,, mk dan ras« sobot, a«WJ
^^ . in pr»iBik«v.
Ul0ed <Uil7	SBtofiBJT«,
Sundaf« »»4 HolJdajS.
PROSVETA
1'
GLASILO SLOVENSKE NARdDNE PODPORNE JEDNOTE
Uradniški ta uprsmtlki prottort: >687 Soutk UwiutaU An.
Offtos of Publicstlon: 1667 South Lawn4sl« TaUphon«, Ročk Wf II 4B04
j^VEAR XXX1L -	C«n* li.U J« >6.00
K>Un4 u wi>onii «!■■ Mtur jnW| U. l»U. M Um »«l-«rfU« t Ck«OM». IlU—t«. m4» th. Act of ConsraM of Marth t. ItTt.
CH1CAGO, ILL„ PONDEUEK, 28. OKTOBRA (OCT. 28), 1940 8ub.crlption >6.00 Yssrlj fcTEV.—NITMBER 211
AccgpUnf for mailing at ap«cial ni* of posta«« proridad for in ssetlon 1106, Act of Oct 8, 1917, authort—d on Jana 14, 1816.
Italija in Grčija v vojni! Anglija oblji
v.
Leiois se izrekel za Willkieja
Dejal je, da je Roosevelt izdal delavce
VVashington, D. C„ 26. okt. — John L. Lewis, predsednik Kongresa industrijskih organizacij, je v svojem govpru po radiu, ki je bil razširjen po vsej ^meriki, dejal, da bi bila ponovna izvolitev Roosevelta za predsednika Združenih držav nesreča prvega reda, obenem pa je apeliral na del&vce, naj glasujejo za VVill? kieja, republikanskega predsedniškega kandidata. Rekel je, da
„ ^ . r
i Detet italijanskih divizij prekoračilo alban-iko mejo in invadiralo grško ozemlje, ko je vlada v Atenah zavrnila Mussolinijeve zahteve. Grčija mobilizirala oboroženo silo za obrambo svoje neodvisnosti*—Petainova vlada sklenila kupčijo z osiščem Rim-Berlin. Masne aretacije francoskih komunistov
.GRAD. 28. okt*—Italija "
toneš napadla Grčijo na kop-morju in v zraku. Najmanj italijanskih vojaških divi-200,000 mož, je prekosilo albansko mejo in udrlo na So ozemlje. Tukajšnji angle-krotri rporočajo, da so britske ladje odrinile iz svojih baz k pomoč Grčiji. Slednja ima Lor z Veliko Britanijo, da ji Lpamagala v slučaju napada. iONDON, 28. okt.—Grčija je apelirala na Veliko Brita-tmj ji priskoči na pomoč na j danih garancij. Apel je ko je Grčija odbila itali-i ultimat z zahtevo, da ji jutsiopiti velik kos svojega ilja.
ATENE, GRČIJA 28.* okt.— Ij Jurij je danes naznanil, da ala Grčija prijeti za orož-da brani svojo rieodvisnost. ilo je bilo objavljeno ■alu potem, ko je premier Mena* odbil zahtevo, da mora Aja odstopiti del svojega teri-arija Italiji. Takoj nato je bila iftjtna mobilizacija grfike obo-(p siie.
WHY, FRANCIJA, 28. okt. ncija se .ie uradno postavi-stran Nemčije in Italije, Ino naznanita Petainove vla-pravi, da se )e ta izrekla za ovanje z osiščem glede usta-itve "novega reda" v Evropi. Vithjr, Francija, 26. okt. — ■ Henri Petairi, predsednik »ke vlade, se je vrnil sem ionferenci z nemškim dikta-im Hitlerjem. Informirani pravijo, da sedanja potfa-inja med Francijo, Nemčijo in jfljojo uvod v veliko mirovno impanjo osišča. .
