tri." uro mi- sem kaj AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPEB P1'1" NO. 238 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, OCTOBER 10TH, 1934 LETO XXXVI.—VOL. XXXVI. tla ?" •Ž6 v Pni-i dajj j ml drug ikom h tu >li^a-j pot, tako: i j tiče meri se io je ? Ti KRALJ ALEKSANDER UBIT Zdravniki ne prevzamejo odgovornosti operacije na 12 let stari materi Francoski zunanji minister Louis Barthou je med žrtvami 103! mi--M. HC Denver, Colo., 9. oktobra, življenje 12 let stare bodoče matere je odvisno od debate, ki je nastala med mestnimi uradniki in med zdravniki v, tem mestu. Zdravniki so izjavili, da je operacija absolutno potrebna na mladi materi, toda nikakor nesejo prevzeti odgovornost za življenje matere. Obenem so pa tudi mestne oblasti izjavile, da one niso odgovorne za mlado mater. ^ zgodovini mesta Denver imajo en sam slučaj, ko je tako mlada mati imela poroditi. Toda i tedaj so odgovornost za operaci- ■ jo prevzeli zdravniki. Da sej zdravniki zavarujejo so se obr-| nili na sodnijo, katero so napro- j sili, da odredi operacijo. Toda državni pravdnik kot zastopnik okrajne sodnije je zavrnil zdravnike na mladinsko sodnijo, mladinska sodnija pa ni hotela izdati povelja za operacijo. Medtem so odpeljali mlado mogočo mater v denversko generalno bolnico, kjer so zdravniki izjavi, da je operacija potrebna, ali pa bosta otrok in mati mrtva. V istem času so pa zdravniki prepričani, da če operirajo na materi, da zna slednja umreti. Moški, ki je odgovoren za nosečnost otroka, je neki 38-letni John W. Brewer, katerega je pobija zadnji teden aretirala. red porotniki je bil spoznan krivim, da je kriminalno zlorabil otroka. Porotniki so se v osmih minutah zedinili o krivdi. Dobil bo najbrž dosmrtni zapor. Na sodniji je pričal tudi noseči otrok. Deklica je povedala, da bi moral Brewer poročiti njeno mater. Zahajal je mnogokrat k »jim. Lansko leto jo je poslala »jena mati na dom Brewerja, da £a povabi na dom matere. Pri priliki je Brewer zlorabil otroka, in kot se je deklica izjava, je to ponovil pozneje še desetkrat. -o- Sinko umrl včeraj je preminul v St. John bolnici staršem Mr. in Mrs. Fr. Marn, sinko prvorojenec. Starši stanujejo na 681 E. 101st St. Pogreb se vrši v četrtek popoldne iz August Svetek pogrebnega zavoda na 478 E. 152nd St. Naše sožalje staršem! Poročna dovoljenja Poročna dovoljenja so dobili: Tv1r- Frank Vidmar, 1133 E. 71st st. in Miss Eleanor Yonke, 1598 E- 96th PL, Mr. Frank Hrovat, °75 E. 69th St. in Miss Mollie Pluth, 1950 E. 70th St. Naš raznašalee Joe Zalnick, 5615 Carry Ave., star 13 let, se nahaja v Glen-v,lle bolnici, kjer je prestal ope-lacijo na slepiču. Stanje mu «'re na bolje. Žovi je marljiv raznašalec "Ameriške Domovine." V bolnici ^ Miss Marie Vidergar, 1363 K- 53rd St. se nahaja v Polyclinic bolnici radi operacije. Prijateljice so prošene, da jo obiščejo. Prestavljena seja Članicam SŽZ se naznanja, da ne bo seje nocoj večer, pač pa jutri, 11. oktobra. — Apolonija Kic. * Pismo ima pri nas Peter Menart (Klemenov Peter). Suša na zapadu je koristila farmerjem. Višje cene in več dolarjev j Chicago, 9. oktobra. Glasom izjave v raznih trgovskih krogih jč suša, ki je prevladovala v za-padnih državah tekom letošnjega poletja več koristila farmarjem kot pa škodovala. Silna suša, ki je posušila stotisoče akrov zemlje, je prinesla višje cene za farmarske pridelke. Kot se trdi, je danes več denarja v kroženju med farmarji osrednje-zapadnih držav, kot ga je bilo lansko leto. Da farmarji niso tako hudo trpeli kot se je prvotno mislilo, so pomagali trije faktorji: višje cene za pridelke, ki so ostali