so seveda poznani na Goriškem, od koder so doma. Robert Cotič, Solange Degenhardt in Nadja Šuligoj se bodo predstavili s tremi komičnimi monologi, ki jih je prevedel, priredil in režiral Robert Cotič po izvirnem besedilu Pravljice (za odrasle) izpod peresa Stefana Bennija. Trije igralci bodo predstavili tri junake: Nadja Šuligoj bo odigrala Madmoiselle Licantrope, tenkočutno žensko v nenehnem boju s svojo zverinsko platjo. Degenhardtova bo čarobna Grimilda, ki pride do spoznanja, kako hudičevo zakomplicirano je lahko življenje, Robert Cotič pa bo igral optimistično razpoloženega zidarja Feličeja, ki kljub napornemu vsakodnevnemu delu verjame v boljšo prihodnost. (ač) Goriško združenje CTA nima denarja za zadnjo lutkovno predstavo, ki bi jo morali uprizoriti v soboto, 23. februarja, v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Da bi javnost opozorili na svojo stisko, so pri združenju CTA s pomočjo učencev osnovne šole Frinta natisnili velike plakate, ki jih bodo pred soboto razobesili po mestu. Na plakatu so otroci naslikani brez nasmeška na ustih, saj so žalostni, ker si ne bodo mogli ogledati zadnje lutkovne predstave iz priljubljenega niza Zimskih popoldnevov, ki ga pri združenju CTA prirejajo že štirinajst let. V vseh zadnjih letih so lutkovne predstave prirejali v Kulturnem centru Lojze Bratuž, ki so ga po zaslugi lutk ob sobotah popoldne obiskale številne družine, slovenske in še zlasti italijanske. Združenje CTA je tako še ena izmed žrtev krčenja dotacij za kulturne ustanove, za katerega se je odločila deželna vlada. »V soboto bi morali na oder postaviti lutkovno predstavo "Il pane di oggi e buono anche do-mani", vendar smo se njeni premieri morali odpovedati. Doživeli smo 25-odstotno krčenje deželnih prispevkov, ki ga je treba prišteti rezom iz zadnjih let. Od leta 2009 se je naš budžet znižal za kar 44 odstotkov. V teh pogojih ni bilo mogoče speljati do konca priprav za zadnjo lutkovno predstavo; to nam je seveda zelo žal, saj je šlo za igro, v kateri smo otroke na prijazen način spodbujali k ponovni uporabi starih predmetov,« pojasnjujeta umetniška direktorja združenja CTA Roberto Piaggio in Antonella Caruzzi, ki sta zelo zaskrbljena tudi za prihodnjo sezono. »Zenkrat še ne vemo, če bomo lahko odpadlo lutkovno predstavo uprizorili prihodnje leto, saj usoda združenja CTA visi na nitki,« pravita Piaggio in Caruzzijeva, ki opozarjata, da so se poleg deželnih znižali tudi prispevki krajevnih uprav in drugih ustanov. Iz združenja CTA poudarjajo, da so na letošnjih Zimskih popoldnevih našteli 2500 gledalcev, projekt Esistenze, ki so ga izpeljali v Trstu, je imel 6000 udeležencev, okrog petdeset šol iz vse goriške pokrajine je sodelovalo na popoldanskih lutkovnih delavnicah. S svojimi predstavami je združenje CTA gostovalo po vsej Italiji, kjer so skupno našteli 12.000 gledalcev, na lanskem Puppet festivalu je bilo gledalcev 6000, okrog 3000 ljudi pa si je ogledalo predstave lutkovnega festivala, ki so ga lani izpeljali v Nadiških dolinah. Iz druženja CTA se spričo vseh težav tolažijo s pohvalami, ki jim jih namenjajo otroci in starši. Njihove lutkovne predstave so bile vedno zabavne in poučne, zato bi bilo res škoda, če bi Gorica izgubila niz prireditev, ki je bil med otroki tako priljubljen. (dr) Silvanu z ljubeznijo V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo danes ob 20. uri spominski koncert »Silvanu ... z ljubeznijo -glasbeni poklon dragemu ravnatelju«, ki ga gojenci Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel poklanjajo svojemu nekdanjemu ravnatelju, učitelju in predvsem prijatelju Silvanu Kerševanu. Nastopili bodo mladinski pevski zbor Emil