Izhaja rasen nedelj in praznikov «=a=ss vsak dan opoldne. =*= Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št 6, 1. nadstr« Učiteljska tiskarna. ==*= Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije ===== za Ust so poštnine proste. ?*=. Štev. 29. Glasilo Jugoslovanske socialno demokratične stranke V iijubljaui, torek dne 5. februarja 1918. stituaoto in se opira na bajonete plačenikov rdeče garde, ne bo nikdar izvedla v Rusiji pravična Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 30*—, *a bol leta K 15'—, za četrt leta K 750, za mesec K 2*50. Za Nemčijo pelo leto K 33 60, za ostalo tujino in Ameriko K 42'—, Posamezne številke, pp 10 v. Inserati: Gnostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust, v .-»=? n mrmrna Leto 11. Slovenskim železničarjem! Dne 3. februarja se je vršila v Ljubljani kon-ierenca zastopnikov železničarskih strokovnih organizacij od Maribora do Pulja — tedaj vsega avstrijskega slovanskega juga. Konferenco je pozdravil v imenu jugoslovanske sociataodemo-kratične stranke sodrug Anton Kristan. V izbranih besedah je povdaril pomen in važnost strokovne organizacije, kii sloni na razrednim stališču, ki je nrejverska in mednarodna. Konstaitiral je, da vojne grozote niso ubiile vodje delavsrtva in njegove težnje, da si v trdni organizaciji zgradi prepotrebno oporo za vse gospodarske boje sedanjosti in bodočnosti. Število pripadnikov centralne strokovne organizacije vedno raste — iz poročila južnega tajništva je pač razvideti, da se vrste niso zmanjšale, temveč celo ojačale, zlasti zadnje mesece.... Jugoslovanska socialna deorn stranka je ponosna na to, ker vidi v trdni strokovni organizaciji jamstvo, da se bodo stroškovni boji sistematično in uspešno mogli izbojevati v prid železniškega delavstva.,. Vendar — sedrugi železničarji — dejal je govornik — kje je Vaša politična organizacija? Pravite, da ste socialni demokratje: razžaljeni ste, če bi kdo dvomil o tem — ali, prijatelji: faeta loguun-rtur, govorč naj dejstva... Govornik je razložil, da. ne smejo biti le besede, ampak, da je treba dejanj.., Sedrugi železničarji! Jugoslovanska, socialna, dem. stranka »ima svoj delokrog po vsem slovanskem jugu. Nad Mariborom se začenjajo naša tla — končajo se na koncu Dalmacije, slovenska Koroška do hrvatskih mej — vse to je teritorij kjer imamo sedaj potom političnih organizacij ,vzbuditi slo-venskega delavca na politično •delo. Vi imate strokovne skupine, vi vozite službeno m izven službe po celi domovini — kdo je boli poklican kot VI, da povsod tam, kjer še ni ustanovljene politične lokalne organizacije, uredite, da se ustanovi. V Mariboru, nad Mariboram, preko Marenberga, proti Ormožu. in .Ptuju, nazaa doli proti Zidanemimostu, do hrvaške meje itd. itd. — koliko krajev, kjer še ni politične organizacije jugoslovanske soc. dem. stranke. Sodrugl železničarji — takoj pojdite na delo! Ako želite kaj informacij — obrnite se na strankinega .tajnika sodr. P dejana (uprava »Na-preja« v Ljubljani) ®n takoj bo vsakemu ustreženo. Ako se potrudite ter svojo agilnost le v nekoliko udejstvujete, bo stranka imela v kratkem najmanj .50 novih političnih organizacij. Stara prislovica je že, da so železničarji pionirji kulture. Sodrugi slovenski železničarji! Tudi na Vas je. da z nami vred orjete ledino političnega dela po našem jugu! In še nekaj! Jugoslovanska, socialna dem. stranka iima svoj dnevnik — naš »Naprej«. Ali ne bi brlo v redu, če vsaka strokovna skupina •določi dva, tri sodruge, da se lotijo dela: nabirati naročnikov na »Naprej«. Ognog 15.000 železničarjev živi od Maribora do Trsta na naših •tleh — koliko jih je, iki so namočeni na paš dnevnik? Kdor ne zapore 2 K 50 vin. na mesec za »Naprej« — naj se naroči na tednik »Delavec«, saj vfiz med delavcem in politično stranko mora biti, in to včz predstavlja v izborni obliki strankin tisk! Pa ne samo med železničarji —- sag v prihajate v dotika še z drugimi delavci, vprašajte jih, kaj bero — 'in če nimajo ne »Naipreja« in ne »Delavca«, priporočite jim enega ali drugega. Številke za-agitacijo