Naznanjeno je, bilo, da se bodo lini Petainovega kabineta danas Wali na izredni seji, da slišijo iKmerjevo poročilo o rezultatu ijanj s Hitlerjem. Pierre La-i podpredsednik francoske Me. ki je tudi konferiral z jm diktatorjem, bo tudi *dložil svoje poročilo. ~ Francoski listi so objavili vest tojrovriritr med Hitlerjem in fcUinom /. velikimi naslovi na ih straneh. Oj)ozorili so jav-•t. naj potrpežljivo čaka na jfcilao ittdu pogajanj. Fran-ttoljudsUo naj zaupa svojim ki se zavedajo, da je tedna t r ><11,;, situacija potisnila 'lovrije nove probleme/ vMu francosko-nemških po-s(> komunistične aktiv-Mlobnovfle v okupirani in ne-pPLani Franciji. Notranji mi-P^-MamT Peyrouton je *e ""■•lil drastično akcijo proti ko-•mutom.
>rari(„-ka policija je aktivna komunistom v vseh pokra-
Molitve na Finskem odložene
Vlada apelin} na Ameriko
-t iliesadoPariza. V je aretirala na tisoče ko-r""lov i" zasegla tiskovine s ^	l-ropagafido. l'o-
i	da j® bil* samo v
"Mih ro7. 600 komu-
t
Ar
t *

^vica. 26. okt. — Fran-* J« žarela pogajati z re-*n,»nti Italije v Parizu, se ' df»s|H'la |s>ročila. Na-^ '"ancoske delegacije je - i iprcflsednik vla-
je Willkie močna osebnost, ki lahko obvaruje Ameriko pred zunanjim napadom in notranjo razcepitvijo. 'Če ne bodo člani in voditelji unij CIO odobrili njegovega stališča in bo Roosevelt izvoljen, bo on odstopil kot predsednik OIO, je zapretil.
V svojem govoru je silno udrihal po Rooseveltu in g« imenoval izdajalca delavcev. Priznal je, da ne govori v imenu desetih milijonov delavcev in delavk, članoviinij CIO. Njegov govor je sponsoriral Narodni odbor demokratov za Willkieja.
"Amerika ne potrebuje nadčloveka," je grmel Lewis. "Ona odklanja filozofijo božanstva dr žave. Amerika ne mara rojali stične familije. Cas je prišel, da ameriški volilci pokažejo svojo odločnost, kajti jutri bo morda že prepozno. Ako bo predsednik Roosevelt ponovno izvoljen, tedaj ne bo odgovoren nobenemu ; postal bo diktator in prihodnje volitve bodo morda zadnje. Na svoje rojake apeliram, naj razmišljajo o tem, preden pade odločitev o tem važnem vprašanju. Oni, ki poslušajo Rooseveltove govore, \edo, da je on vojni hujskač in da potiska Ameriko v vojno. Wendell VVillkie je zagotovil ameriški narod, da ne bo postal ameriških fantov v vojno, Če bo izvoljen. On je pogumen Američan, ne arist6krat, in uverjen sem, da bo izpolnit dane obljube. Rekel je, da bo ohranil in vzdrževal vso doslej sprejeto zakonodajo in ščitil vse državljane. On je vreden podpore delavčev in vseh mislečih državljanov."
Chicago. 26. okt. — Daniel J. Tobin, predsednik bratovščine voznikov A D F, je v svojem govoru na delavskem shodu vCikaškem stadionu oplazil Johna Lewisa. ki se je izrekel proti Rooseveltu in za Will-kieja. Rekel je, "dasje je I*w.s postavil na stran čldveka. ki je naju hotel križati." Na shodu je govoril tudi notranji tajnik Harold L. Ickes, ki je naglašal,
Domače vesti
Obiski
BChicago. — Frances Tratar iz Frontenaca, Kans., je 25. t. m. obiskala gl. urad SNPJ in ured-
tttatvo Prosvete.