po suši. Vladna pomoč. Vlada je namreč razdelila milijone prizadetim farmarjem. Poznejše deževje, ki je pripomoglo k boljši letini kot se je pa pričakovalo. Pšenica se danes prodaja 15 centov višje pri bušlju kot ob tem času lanskega leta, koruza je za 25 centov višja pri bušlju, oves pa deset centov. V Minnesoti, v obeh Dakotah in v Montani bodo dobili farmarji nekako $450,-000,000 za svoje pridelke. V tej svoti je vključena tudi vladna podpora. Ta svota je za $90,00,-000 višja kot ona, katero so farmarji dobili lansko leto za svoje pridelke. Hauptmann obtožen Flemington, N. J., 9. oktobra. Bruno Hauptmann je bil od velike porote včeraj obtožen umora otroka Lindbergha. Velika porota, ki je Hauptmanna obtožila, je storila svojo dolžnost v najkrajšem času. Med pričami, ki so pričali pred veliko poroto, .le bil tudi Col. Lindbergh. Vse zasedanje velike porote je tra-.lalo samo eno uro in 42 minut. Obtožba je bila izrečena 8 minut potem, ko je bila zaslišana zadnja priča. Col. Lindbergh je pričal, da je spoznal v glasu Hauptmanna oni glas, katerega je slišal na pokopališču v Bronxu oni večer, ko je njegov zastopnik dr. Condon izročil Hauptmann^ $50,000 odkupnine, da Hauptmann vrne otroka. Takoj potem, ko je bila obtožba velike porote izrečena, se je pojavil zastopnik Hauptmanna, ki je izjavil, da bo dokazal brez vsakega dvoma, da je bil Hauptmann na večer, ko je bil Lindbergh otrok ugrabljen, daleč proč od Hopewell posestva. Porota je Hauptmanna obtožila samo umora, nikakor pa ne ugrabitve otroka, ker državni pravdnik bi rad poslal Hauptmanna za vsako ceno na električni stol, česar pa ne more narediti, ako je Hauptmann obtožen ugrabitve. -o- Mr. Jackie Zore Mr. Jackie Zore, tako priljubljeni vodja plesnega orkestra, se je te dni zaročil z Miss Frances Turk, iz Schaefer Ave. Naše iskrene čestitke! Na sestanek! V četrtek večer, 11. oktobra, se vrši razgovor vseh cerkvenih mož fare sv. Lovrenca. Jako važno. Sestanek se vrši v šoli. Morilca je množica pohodila in ubila. Šest ubitih in nad sto ljudi ranjenih v Marseilles Marseille, Francija, v sredo, 10. oktobra. Truplo umorjenega jugoslovanskega kralja Aleksandra in truplo francoskega ministra zunanjih zadev Louis Barthou, leži v poslopju tukajšnje prefekture do nadaljnih odredb, dočim se nahaja Evropa v silni nervoznosti, ki je skoro enaka kot ko je bil ubit v 1914 a v s t r i j s k i prestolonaslednik Franz Ferdinand in je nastala kmalu potem svetovna vojna. Šest oseb je bilo ubitih včeraj popoldne, ko je začel streljati z revolverjem 35 let stari Petrus Kalemen, doma iz Zagreba. Ka-lemen je prišel v Marseille z izrecnim namenom, da ubije jugoslovanskega kralja. Poleg kralja Aleksandra in francoskega ^ministra Barthou je bil ubit tudi general Aleksander Dimitrijevič, dvorni maršal, neki policist in neka ženska, ki se je ob času umora nahajala v neposredni bližini. Vsi so dobili take rane, da so par ur po napadu umrli v bolnicah. šesta žrtev tragedije je morilec sam, Petrus Kalemen. Množica okoli njega, ki je videla, kaj je naredil, je planila po morilcu, ga vrgla na tla in hodila po njem, dočim je francoski policijski polkovnik udarjal s sabljo po morilcu. Poleg šest ubitih oseb je dobilo devet nadaljnih oseb resne poškodbe, med njimi francoski admiral Berthelot, dva druga moška, dve ženski in štirje dečki. Kakih dvajset ljudi je dobilo manjše poškodbe in to v divji paniki, ki je nastala takoj ob umoru, in ko je policija začela slepo sekati s sabljami na vse strani. Kralj Aleksander se je nahajal na skrajno važnem potu v Francijo. S seboj je nosil načrte za ožji sporazum med