Komel, Aleš Lavrenčič (violina), Marta Carlesso (violina), Marko Kodelja (viola), Aleksander Sluga (violončelo), David Šu-ligoj (kontrabas), Aleksandra Pavlo-vič (klavir), Alessandra Schettino (sopran), Neva Klanjšček (klavir) in Alexander Gadjiev (klavir). Za zaključni del, ki bo posvečen improvizaciji, prireditelji vabijo vse tiste, ki bi na neformalen in spontan način želeli zaigrati. Odbor glasbene šole bo med koncertom izstopajočim gojencem izročil štipendije Sklada Silvan Kerše-van. Prireditelji so se odločili, da bodo namesto vstopnine zbirali prostovoljne prispevke, ki naj še obogatijo omenjeni sklad štipendij. Združen tudi FAI-CISL Po sindikatu kovinarjev FIM je včeraj prišlo tudi do združitve tržaške in goriške sekcije sindikata FAI-CISL, ki združuje delavce iz prehrambenega in kmetijskega sektorja. Med včerajšnjim kongresom v Fari so za novega tajnika izvolili Michelo Marson. »Prehrambenem sektorju uspešno kljubuje krizi podjetja, ki svoje proizvode izvažajo v tujino, medtem ko so propadla podjetja, ki niso vlagala v inovacije in so ostala vezana le na krajevno tržišče. V kmetijstvu opažamo zaskrbljujoč porast dela na črno, po drugi strani pa vedno več podjetij posega po socialnih blažilcih,« pojasnjuje Marsonova. Tržiška industrija v težavah Na kongresu sindikata kovinarjev FIM-CISL so v Tržiču prišle na dan težave številnih krajevnih industrijskih podjetij. Po mnenju sindikalistov ima zagotovljena naročila za prihodnja leta edino ladjedelnica Fin-cantieri, medtem ko se ostalim tovarnam obetajo težki časi. V tovarni Eaton naj bi prepolovili število zaposlenih, ki jih je zdaj 220, saj ameriški lastniki razmišljajo o uvedbi mobilnosti za 110 delavcev. Ansaldo namerava na državni ravni odsloviti 300 od svojih 1000 zaposlenih, tako da bo ukrep verjetno prizadel tudi tržiško tovarno, s težavami pa se ukvarjajo tudi v tovarni Mangiarotti. Stati in obstati Na sedežu kulturnega krožka iz Zdravščin bo jutri ob 17.30 predavanje z naslovom »Primož Trubar - Stati inu obstati«. Spregovorila bo prof. Tatjana Rojc. Srečanje o neuvrščenih V mali dvorani Kulturnega doma v Gorici bo drevi ob 18.30 srečanje na temo »Gibanje neuvrščenih - od Jugoslavije do danes«. Spregovorila bosta novinarja Dimitri Volčič in Jurij Gustinčič. DELO ETIKA EVROPA Debora SERRACCHIANI 21. februarja ob 17.30 GORICA Kulturni Dom podnačelnik skupine DS v Senatu LUIGIZANDA posoški kandidati DS GI0RGI0 BRANDOLIN LAURA FASIOLO MARIA GLORIA REVIGNAS Volno politično sporotik) - Messaggia politko elettorale Comm. rcsp. - odg. naročnik L 515/93 Barbari Porcari PRC8BR71USF3SiQ 1 4 Četrtek, 21. februarja 2013 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Generalni konzul v Trstu Dimitrij Rupel gost krožka Anton Gregorčič Tudi v kulturi prepustimo preteklost preteklosti Krožek Anton Gregorčič je v torek zvečer priredil v Kulturnem centru Lojze Bratuž srečanje z generalnim konzulom Republike Slovenije v Trstu, Dimitrijem Ruplom. Pobuda je bila okvirjena v praznovanje Dneva slovenske kulture, zato je konzulov sogovornik Miro Opelli, sicer tržaški pokrajinski tajnik Stranke slovenske skupnosti, pogovor dogovorjeno usmeril v pojavnosti odnosov med kulturo in politiko na Slovenskem. Večer je v imenu krožka uvedel Marjan Terpin in podčrtal primer pravega človeka na pravem mestu, saj je dr. Dimitrij Rupel, sicer rojen v Ljubljani, tržaških korenin in dobro pozna preteklost ter sedanje stanje slovenske narodne skupnosti v Italiji. Usklajevalec pogovora je Dimitrija Rupla najprej opredelil strokovno, publicistično in službeno. Izrecno je izpostavil njegovo vlogo pri Novi reviji in njeni znameniti 57. številki. Iz tega so se razvile razlage, informacije in ocene o stanju kulture v slovenskem prostoru po osamosvojitvi. Generalni konzul je uvodoma povedal za slovenski narod znano pojavnost, da se je oblikoval, utrjeval in več kot stoletje poistovetil s kulturo, predvsem besedno. Na dolgi rok se ta pojavnost izkazuje kot omejevalna, saj so temeljni kamni neke sodobne organizirane skupnosti, kaj šele državnosti, tudi na drugih področjih: v gospodarstvu, mednarodni umestitvi, znanosti... (kronist dodaja: zlasti to zimo predvsem v športnih dejavnostih). 