čikaške vesti
fhicngo. — Dne 24. t. m. je naglo, zadet od kapi, umrl John Korenčan, znani trgovec v bližini slovenske cerkve, star okrog 47 let in doma iz Horjula pri Vrhniki. V Ameriki je bil 29 let in tu zapušča ženo in dve hčeri,
v	Clevelandu pa dva brata. — John Kosmač; ki je bil 24. okt. do smrti povožen od avta pred svojo hišo, kakor smo poročali ^•petkovi Prosveti, je bil med pionirji slovenske naselbine Chicagu. Rodil se je v Selcah pri Škofji Loki na Gorenjskem in v Ameriki je bil čez.40 let. Zapu šča dva sinova in hčer. — Poroke: John Zupan in Mary Vod-rich.
Zlata poroka v Jolietu
Joliet. ~ Petdesetletnico zakonskega življenja sta zadnje dni praznovala John in Mary Kam bič v tej naselbini. Navzoča sta bila tudi "prvotni tovariš in to varišica, ki še živita, namreč Jos. Dajčman iz Jolieta, brat ju bilantke in Mar^ Tvanetlč i*.Cle velanda. Kambičeva imAta 10 otrok in 31 vnukov ter vnukinj On je doma iz Sodjefc* vrha pr Semiču; *ena p* \t Gabrovča pri Metliki v Bell Krajini.
Srebrna svatba ~ Cooperstown, N. Y. — Jakob in Mary Ruparšek sta pred dne
vi	v krogu svojih prijateljev in znančev obhajala 25-letnico skupnega zakonskega življenja
50,000,000 registriranih volilcev
Pet milijonov več ko pred štirimi leti
. Washington, D. C„ 26. okt. — Na podlagi uradne in neuradne statistike glede registracije volilcev v 48 državah se ugotav lja, da se bo okrog 60,000,000 volilcev udeležilo volitev 5. novembra, pet milijonov več kot leta 1036. Predsedniških volitev I. 1032 se je udeležilo 32,816,-522 volilcev.
Rekordno število volilcev se je. registriralo v New Yorku Californiji, novoangleških drža vah in na srednjem zapadu. To dokazuje, da bodo volilci v mnogo večjem številu šli na volišča kot kduj prej.
Analiza v državah kaže, da je v Ameriki 60,576,970 upravičenih volilcev, okrog 45 odstot
Helsinki, Finalu, 26. okt. Premier Risto Ryti je podpisal naredbo, ki določa odložitev parlamentarnih volitev za dve eti. Uradno pojasnilo je, da notranji položaj zahteva odgodi-tev volitev. Finaka je naletela tudi na potežkoče glede ureditve nove meje z Rusijo kot posledica izgube teritorijei' v voj^i s sovjeti. .	> _____
Vladni krogi upajo, da bodo uspeli s svojim apelom na Ameriko, naj stori korake in posreduje pri Veliki Britaniji za omi-jenje blokade, ki je ustavila po-liiljanje življenskih, potrebščin na Finsko preko Arktičnega morja.
Apel Ameriki je naslovil Kari Jutila, bivši poljedelski minister in sedanji predsednik finske državne banker On je df jal, da je v deželi pomanjkanje kave, sladkorja, volne', bombaža,
žitnih izdelkov in drugih živil.
•—-f-^-
Finska govori tiifii v imenu Švedske, svoje prijateljice," 'je dejal Jutila. "V pbeh državah je pomanjkanje. ypam, da bomo prebili to zimO| ampak fee bo slaba letina prihidpj«' letoTn se bo vojna nadaljevala, bo Finski in Švedski pretila lakota."
Cehi podpisali vojaSkopogod-
bo z anglijo!
Vzpostavit*!) iehoslova• M« republik«
SKUPNA BORBA PROTI SOVRAŽNIKU
London, 26. okt. — Reprezentance Velike Britanije in predstavniki čehoslovaške vlade v izgnanstvu v Londonu so včeraj podpisali vojaški dogovor, ki določa cono za češko militaristično pomoč Veliki Britaniji v vojni proti Angliji. Cehi so zagotovili Anglijo, da se bodo borili na njeni strani do uspešnega zaključenja vojne.
V imenu Anglije je pogodbo podpisal zunanji minister Hall-fax, v imenu češke vlade, v izgnanstvu pa Jan Masaryk, bivši čehoslovaški poslanik v Londonu. Uspešno zaključenje vojne |K»meni za Cehe vzpostavitev Čehoslovaške republike kot svobodne in neodvisne države.