Francijo in Jugoslavijo. Hotel je kolikor mogoče izbrisati vtis, ki ga je naredila zadnje čase Italija v Franciji. V Belgradu so se zbrali ministri, ki so se posvetovali o načrtih za začasno vlado. Glasom ju- Njen soprog, kralj Aleksander, se je pripeljal v Marseilles z jugoslovansko bojno ladjo "Dubrovnik." Francoske oblasti so medtem odredile, da se bo s pogrebom umorjenega ministra Barthou počakalo toliko časa, dokler ne zapusti truplo umorjenega kralja Aleksandra, francoska tla. Mrtvega Aleksandra bodo naj-Lrž odpeljali na jugoslovanski vojni ladji nazaj v Jugoslavijo. Tudi ni francoska policija še mogla dognati, koliko ljudi je bilo zapletenih v zaroto za umor. Policija je mnenja, da je Kale-man le eden izmed skupine hrvatskih patriotov, ki so spadali k tajni politični organizaciji, katere namen je bil ubiti jugoslovanskega kralja, ki je baje odvzel Hrvatom avtonomijo. Notranji francoski minister Sarrault je pa mnenja, da je bil Umor delo enega samega človeka. Kljub temu pa je policija aretirala mnogo Hrvatov v Franciji, in delovanje vseh hrvatskih beguncev v Franciji je pod strogo kontrolo. Hiti a preiskava, ki je bila upeljana daje misliti ,da je umor delo skupine ljudi. Trdi se, da odpeljano in dokler se ne izvrše pogrebne svečanosti za umorjenim francoskim ministrom. Pariz se nahaja v silni nervoznosti. Vse pričakuje novih zmešnjav in vojnih zapletljajev. Francoski kabinet je bil sinoči sklican k izrednemu zasedanju in vsi ministri so govorili o mednarodnem položaju. Mini-s.terski predsednik Doumergue je prevzel urad francoskega zunanjega ministra. Medtem pa leži truplo umorjenega kralja v poslopju prefekture v Marseille. Kralj je bil oblečen v uniformo jugoslovanskega admirala. Kraljevo lice je silno nakremženo, kot bi kralj trpel velike bolečine, predno je zdihnil. Umor kralja Aleksandra se je pripetil kmalu potem, ko se je kralj izkrcal iz jugoslovanske vojne ladje v marseilleskem pristanišču. Ob cestah se je zbrala silna množica francoskega naroda, ki je jugoslovanskega kralja živahno pozdravljala. Francoska vlada je sklenila sprejeti jugoslovanskega kralja z vsemi častmi, ki jih more podeliti republika. Ko je jugoslovanska vojna je bilo v trenutku napada več j ladja Dubrovnik zavila proti pri- sozarotnikov v bližini, ki so silili naprej do avtomobila, v katerem se je vozil kralj Aleksander s francoskim ministrom Barthou. Toliko je policija dognala, da je dospel Kaleman nalašč v Marseille, da ubije jugoslovanskega, kralja, in da je bilo baje domenjeno, da če bi se atentat ponesrečil v Marseille, da bi kralja v Parizu ubili. Medtem je pa francoska vlada preselila svoj sedež iz Pariza v Marseille. P r e d s ednik francoske republike, Lebrun, je dospel v Marseille, kjer ostane, dokler ne bo truplo umorjenega kralja goslovanske u,stave je prihodnji jugoslovanski kralj najstarejši sin umorjenega kralja, princ Peter, ki se nahaja sedaj v Angliji v neki privatni šoli. Princ je star 11 let. Do danes mu še niso naznanili, da mu je oče umorjen. V Franciji sami vlada največje razburjenje. Francija je v ubitem ministru Barthou zgubila svojega najboljšega diplomata, ki je zadnje.