57. številka Nove revije je bila zadnje dejanje v duhu tako imenovanega »kulturnega sindroma«. Veliko kulturno uveljavljenih duhov je prestopilo v parlamentarno dejavnost. V dogajanjih javnega upora v zadnjih mesecih so bili opazni kulturni ustvarjalci tudi v tem najnovejšem družbenem gibanju. Zapleteno je dandanes ponujati preproste rešitve za protislovja, ki nastajajo med kulturo in politiko. Rupel je mnenja, da je potrebno oblikovati novo zasnovo, nov koncept slovenstva. Povedal je, da v tem smislu piše daljše besedilo z delovnim in po Cankarjevo močno pregnetenim naslovom Očiščenje in pomlajenje. Meni namreč, da je koristen razmislek o vizijah slovenstva, ki so si sledile od Prešerna mimo Cankarja in Vidmarja do Kardelja in slovenske popolne državnosti (kar sicer ne pomeni, da je Slovenija povsem neodvisna, saj je vključena v mednarodno stvarnost). Krči, ki se pojavljajo v družbi in se pravi tudi v kulturi, so posledica dveh dejavnikov: Slovenija je navzven napravila velike korake, manjše pa znotraj sebe in zaradi tega tranzicija še traja. To slednje je potrebno preseči. Na dražljivo vprašanje, ali je mogoče srednjeročno sklepati o stanju kulturnega duha v Sloveniji na podlagi slavnostnih govorov na osrednjih Prešernovih proslavah, o čemer je generalni konzul pred nekaj leti napisal tanjšo publikacijo, je okrog trideset prisotnih slišalo pronic-ljivo oceno, da so govori do osamosvojitve bili pregneteni s planiranjem in pozivi, po njej pa so programski govori nekako izginili. V zvezi z odpravo samostojnega Ministrstva za kulturo in nezadovoljstvom, ki so javno izraža zaradi vse manj sredstev, je generalni konzul izrazil mnenje, da so kritike neumestne, saj bi sredstva bila pomanjkljiva s katerokoli vladno garnituro. Sicer pa tudi velika država, kakršna je Italija, nima pristojnega ministrstva. Tu je še objektivna zakonitost: slovenski trg je ozek, majhen, maloštevilen in tržna logika kaže svoje vplive. Ostaja pa vsekakor osnovni imperativ: posebej pozorni je potrebno biti do slovenskega jezika. Tu ni dilem. Drugačne ustvarjalnosti se lahko in se morajo uveljaviti v evropski ali celo svetovni konkurenci, pri jeziku je drugače. Pogovor je v nadaljevanju večera tekel še o digitalizaciji družbe, specifično o kakovostni ravni gledaliških dejavnosti -teater ni več v središču družbene pozornosti, tudi sam se komercializira, publika se stara; ni pa res, da je film pokopal gledališče, kot tudi ni TV pokopala filma... Omenjena so bila tudi nekatera moderni- stična in postmodernistična gibanja, pun-kovsko izražanje, likovna dejavnost, ki se deloma vrača k figuralnosti. V zadnjem delu večera in pogovora sta se sogovornika vrnila k družbi in politiki. Sedanje pogojenosti izvirajo iz osamosvojitvenega obdobja, ko je bilo potrebno - v končni analizi je tako tudi bilo prav - doseči čim širšo povezanost in enotnost. Plebiscit je dosegel tolikšen izid, ker je bilo ocenjeno, da ne gre nategovati vrvi s komunisti do skrajnosti. Sicer pa je Milan Kučan govoril in zavzemal stališča povsem enaka Demosovim. Naknadno so nastale nove družbene silnice, kar pa se je spet dokaj