Vzpostavitev poljske držav kar je bilo ie prej omenjeno, je
K arol apelira na Roosevdta
•m A	-
Bivši rumimskr ^ ^ kralj v zagati
Lizbona, Portugalska, 26. okt. •Izgnani rumunski kralj Ka-rol, ki je bil s svojo ljubico Magdo Lupescu vred pridržan po policiji v Sevllll, Španija, je preko svojega prijatelja apeliral na predsednika Roosevelta za pomoč.
Jean Pangtfl, bivši rumunski poslanik v Lizboni in sedanji osebni reprezentant bivšega kralja, je prosil Wardena M. Wil-sona» opravnlka ameriških po-slaniških poslov v Lizboni, naj apelira na Roosevelta, naj se zavzame za Karola. Roosevelt naj bi posredoval pri španskih avtoritetah v prilog Magdi In Ernestu Urdareanuju, da bi jima dovolile odhod v Lizbono. Portugalske oblasti so vsem trem obljubile zavetje in Karol je dal zagotovilo, da bo ostal na Portugalskem, dokler bo trajala vojna in da se ne bo vmešaval v politične aktivnosti.,
Turki vidijo krizo v Nemčiji
Ankara. Turčija. 26. okt. — Uradni krogi naglašajo, da so posvetovanja med Hitlerjem in voditelji Francije ter Španije dokaz, da se Nemčija nahaja v
l n' r^ Mkuonega števila prebi- krizi. "Ako je situacija taka kot kov od skupnega sie\ii» p»u,	__in i(.Kii...*ki
valcev, ki je po sodbi cenzusne-ka biroja znašajo 131.400.881 v zadnjem aprilu. Okrog 15 do 20 odstotkov upravičenih volilcev *e navadno ne udeleži volitev.
L. 1020, ko so ženske prvič volile, je bilo oddanih 26,706,-346 glasov pri predsedniških volitvah. Predsedniški kandidat
J*«* Thomas J**'' Po radiu

V torek. 29. ok-
j i. VVillkie v službi Wall stree- republikanske stranke v tl«m da je VVillkie \ siuzm " '	£ . ,., ||ar<ij„K, demokratske
ta in javiumapravnih magnaUfv.jletu je mi nimi a.
__	. pa C^ox.
Sodiiče odloiil. prati ^ Kennedy
komun,rt,cnt itranh, ^ ^ re$igniral
Albany, N.	W«.hin)tU>n. ». C..
tavnu vrhovno imkii««' J' " " i[(K,.(.vHtoVt»l. *«„. ,.h k.ndidulK k—um—- SUp»«n fcrj**».....|>h ,,
poslanik
», oa Kunui««^ ----------- j ... j-i.i
ne strank, ne pridejo na glasov- n.kje d^d. nico pri volitvah 6. novemt.rH v K,n edy. ameriški Vorku. Sodnik William H. Angliji,
jo slikajo nemški in italijanski Usti, ali bi osišče vodilo politične manevre na tako ilrfeki pod-lagi?" vprašujejo ti krogi. "Nemčija je zabr,dla v |H»tež-koče v'svojih napadih na Anglijo in Hitler skuša zdaj pridobiti vse evropuke .države za boj proti Angliji/' "	U'
eden izmed glavnih razlogov gleške vojne proti Nerhčijl. Prav tako restavriranje Norveške, Ho-landske In Belgije, katerih vlade so reprezentirane v Londonu in katerih armade in bojne ladje se nadalje bore proti Nemčiji na strani Velike Britanije.
Podpis vojaške pogodbe s Cehi je sledil podpisu sllčne pogodbe s Poljaki. Pogodba s Cehi po Jas-njtife pftflroK ni katefth podlagi bodo organizirane či^ke sile za koo|)eracijo z Angleži. Slednjs bo nosila stroške vežbanja čeških letalcev in vojakov, ki se bore na njeni strani.