čase koval jeklen obroč proti Nemčiji in je skušal pridobiti tudi Jugoslavijo na svojo stran. Glede pogreba se danes zjutraj še ničesar ni določilo. Vsi pričakujejo prihoda kraljice Marije, ki je bila tudi na potu v Roosevelt žaluje Washington, 9. oktobra. Kakor hitro je predsednik Roosevelt zvedel, da je bil jugoslovanski kralj ubit, je osebno naročil državnemu tajniku Cordell Hul- lu, da se napoti nemudoma k jugoslovanskemu poslaniku v Wa-shingtonu in mu v imenu predsednika in v imenu vsega ameriškega naroda izreče globoko sožalje. Sožalje je bilo izrečeno tudi francoskemu poslaniku. Predsednik Roosevelt je odpovedal vse slavnosti. Poleg tega je pa predsednik poslal zvečer jugoslovanski kraljici Mariji sledeči brzojav: Mrs. Roosevelt in jaz sva bik silno pretresena in užaloščena radi strašne nesreče, ki je zadela var in vaše otroke. V uri vaše srčne žalosti vama pošiljava iz srca prihajajoče simpatije. S smrtjo kralja Aleksandra je zgubil ju t-tanišču Marseille, je bila sprejeta od celega brodovja francoskih vojnih ladij. Ob cestah, kjer bi se imel vršiti triumfalni sprevod, je bilo nastavljenih 1.200 mož policije in 190 izbranih detektivov je prišlo iz Pariza. Poleg tega je bilo 50 mož policije na konjih in cel oddelek vojakov na konjih. Med tisočero množico se je vrstilo stotine | detektivov, ki so pazili na ob-! našanje ljudi. Kralj se je izkrcal ob 11:05 dopoldne (cleve-landski čas). V imenu francoske republike ga je sprejel francoski zunanji minister Louis Barthou. Oba sta se vsedla v odprt avtomobil, da se v svečanem sprevodu peljeta proti pre-fekturi. Sijajna francoska konjenica v bleščečih uniformah je spremljala sprevod. Ko je sprevod prišel naprej kakih 30 sežnjev od pristanišča, je nastala nekaka zmešnjava med množico. Nekdo je iz množice silil naprej. Ljudje so od groze zakričali. Bili so v paniki. Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po ameriških naselbinah Ni ga Amerikanca, ki ne bi bil več ali manj navdušen za ameriško narodno igro — baseball. Zlasti vlada veliko zanimanje vsako jesen, ko ss spopadejo najboljši igralci American in National lige. Letos so postali šampjoni American lige "Tigri" v Detroitu in šampjoni National lige pa "Kardinali" v St. Louisu. član detroitskih "Tigrov" je tudi naš rojak, sin slovenskih staršev, Frank Doljak. Rojen je bil v Clevelandu leta 1910. Meri 5 čevljev in 11 palcev. Pri baseball igrah se je nahajal že leta 1929. Igral je za Forth Smith, Evansville, Canton, Wheeling, Toronto,. Newark in New Orleans, pozneje pa v Toledo in Detroit. Po mnenju športnih izvedencev je eden najboljših "hit-lerjev." Po zaključku svetovne tekme namerava odpotovati Mr. Doljak s svojo materjo na kratek obisk v Slovenijo, ker želi videti kraje, kjer so njegovi starši preživeli svojo mladost. Potoval bo s posredovanjem potniškega oddelka "Glas Naroda." so sami postali zmešani, so obrnili konje proti nedolžni množici in začeli sekati s sabljami. Obenem je pa policija in vojaštvo začelo streljati s karabin-kami. Množica pa je padla po morilcu, ga podrla na tla in ljudje so teptali po morilcu, dočim so policisti s sabljami sekali po njem. Moral je bili mrtev na licu mesta. Medtem so policijski častniki zapeljali avtomobil proti najbližji policijski postaji, kjer se je nahajal zdravnik. Aleksander je že bil v omedle-vici, dočim je kmalu potem omedlel tudi Barthou radi zgu-be krvi in radi groze, katero je pravkar preživel. Na policijski postaji so zdravniki poskusili vse, da spravijo Aleksandra zopet k življenju. Toda bilo je prepozno. Ob 12:15 popoldne je Aleksander zadnjič zdihnil. Soproga francoskega prefekta mu je zatisnila oči. Barthou je živel še 30 minut potem, ko je kralj umrl. Večinoma je povzročila njegovo smrt prevelika zguba krvi. Vse zastave v mestu so šle na poldrog, in na mesto sijajnih zastav, s katerimi je bilo mesto okrašeno, so se pojavile črne zastave. Petnajst minut pozneje je šla v svet uradna vest o smrt jugo- Španski socialisti nezadovoljni z armado, na katere pomoč so računali Madrid, 9. oktobra, španski socialisti