in propagando dobite od naše uprave. — Casi so resni, in na. tem je, kako se uporabi doba, v kiteri živimo. So drugi železničarji! Na delo kot socialisti, kot socialna demokratje, kot možje, ki razumete •poimen današnjih dnij. Prav tako kot ste zgradili mogočno stavbo lastne strokovne organizacije — prav tako skrbite, da skupno zgradimo veliko In močno jugoslovansko socialnodemo-k nit kino stranko! Ver us. Mirovna pogajanja. Dunaj, 3. februarja. Brzojavni korespondenčni urad poroča iz Bresta Litovskega z dne I. februarja: V imenu ukrajinske ljudske republike je naznanil S e v r j u k, da ni dosedanji predsednik ukrajinske delegacije Uoiubovič več prišel in da prevzame on predsedstvo. Nato je opozarjal Se-verjuk, sklicujoč se na zadnjo plenanimo sejo, na to, da je bilo priznano mednarodno stališče, v lanskem novembru od ukrajinske centralne rade proklamirane ljudske republike na plenarni seji 10. januarja tako od sovjeta ljudskih komisarjev kakor tudi od zastopnikov četverozveze. Nasproti izjavi Trockega, ki poizkuša, sklicujoč se na neko njemu došlo brzojavko, utajiti stališče in pravice ukrajinske delegacije, ugotavlja govornik, da nasprotuje 'ta Tmookijeva izjava vsem njegovim prejšnjim izjavam. Nasproti temu je Prisiljena ukrajinska delegacija, da izjavi: ukrajinska centralna rada je . stremela po tem, da osnuje zvezo vseli republik, nastalih na ozemlju Prejšnjega ruskega carstva, in da ustvari skupno federativno vlado na Ruskem. Toda kljub vsem tem poizkusom se ni moglo ustvariti takega skupnega federativnega organa in kakor kaže sedanji položaj, ga tudi ne bo. Zato se je opustila tvorba federativne republike in se je Pnoklandrala Ukrajina za popolnoma samostoj-j10* od nikogar odvisno državo. S tem je bilodo-ločeuo samostojno mednarodno pravno stališče ukrajinske ljudske republike in določena je bila njena politika napram njenim sosedom. Sklicevanje na to, da zastopa v ukrajinska republiki harkovskd izvršilni odbor boljše interese delovnih razredov, se kaj lehko ovrže, a se tiče ie no-•tranjih odaošajev,. ki niso podvrženi rnedna-rouni kontroli. Le didjeizjavlja Trockij,.’da niinia ukrajinska delegacija pravice zastopstva,, ker je ne priznava hajko vski izvršilni oobor, tedaj bi morala v prvi vrsti odložiti ruska ddegacija svojo pooblastilo, ker v njenem, zastopstvu ni ne zastopnikov krinoskili Tatarov, ne donskih kozakov, ne kavkavškilt ljudskih plemen, ne Sibirije, ki tudi ne priznavajo vlade ljudskih komisarjev. Kakor se je skliceval Trocki) na podlagi neke brzojavke, bi se z enako pravico lehko sklicevala ukrajinska delegacija na neko brezžično brzojavko iz druge polovice januarja, glasom kat ere., so se dvignili nekaieri. pejtrograški polki za obrambo konstituante proti viadi ljudskih komisaniev in so se odigravali pocestni bedi z nepovoljnim izidom za obstoječo vlado. Zato bd ukrajinska delegacija lehko zahtevala, da se ne priznava več delegacija sovjeta -ljudr škili komisarjev. A tega ne stori, ker smatra to za rusko vprašanje. Končno-je predlagal Sever- , juk, da se preprečijo nadaljne napačne razlage in nasprotujoče se izjave, da se fonmelno.prizna . ukrajinsko republiko kot popolnoma samostoj-no in od nikogar odvisno državo in se s tem ugotovi končnoveljavno njeno mednarodno stališče kakor tudi upravičenost zastopstva delegacije. Nato je podal zastopnik ukrajinskega izvršilnega odbora M e d v j e d e v izjavo, da. izvr- ; silni odbor od vsega začetka ni priznaval kijev- . ski radi upravičenosti, da bi govorila v 'imenu ukrajinskega ljudstva. Kijevska delegacija, se je bila pogajala za hrbtom ukrajinskega ljudstva, tajno in ločeno od ruske delegacije. To je izpodkopalo temelje moči kijevske rade. Resje, da hoče ukrajinsko ljudstvo- splošen mir na podlagi »brez aneksij in kontribucij« in pravice samio-odl-očevanja narodov, a hoče ta mar skupna z ■ vso rusko federativno republiko. Olede okupiranega ozemlja soglaša ljudsko tajništvo s stališčem, ki ga je bila tukaj zastopala ruska delegacija In izjavlja, da ukrajinsko ljudstvo ne bo priznavalo kakršnikolih