uravnovesilo v času Drnovškovega vodenja. Sedaj so zadeve zaostrene in Dimitrij Rupel meni, da je prišel čas preseganja razhajanj. Preteklost je prav prepustiti preteklosti, dogovor je potreben za prihodnost. Krog razmišljanja se je tu nekako zaključil v smislu iskanja nove, drugačne paradigme, o čemer je tekel pogovor že na začetku. Iz predora mora Slovenija iziti v enem ali največ dveh letih. Ne bo enostavno, a velja se potruditi. Po izčrpnih odgovorih na vprašanja iz publike se je srečanje zaključilo. Aldo Rupel Dimitrij Rupel in Miro Oppelli bumbaca tržič - Šola Film proti predsodkom Delavnico vodil Ivan Gergolet V Tržiču se nadaljuje niz pobud, s katerimi občinska uprava spodbuja spoznavanje med različnimi narodnimi skupnostmi. Pred dnevi so v občinskem gledališču uprizorili gledališko igro o Romih Brat, nato sta bili na sporedu srečanji z bosanskim pisateljem Božidarjem Stanisicem in z Lorenzom Mo-nasto, avtorjem knjige o predsodkih do Romov. Danes se bo niz srečanj nadaljeval v občinski knjižnici, kjer bodo ob 18. uri predvajali kratki film »La trec-cia di Monfalcone«, ki so ga posneli dijaki zavoda Buonarotti pod mentorstvom doberdob-skega režiserja Ivana Gergoleta. Film je posvečen življenjskim zgodbam petih mladih priseljencem, ki obiskujejo tržiški zavod. Šivani iz Indije, Nikolaus iz Kanade, Ali iz Bangladeša, Kha-didja iz Senegala in Antoneta iz Albanije so pred kamero spregovorili o težavah, ki so jih doživeli po priselitvi v novo okolje. Na zavodu Buonarotti deluje filmska delavnica že od leta 2006; s svojimi dokumentarci in kratkimi filmi so se dijaki udeležili raznih festivalov, doslej so prejeli tudi več nagrad. sovodnje - V občinski knjižnici predstavili knjigo Lelje Rehar Sancin Nojevo pero Ime razkriva stopnjo narodne zavesti Premalo se potrudimo, da bi svoje znanje slovenskega jezika izboljšali in posodobili - Spet bi potrebovali lektorje Lelja Rehar Sancin in Alina Carli foto vip V okviru tradicionalnih srečanj s knjigo in avtorji je predvčerajšnjim sovo-denjska občinska knjižnica gostila Leljo Re-har Sancin, tržaško pisateljico, jezikoslov-ko, raziskovalko in nasploh kulturno delavko, ki ji je lepota slovenskega jezika življenjsko vodilo. Rehar Sancinovo je pričakalo kar nekaj ljubiteljev branja, ki so s pozornostjo sledili nadvse zanimivim pripovedim in anekdotam, pa tudi kritičnim ocenam, ki jih je avtorica iznesla na račun pisane besede, zlasti pa še na račun malomarnega odnosa, ki ga nemalokrat imamo do slovenščine. Ugledno gostjo in prisotne je uvodoma nagovorila sovodenjska županja Alenka Florenin, ki je z veseljem ugotovila, da so sovodenjska srečanja z avtorji postala pomembna obogatitev kulturne ponudbe v vasi na sotočju Soče in Vipave. Avtorico in njeno knjigo »Nojevo pero« je predstavila Alina Carli, predstavnica Založništva tržaškega tiska (ZTT). V obse- gorica - V priredbi prosvetnega društva Vrh sv. Mihaela Zlata grla trinajstič po vrsti Revijski del bo v soboto, 13. aprila, v Kulturnem centru Lojze Bratuž, tekmovalni pa dan kasneje Prosvetno društvo Vrh sv. Mihaela v sodelovanju z Združenjem cerkvenih pevskih zborov iz Gorice razpisuje 13. revijo otroških in mladinskih pevskih zborov Zlata grla 2013. Revijski del bo potekal v soboto, 13. aprila, z začetkom ob 18. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici, tekmovalni del pa dan kasneje, 14. aprila, ob 16. uri ravno tako v centru Bratuž. V primeru velikega števila prijavljenih zborov bo tekmovanje potekalo v jutranjem in popoldanskem času. Na revijski del se lahko prijavijo otroški in mladinski zbori brez starostnih omejitev. Program naj obsega dve pesmi slovenskih skladateljev po lastni izbiri. Na tekmovalnem delu lahko nastopijo otroški zbori, v katerih pojejo pevke in pevci, rojeni leta 2002 in mlajši (v zboru lahko 15 odstotkov pevcev presega starostno omejitev) in mladinski zbori, v katerih pojejo pevke in pevci, rojeni leta 1997 in mlajši. Zbori morajo pred nastopom predložiti seznam pevcev z rojstnim datumom. Zbori morajo predstaviti tri skladbe, od katerih naj bo ena slovenska umetna skladba, ena priredba slovenske ljudske pesmi in ena skladba po lastni izbiri. Izvajanje je možno a cappella ali s klavirsko spremljavo. Dovoljena je poljubna instrumentalna spremljava ene skladbe, če je le-ta predpisana v izvirniku predložene partiture. Strokovna žirija bo vse nastopajoče zbore ocenila in jim dodelila zlata, srebrna in bronasta priznanja. Kriteriji ocenjevanja so intonacija, ritem, dikcija, prepričljivost izvedbe in zahtevnost tekmovalnega programa. Žirija lahko podeli tudi posebna priznanja za najboljši otroški zbor, za najboljši mladinski zbor, za najboljšo izvedbo slovenske umetne skladbe, za najboljšo izvedbo slovenske ljudske pesmi, za najboljši izbor programa in za najboljšo klavirsko spremljavo. Pevski zbori morajo prijavnico od-poslati najkasneje do 15. marca preko faksa (št. 0481 882964) ali po elektronski pošti na naslov pdvrhsvmihaela@yahoo.it. Za informacije lahko pokličete na telefonski številki 347-1425443 ali 00386-31807036 (Mateja Černic) ali pišete na elektronski naslov pdvrhsvmihaela@yahoo.it. Z lanske izvedbe bumbaca žni publikaciji, o kateri smo v našem dnevniku že pisali in je vključena v knjižno zbirko »Iz domačega panja«, so zbrani življenjepisi 41 primorskih žena, rojenih do leta 1900, ki so se s svojim delom uveljavile na različnih področjih. Tu so pisateljice, gledališke igralke, pevke, slikarke, medicinske sestre, javne in družbene delavke. Skratka gre za osebnosti, ki so pustile neizbrisen pečat na različnih področjih človekovega udejstvovanja, toda so v mnogih primerih njihova življenjska prizadevanja in njihova dela prekmalu tonila v pozabo. Avtorica je v to knjigo vložila veliko let raziskovalnega dela, saj je morala obiskati mnoge arhive in pregledati številne zbirke zgodovinskih podatkov, je še povedala Alina Carli in dodala, da so s to knjigo ovrednotili mnoge ženske, ki so jih čas in zgodovinske okoliščine pahnile iz našega kolektivnega spomina. V pomoč ji je bila tudi domača knjižnica, saj Re-harjeva doma hrani več kot 8000 knjig. Knjiga je izšla ob devetdesetletnici njene avtorice. Publika je s pozornostjo sledila nadvse zanimivi pripovedi Reharjeve, ki je tudi s kančkom humorja opisala svojo življenjsko pot in svoja doživetja na različnih kulturno-izobraževalnih področjih, ki se jih je v njenem dolgem življenju nabralo nič koliko. Glavna tema prijetnega sovo-denjskega večera pa je bila seveda namenjena slovenskemu jeziku, njegovi lepoti, pa tudi nevarnostim, ki prežijo nanj. Premalo se potrudimo, da bi naš jezik ohranili takega, kot so nam ga posredovali naši starši, še manj pa se potrudimo, da bi ga izboljšali in posodobili, je opozorila gostja večera. Pomanjkljivo znanje jezika se opaža tako v govorjeni kot pisni obliki, je nadaljevala Rehar Sancinova, žal tudi v Sloveniji. Nekoč so pri pisnih oblikah pomembno vlogo opravljali lektorji, poklic, ki ne najde več mesta v uredništvih časopisov. Njihova ukinitev je botrovala poslabšanju pisnega jezika, ki hkrati najbolj vpliva na oblikovanje jezika v javnosti. Re-harjeva ni ostala dolžna niti tistim zamejcem, ki si še niso »uspeli« povrniti svojih priimkov in imen v slovensko obliko. V mnogih primerih, je s strogim poudarkom opozorila gostja, gre tudi za ljudi, ki igrajo