in komunisti so skrajno nevoljni in razočarani radi lojalnosti, katero so pokazali španski vojaki napram svojim častnikom, dasi so slednji skoro vsi mornahisti. Socialisti so sigurno pričakovali, da se bo uprlo več regimentov in začelo skupno borbo s socialisti proti vladi. Zadlije mesece so komunisti in socialisti se trudili na vso moč, da ustvarijo nezadovoljnost v ar madi, toda očividno armada ni verjela obljubam levičarjev. Niti vlada niti socialisti ne poročajo, da se je ta ali oni vojak pridružil ali dezertiral. Ko je bil levičarski Manuel Azana lansko leto vojni minister je povišal mnogo podčastnikov v častnike, in na te ljudi so se radikalni elementi tekom punta najbolj zanašali, toda v vseh treh dnevih uporniškega gibanja ni prišlo snega slučaja dezertacije. 30-urno delo San Francisco, 9. oktobra. Konvencija American Federation of Labor je včeraj enoglasno sprejela priporočilo predsednika Greena, da se zahteva, da se vpelje obvezni 30-urni delov-nik, to je, pet dni dela v tednu, vsak dan po 6 ur. American Federation of Labor trdi, da je to edini način, da se odpravi brezposelnost in da dobi milijone delavcev, ki so danes brez dela, zaposelnost in zaslužek. Enoglasno je bilo sklenjeno, da začne American Federation of Labor z največjim bojem in pritiskom v vseh državah, zlasti pa v Washingtonu, da se naredi postava, ki določa 30-urni delovnik. Obenem pa, ko se vpelje 30-urni delovnik se sedanje plače nikakor ne smejo znižati. Na konvenciji se je napadalo tudi Rev. Charles Coughlina, znamenitega radi® pridigarja, češ, da je nasprotnik organiziranega delavstva in da je nabiral srebro, ko je vpdel, da postane srebro del ameriške valute. -o- Lepa predstava Nocoj večer se vrši v Slovenskem Narodnem domu na 80. cesti velika umetniška in zabavna predstava. Nastopijo pevci, čarovniki, godbe in podana bo še druga izbrana zabava, katero priredi South End Improvement Association. Vstopnina k tej iz-borni zabavi je samo 25 centov. Ves čisti dobiček gre za premog za šolo sv. Lovrenca. Rojaki, udeležite se v polnem številu. - ■> --------------« JV '.fjUUii J ti- Francijo, toda se je peljala z goslovanski narod hrabrega vo- vlakom in je dobila strašno vest v Strassbourgu, nakar se je nemudoma podala v Marseilles. ditelja, ki je neutrujeno deloval za blagostanje naroda.—Mr. in Mrs. Roosevelt. Ta trenutek je morilec pora-j slovanskega diktatorja in fran-bil, da je planil na stopnjišče j coskega ministra, avtomobila, v katerem se je vo-: Pol ure potem, ko se je pri-zil jugoslovanski kralj. V r0- petil umor, je divjala množica kah je že držal avtomatični re-! po cestah. Bili so nepopisni volver. V trenutku so se ogla- j prizori groze. Ljudje so kričali, sili streli, ki so odmevali po j se prerivali, divjali, med njimi vsem obširnem trgu. Kralj pa vojaštvo in policija. Bilo je Alexander je bil nemudoma za- kot v peklu. det in se zvrnil na tla avtomobi !a. Minister Barthou, ki je sedel zraven kralja, je stegnil roko nad kraljem, kot bi ga hotel ščititi. Barthou je postal mrtvaško bled. Medtem je nastala silna zmešnjava. Stražniki na konjih, ki Polkovnik, ki je imel poveljstvo nad policijo, pripoveduje: Nalašč sem zadržal svojega konja nekoliko zadaj, da je množica lahko videla kralja, ki je pozdravljal na vse strani. V tem trenutku sem opazil nekoga, ki je planil proti kralju. In že isti trenutek so začeli tudi streli padati. Potegnil sem sabljo in udaril po napadalcu, da se je zvrnil na tla. Toda še ko je morilec ležal na tleh, je streljal ukoli sebe. Medtem pa je padla množica po njem. Bil je strašen prizor. Ljudje so ga popolnoma zdrobili, ko