pogodb s kijevsko rado in da ne bo živela, če je ne prizna in odobri dele- , gadja ruske federativne republike.. Nato je izvajal T r o c k i j, da tli mogoče mešati priznanja samostojnosti ali neodvisnosti kake države s priznanjem te ali- one vlade. Ko je postalo tukaj svoj čas vprašanje kijevske rade praktično še ni Imel .proces samoodločevanja Ukrajine končnoveijavnih oblik. Sicer , je , pa Trockij že takrat, ne da bi bil izzval protest rade, opozarjal na to, da je potreben poprejšem sporazum med obema , tukaj zastopanima dele- . gacijama ravno spričo še ne razjasnenega polo- , žaja v Ukrajini zlasti glede njenih mej in vseh drugih spornih vprašanj. Ta izjava je bila- pomembne važnosti, a se je danes ni dotaknil predsednik delegacije rade v svojih izvajanjah. Iz te izjave sledi, da postane brezmočno in brezveiiav-no vsako sporazurnljcnje med kijev- . sko rado in centralnimi državami, ki izziva ugovor ruske delegacije zaradi še. ne izvršene orne- , ji tv e. Centralne države imajo interesna tem, da precizirajo v materielneim oziru svoje razmerje •napram Ukrajini. V nekaterih krogih precenjujejo separatistične tendence v današnji revolucionarni Rusiji, zlasti v obmejnih ozemljih prejšnje ruske države. Cim bolj še namreč utrjuje, . moč sovjetov v vsej deželi tembolj prestavljajo posedujoča razredi , svoje separatistično tendence'na -obmejna ozemlja. Le bi zmagale te skupine v sedanji Rusiji, bi positale takoj zopet nositeljica civilizacije, za katero so se poganjaj e pod starim režimom tako trdovratno. Zastopniki centralnih držav ne morejo prevzemati vloge razsodnikov glede sedanjih, razmer v Rusiji in Ukrajini. Prej ko slej vztraja na stališču, izraženim že od vsega začetka tn ponavlja zlasti sedaj, ko so vstopili tudi zavezniki ukrajinskega izvrševalnega odbora v zvezo ruske delegacije, da se priznavajo le take pogodbe s kijevsko rado, ki. jih odobrava itudi ruska delegacija. V imenu delegacije rade je izjavil nato L u-b inski j: Izjave Trockega, ki je ponovno napačno tolmačil odmošaje med posameznimi narodi prejšnje Rusije in med novimi državami, nastalimi na teh ozemljih, so dajale večkrat priliko za odločen protest, ali ker so bile. to no- i tranje zadeve, nismo hoteli doslej javno obravnava/ti teh vprašanj. Sedaj pa, ko je proglasila centralna rada popolno neodvisnost naše republike in so jo priznale tudi prijateljske in druge države, niso ta vprašanja za nas nič več notranja vprašanja. Govornik opozarja na to, da se končava revolucijsko 1. 1917, kakor se je bilo pričelo še pod carjevim žezlom s streljanjem v Petrogradu, prav tako pod boljševiki, kakor tudi z vnetima pripravami, da se razžene konsti-. tuanta, sklicana na ©dmo možni podlagi. Kakor so bile vlade od začetka revolucije različne, so pa bile povsem solidarne v svojem socialističnem stremljenju in v pohlepnem požeijonju, da zadavijo iznova ostale narode. Vlada boijševi-kov se očitno oddaljuje od federalističnih idealov, od katerih so prožeti voditelji nevladajočih narodov. Glasne izjave boljšev. o popolni svobodi narodov Rusije so le groba dentagogiČna sredstva. Vlada holjševikov, ki je razgnala kon- načeia. pravice šanvjpdldčevanja narodov. Dobro vedo, da jo ne bedo priznavale mnogoštevilne republike, kakor Ukrajina, donsko ozemlje, Kavkaz in druge," za svojo vlado, temveč da jim bo ruško ljudstvo tudi samo odreklo pravico, da izvede ta načela. Le iz strahu pred razvojem nacionalne revolucije, so postavili boljševiki z njim" prirojeno demagogijo v Rusiji in tudi tukaj na mirovni konferenci načelo pravice samoodlo-čevanja. Govornik označuje nato strahovlado boljšoviške vlade, ki obdolžuje celo znane socialiste in stare revolucionarje, kakor da bi bili buržvazjjci in izpodkopava s popolnoma napačnimi. tendencioznimi opisi vlado te aLi one mlade republike. Ve namreč, da se lažje podira, nego grada iznova. Lubinskij poda predzgodovino harkovske ukrajinske delegacije, ki je prišla na poziv in s sodelovanjem boljševikov v Brest Utovsk. Nato pravi: ukrajinska rada tvori prvo vlado na Ruskem, ki je ses