pomembno vlogo na našem kulturnem in družbeno-političnem področju. Ime pa je tisti znak, ki nas kot prvi opredeljuje, v njem pa se skriva tudi stopnja narodne zavednosti, je svoj dolg poseg zaključila Le-lja Rehar Sancinova. (vip) GORIŠKI PROSTOR_Četrtek, 21. februarja 2013 1 5 / nova gorica - Proračun mestne občine V rebalans bodo vnesli denar za oživitev smučišča na Lokvah Več kot polovico letošnjega proračuna mestne občina Novo Gorica bo namenjenega investicijam. Župan Matej Arčon jih je razdelil na tri sklope, med katerimi daleč največji delež obsegajo vlaganja v komunalno infrastrukturo s 14,5 milijona evri, štiri milijone bo občina letos vložila v objekte za izobraževanje in otroško varstvo, del v razvoj mesta. Zato je bil potreben rebalans proračuna, saj bo potrebno zagotoviti dodatna sredstva, je včeraj povedala direktorica občinske uprave Vesna Mikuž. Prihodki občine se na eni strani manjšajo, na drugi strani pa bo več odhodkov, tako da si bo novogoriška občina morala ob 52,7 milijona evrov odhodkov štiri milijone izposoditi. Za različne investicije pa bo novogoriška občina letos namenila kar 28 milijonov evrov. O rebalansu bodo na današnji seji odločali mestni svetniki, ki so pred drugo obravnavo pripravili tudi nekaj amandmajev. Nekateri med njimi so po besedah župana Arčona dobri in jih bodo vnesli v predlagani rebalans. Med njimi je 200.000 evrov za ponovno oživitev smučišča na Lokvah, s katerimi bi kupili in uredili smučišče s tekočim trakom, okrog 140.000 evrov pa za pokritje zunanjega bazena sredi Nove Gorice z balonom. Tudi nekaj drugih projektov bo namenjenih razvoju mestnega središča. Tako bi radi dokončno uredili osrednji Bevkov trg in trg pred novim Eda centrom. Projekte in dovoljenja za te investicije je občina pridobila že v lanskem letu, zato se bodo po besedah Mikuževe zagotovo začeli izvajati v letošnjem letu. S pol milijona evrov pa bodo poskušali pospešiti tudi gradnjo stavbe varstveno - delovnega centra v mestu, kjer je gradnja pred leti že zastala zaradi pomanjkanja denarja iz državnega proračuna. Kljub vsemu pa so financiranje nekaterih že potrjenih projektov umaknili iz proračuna. »Ugotovili smo, da v letošnjem letu še ne bomo uspeli začeti prenove mestne magistrale, zato je nepotrebno, da ji s proračunom namenjamo tolikšno vsoto,« je povedal Arčon. Zupan je še pojasnil, da bo del proračunskega denarja tako kot vsa leta doslej namenjen tudi občinskemu stanovanjskemu skladu. »Čeprav je bilo v zadnjih dneh slišati marsikateri očitek, ne načrtujemo krčenja sredstev za stanovanjski sklad. Ta sredstva jim bomo zagotovili preko predlaganih projektov, vendar zahtevamo natančna poročila o izvedenih projektih in porabljenih sredstvih,« je še povedal župan, ki ni naklonjen gradnji novih neprofitnih stanovanj pač pa nakupu že zgrajenih stanovanj. (sta) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.30 »Anna Karenina«. Dvorana 2: »NuoveVisioni« 18.00 »C'era una volta in America«. Dvorana 3: 18.00 - 21.00 »Re della terra selvaggia«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: »NuoveVisioni« 18.00 »C'era una volta in America«. Dvorana 2: 17.50 - 20.00 - 22.10 »Gangster Squad«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Beautiful Creatures - La sedicesima luna«. Dvorana 4: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Anna Karenina«. Dvorana 5: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Il principe abusivo«. H Mali oglasi GOLF GTI 2000, v dobrem stanju, letnik 1993, 220.000 prevoženih kilometrov prodamo; tel. 348-0412729 ob uri obedov. novo na www.primorski.eu izbor videoposnetkov spletnega portala Televizije Slovenije FurlanFia J