so skakali po truplu morilca. Pri morilcu so dobili dva revolverja in bombo. Potna listina kaže, da je prišel v Francijo 88. septembra. Od onega trenutka, ko je bil kralj napaden, ni spregovoril nobene besede več. i. AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 10TH, 1934 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo loto $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo, celo leto $8.00. Posamezna številka 3 cente SUBSCRIPTIOIN RATES: U. S. «nd Canada $5.50 per year; Cleveland by mail $7.00 per year U. S. and Canada $3.00 6 months; Cleveland by mail $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid by carriers $5.50 per year, $3.00 for 6 months Single copies 3 cents. European subscription $8.00 per year JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. No. 238, Wed., Oct. 10, 1934 Ena naših narodnih dolžnosti Slovenski Narodni Dom v Clevelandu je bil postavljen s pomočjo naših slovenskih društev, posameznikov, trgovcev in delavcev, katerih vsak je po svoji moči prispeval, da ?mo postavili tako krasno narodno stavbo v sredini slovenske naselbine. Dvorana slovenskega narodnega doma s krasnim odrom in opremo je brez dvoma najlepša med vsemi slovenskimi dvoranami v Ameriki, in lahko trdimo, da je ena najboljših v Clevelandu, ki je milijonsko mesto. Slovenski Narodni Dom v Clevelandu je bil zgrajen v kulturne in družabne svrhe. Stotine slovenskih društev je moralo dobiti središče, kjer se zbirajo pri svojih sejah, kamor prihaja narod k raznim debatam, dramatičnim predstavam, kulturnim prireditvam, poleg tega pa k navadnim plesom, ki so neizogibni v današnji dobi življenja. Slovenski Narodni Dom je bil ustanovljen in zgrajen na željo splošnega slovenskega naroda brez razlike mišljenja in prepričanja, ker mora kot tak služiti vsem elementom, do gotove meje. Slovenski Narodni Dom v Clevelandu ne nudi nobene finančne težave. Skupna narodna moč lahko vzdržuje in podpira še večji Narodni dom kot ga imamo danes v metropoli. Pravimo, skupna narodna moč! Narodni Dom se izplačuje s tem, da plačujejo najemniki najemnino, trgovci in profesijonisti, ki so nastanjeni v Slovenskem Narodnem Domu. Nadalje prispevajo društva, ki imajo v tem narodnem poslopju svoje seje, prireditve, bankete, veselice dramske predstave in enako. Naša društva in trgovci so vplačali v blagajno Narodnega Doma stotisoče dolarjev, odkar je bi! Narodni Dom leta 1923 odprt. Toda vsa ta najemnina, renti in enaki dohodki Slovenskega Narodnega Doma ne bi zadostovali, da bi Slovenski Narodni Dom v Clevelandu plačeval svoje redne stroške. Založili smo veliko denarja, plačevali obilne svote v delnicah, toda vse to ne bi pomagalo kriti stroškov Slovenskega Narodnega Doma, ako ne bi direktorij Doma imel — točilnico opojne pijače! Ves čas tekom prohibicije in sedaj, ko je prohibicija ubita, po zaslugi predsednika Roosevelta, se je pridno točilo v Slovenskem Narodnem Domu opojno pijačo. Tisočeri naši rojaki niso mogi kupiti delnice za $10.00, ker niso imeli toliko denarja naenkrat, toda so pridno zahajali v Slovenski Narodni Dom in potrošili po 10 centov, po 20 centov ali mogoče 50 centov, v zavesti, da so potrošili denar v Slovenskem Narodnem Domu in tako po svoji mali zmožnosti pomagali k obstoju Slovenskega Narodnega Doma. Marsikdo se je zadnjih deset let dobro zabaval v Slovenskem Narodnem Domu za male denarje v družabnih prostorih, in organizacija Slovenskega Narodnega Doma je s prodajo pijače naredila več dobička kot z najemnino dvoran ali trgovskih prostorov. Svoječasno se je dobiček od pijače, prodane v Slovenskem Narodnem Domu, oddajal