Češka letalska sila bo strnj«-na v posebnih enotah, ki bodo sodelovale z angleško letalsko silo. Češki in angleški letalci bodo nosili enake uniforme, toda Cehi bodo dobili posebne znake. CeŠka zastava bo vihrala na vseh pozicijah, kjer bodo zbrane če ške vojaške enote. Posebna ar mada bo organizirana is Cehov, ki bivajo v Angliji In njenih do« minionih. Poveljniki čeških vo-jaških enot In formacij bodo Cehi, toda osvojen bo angleški si-stem organizacije
ADF kritizira delavski odbor
Obdolžit ve glede zlorabe oblasti
Washington, l>. t\, 26. okt.— Ameriška delavska federacija je apelirala na federalno vrhov-no sodišče, naj prepreči vmešavanje federalna delavskeg« odbora v njene notranje afere. Joseph A. Padway, glavni pravni svetovalec ADF. Je argum,n tiral, da je šel delavski odbor preko meje svoje oblasti, ker noče dovoliti strokovnim unijam, da hi sanu* odloča*ale, kdo naj Jih reprezentlra >rl kolek' tivnih pogajanjih.
Slučaj se nanaša na Herrick Corp., ki ima svoje tovarne v Muncieju, Ind. Delavski odl»»r je namreč odredil, da vsi delavci, upoflleni v tovarnah te kor-poracljt, glasujejo kot enota prf volitvah glede reprezentaclje za kolektivno pogajanje. Pri voli tvah Je zmagala avtna iwijjij CIO, katero Je odbor jnitem potrdil kol predstavnico vseh de-
Hitler snuje "nov red" v Evropi
Zaščita Nemčije pred sovražniki
Berlin, 26. okt. — Hitlerjev, 'program glede ustanovitve novega evropskega in svetovnega reda prihaja v drugo faso. Dokaz so razgovori med voditelji Nemčije, Francije in Španije. _
Nemški diktator,' kakor vse kaže, hoče doseči dva glavna cilja s svojim programom. Prvi ju zmaga v sedanji vojni. » tega vidika vodi vse akcije in gibanja. Drugi, ki se nanaša na bodočnost, je ustanovitev takega evropskega in svetovnega reda, kakršnega bi rad vzdrževal po za ključenju vojno.
Vsa Hitlerjeva dejanja in ak cije so bile sprožene z namenom formiranja novega evropskega in avetovnejt« reda, ko je vojna še V teku. Diktator se hoče za-arovati proti vsem sedanjim in bodočim sovražnikom. Sovražniki Nemčije se zavedajo, da bodo stali pred novim redom, ki ga snuje Hitler,, čeprav zmagajo v vojni z Nemčijo.
Hitlerjeva politika na Polj skem je zgled, kako hoče on doseči oba glavna cilja svojega programa. Njegova mllltarlstlč-na mašina ni samo podjarmila Poljske, temveč Je tudi popolno ma uničila neodvisnost dežele i premeščanjem prebivalcev. Vzpostavltev starega reda je Izključena, čeprav bi aovJCJižnlk Nemčije zmagali v tej vojni.
Hitler lavaja svoj program j energijo od kapitulacije Franci je. V zadnjih tednih Je doiigel velike uspehe v Kvropl in na
nac1ji utrjujejo pozicije ob obrežju
Italijanska Utahka baza v Franciji
angleskA zmaga
v sudanu
liondon. 26. okt. — List Daily Mail poroča, da nemške čete grade utrdbe ob francoskem In belgijskem obrežju, da preprečijo morebitno izkrcanje angleškega vojaštva na tem obrežju. V vseh strateglčnih krajih so Nemci postavili težke topove in protiletalske baterije.