raznim delničarjem, pred vsem pa našim društvom, ki so delničarji. To je zadnje čase prenehalo, in je vodstvo Slovenskega Narodnega Doma del dobička obračalo v razne kulturne namene. Vodstvo Slovenskega Narodnega Doma je storilo eminentne narodne korake, ko je ustanovilo Slovensko mladinsko šolo, ko je odprlo prostore, kjer se je poučevalo mladino v rizbi in umetnosti po umetniku g. Perušku. Še več enakih akcij v kulturrne namene je direjctorij S. N. Doma podvzel in jih deloma uspešno izpeljal. In ves ta denar, pomnimo, je prihajal iz dobička, ki ga je prinašala prodaja opojne pijače v Slovenskem Narodnem Domu. Tisoče in tisoče naših ljudi je potrošilo v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave. stotisoče dolarjev za opojno pijačo. Pravilno! Če ne bi v Slov. Nar. Domu, bi potrošili ta denar kje drugje. Prišel je ta potroŠek v narodno last. In če je vodstvo Slovenskega Narodnega Doma, ki je bilo tekom, zadnjih osem let izven našega pogleda, obrnilo te dohodke v pravilne namene, bo odločevala prihodnja seja delničarjev. Kar hočemo doseči z današnjim člankom je to, da se iz dohodkov S. N. Doma podpira v večji meri naše kulturne delavce. V veliki dvorani S. N. Doma so prazni prostori, kamor spadajo karakteristične slike našega umetnika g. Pe-ruška. Takoj na levi in desni strani odra se nahaja dotični prostor, lepo ograničen z zlatim mejnikom, toda prazen v sredini. Ta prostor čaka naročila direktorija S. N. Dorfia. Brez dvoma je, da bi direktorij Slovenskega Narodnega Doma, in — če direktorij tega ne more narediti, bi delničarska seja Doma sklenila, da se dotični prazni okvirji ob desni in levi dramskega odra okrasijo s slikami, katere naj ustvari naš največji slovenski slikarski umetnik v Ameriki — g. Perušek. Malenkost tisoč dolarjev bi se prav lahko pogrešila, ali pa več pri takem podjetju kot je Slovenski Narodni Dom. Če ima narod za pijačo tisoče in tisoče, kako ne bi moglo narodno podjetje kot je Slovenski Narodni Dom, kjer se letno pridobi v blagajno deset in deset tisoče dolarjev, žrtvovati par tisoč dolarjev, da se opremi naše narodno poslopje s slikami našega umetnika, kr strada med nami, dočim mu tujci prižigajo kadilof Narod, ki pozna svoje može in jim pomaga pri njih visokem kulturnem delu, bo imel večji napredek, ugled in spo- štovanje, kot če samo sedimo pri mizah s kartami in pri ba-rah s pijačo. In dokler to delamo, ker je to naša narodna navada, bomo pač radi privolili, da gre malenkosten del v tako visoko kulturno svrho kot je oprema Slovenskega Narodnega Doma z izvirnimi in primernimi motivi našega edinega slovenskega slikarskega umetnika. Iz življenja naših pionirjev UREJUJE A. G. (Po pripovedovanju Frank Butala piše A. G.) Tako sem deval knjige v red, kolikor je bilo pač mogoče, kadar sem imel pa čas, sem šel okrog ljudi, ki so delali v gozdu in jim tudi pomagal. Dosti naših mož in fantov, zlasti onih, ki so že kdaj delali v rudnikih, je hodilo iskat in kopat rudo. Ko so nas vabili tu sem, so nam pripovedovali, da se tukaj dobi zlato, srebro, baker, premog in to so sedaj iskali. Ampak uspeha ni bilo nobenega. Neke nedelje zjutraj gremo visoko v hribe fh tam zagledam mal stu-denček, kjer je bila žveplena voda. Takoj drugi dan smo izkopali veliko jamo, kamor se je voda stekala in tu sem smo se hodili kopat za zdravje. Na hribu, kjer so rasla tisočletna drevesa, smo postavili parno žago, kjer smo žagali deske, da jih rabimo za hiše. Nekega dne se oglasim pri delavcih in jih vprašam, če jim naj malo pomagam. Eden mi je odgovoril: "Ni treba, saj itak ne bomo dolgo tukaj." "Zakaj pa ne?" sem ga vprašal. Povedal mi je, da so lačni. "Kako to, da ste lačni, ko je toliko živine po gozdovih?" "Mesa smo že siti, moke naj nam dajo, da si bomo spekli kruh." "Res, za moko je bila huda. Težko jo je bilo dopeljati iz mesta skozi tisto gorovje in po slabi poti. - - : "Počakajte vsaj toliko časa, da pride Rev. Jeram iz San Francisca in potem bomo imeli sejo in se pogovorili o tej stvari." Rev. Jeram je res prišel in po maši smo imeli sejo. On nas vpraša, kaj da smo delali za časa njegove odsotnosti. Povedo mu o delu in se pritožujejo, da ni moke, mesa pa da je preveč. "Malo potrpite," je rekel, "jutri grem mesto in vam pošljem moke in drugo. Res smo dobili en voz moke iz bližnjega mesta Ukiah, pa kaj bo en voz moke za toliko ljudi. Dobili smo tudi 'iški lkal mer ; Samo totn AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 10TH, 1934 3 JW L4. 'u-je laka Mine ja, 3. el, et-aši tu-ri- ov. set ii? bi ;1 tise o d k? za-raš i j le soda ti- am set »to-)im jih tek do- a no ;ov, isto gobelini um ika Prigode lovcev v malajskih džunglah (Izvirni prevod i* "Ameriško Domovino") jbil 3og •ala ob-po-Ko- mu se i bo. da lad pa en-ali žno ;em iaj-hče rfio My Jo- Poleg svoje ekspresne 50-110 kaliberske karabinke sem imel s sabo tudi 450 kalibersko ho-iandsko dvocevko na krogle ter 12 kalibersko puško na šibre. Ali je imel svoje sulice, toda bi lahko rabil mojo ekspresno kara-binko ali pa holandsko dvocevko, ko enkrat zalezemo tigra. Ostali možje, noseči sulice, kopja, parange ali malajske nože in tomvtome, so zaključevali našo skupino. Ko smo dospeli do mesta, kjer je tiger pograbil deklico, sta dva moža, izborna stezosledca, preiskala sled, ki je bila še sveža, ter se napotila za njo, •ni za njima. Kmalu smo dospeli do ostankov uboge žrtve. Od nje je ostalo jako malo — samo glava in gornji del njenega života. Tu smo se ustavili- samo toliko, da smo pokopali ostanke pokojne nesrečnice. Sled ni bila zdaj nad eno uro stara, in ker je bila džungla redka, ni mogla dajati zveri primernega skrivališča. Ko smo prekoračili mal potok, srno ugotovili, da vodi sled do nekega nizkega griča, ki je bil oddaljen man j kot dve milji. Tamkaj je 'Ji'a dokaj velika, nezaraščena ravnica, porasla z visoko travo. Zaklical sem možem, naj se aztegnejo, umolknejo in naj ne 'odijo preveč narazen drug od rugega. Ker je bilo na travi še vedno mnogo slane, smo natan-no videli, kod je pasiral tiger v ?osfejšno džunglo. Tako smo Potovali morda eno uro; sledu je nlo zdaj težje slediti zaradi gostega grmičevja, ko smo nenadoma začuli kričanje in čebljanje opic. Zdaj smo vedeli, da ni-s'no več daleč od tigra. Skoro stočasno je tudi slon, na kate-so se nahajali Tunku in oba °stala glavarja, plahutnil z use--1, dvignil rilec in z visokim glasom zatrobental. Zaklical sem ^unkuju, naj odžene slona na-•a'j!. kajti slednji bi nam sedaj lle koristil ali pa bi nam bil celo v škodo. Slona so naglo obrnili 1,1 ga odgnali nazaj. Tunku je 'ležal na mojega slona, ostala glavarja pa sta se pridruži-a možem, ki so hodili peš. Slon, na katerem sem bil jaz, ni kazal liti najmanjšega znaka razbur-enja ali strahu; mahout ali slo-iov gonjač, ki mu je sedel za 'šesi na vratu, mu je glasno ne-!aj govoril, nato pa se obrnil na-a.i ter mi zaklical, naj bom kar Jrez skrbi, ker slon uboga na ■'sako njegovo besedo in da zdaj l! Prvikrat, da voha tigra. Mi smo sledili glasu kričečih ,pic> ko je njihovo kričanje neboma utihnilo, ko smo se pri-nizali zelo gostemu grmičevju, r' bi nudilo izborno skrivališče f'SFu, če se je vanj zatekel, kar le po vsej priliki tudi storil. To grmičevje se je raztezalo ne več