Letalski minister poroča, da so angleški letalci ponovno na-imdll nemške baze v Franciji in Belgiji, industrijska središča v severni Nemčiji in skladišča olja v Duesseldorfu In Mannheimu. V spopadih v zraku so Angleži uničili štirinajst nemških boml>-nlkov, sami pa so izgubili štiri letala. ~
Kim, 26. okt. — Poučeni krogi trdijo, da Ima Italija veliko letalsko oporišče na franeoakl strani Rokavskega preliva ip da so se Mussollnljevi letalci le udel<£ili napadov na lx>ndon ter metali bombe. Dalje pravijo ti krogi, da se je Musaolinijava letalska sila pridružila nemški v napadih na London in druga angleška mesta.
^ -Poročevalec uradne časopisne agenture Štefani pravi, da ao se italijanski letalski navali na An-
Delcem vzhodu Nacijl napove.
dujejo nadaljnje uspehe Hitler* jeve politike v zapadni Rvropi.
Na severovzhodu Je Hitler utr. dll svojo potlcljo s podpisom pogodbe s Finsko, ki med drugim določa vzdrževanje nemških Čet na finskem ozemlju. . Na Jugovzhodu se je nemški vpliv povečal, ko je Rumunlja prišla pod dominacijo Berlina.
Tovarna zaprla vrata zaradi ttavk* -
Kast 8t. Louls, 111., 26. okt.— wlllwwt_________
Tovarna Alumlnum Ore Co., ki nit kj-r g0 tbriine italijanske če
glljo pričeli v četrtek. Letalci so vrgli na stotina bomb na industrijska in pomorska šredIŠČa v julnovzhodnem dolg Anglije, ki so zanetile požare in povzročile ogromno škodo. List Vie Del Aria, glasilo Italijanske letalske sile, je prineslo slike, ki kalejo Mussolinljeva sinova Bruna I n Vittoria kot pilota bombnikov.
Kairo, Kglpt, 26. okt. — Tu objavljeno |>oročilo omenja uspehe angleške letalske sile in vojaštva v napadih na italijanske pozicije pri Kassalu, anglaško-ogiptski Sudan. Angleški letalci so bombardirali tudi 81di Bara-
izdeluje prltlkllne za bpjna leta la, je morala zapreti vrata zaradi stavke, katero Je okllcala unija aluminijskih delavcev AtHF, ko je kompanlja odbila zahtevo glede zvišanja plače. Cez trinajststo delavcev Je zavojeva-nih v stavki. Joseph Keenan, |hj-močnlk 8idneyja Hlllmana, delavskega člana komisije za narodno obrambo, J« skušal preprečiti stavko, a ni iis|>el, On j« sklical novo konferenco voditeljev unije in ursdnikov knmyu-ni je, '<n kmirn lumllikl.
te, V bitki pri Kassalu so Italijani utrpeli ogromne Izgube.
Anglija jači svojo letalsko silo
Iz Amerike dobi 500 letal na mesec
Utrjevanje obrambe na Filipinekih otokih
VVashiiigton, D. C., Ž6. okt. Vojni tajnik Henry Ktlmson Jej
Na tieoče otrok zapuetilo Berlin
Berlin, 26. okt. ^ Tu poro-čajo. da Je že 62,000 otrok v starosti do 14 let zapustilo Berlin v zadnjih dneh, kar je posle-	■■ d i ca anglišk,ga tx>mbardir.nJfUv^v pri ^sj-njih.
glavnega menta. Nadaljnjih 80-, P«dway >trdil da bi tak na; 0<K) otrok za pusti Ui B-rlii. čHi volitev, če bi bil uveljavljen prihodnji teden Drugo poročilo na splošno, "uničil nsšo notra-nravi da je bila odrejena eva- irtjo organizacijo, ki eksistjra 1r kuarija otrok tudi v Hamburgu i 6<» let." V mislih Je imel ustroj
London. 26. okt. — Utalski ; mu r šal nillljr Joubert Je Izjavil, da Anglija p rod uri ra zdaj več la)jnlh letal kot kdaj prej. letala tipa Spilfire in Hurri-cane raievljujo večjo brzino in oborolena ho i novim ordžjem. Nova letala tipa Deflance
i b i * 11'<!! igrajo važno vlogo v nočnih na* de al, ds h, neka zmec	mllltarlstična in indu-
bojnlh letal, ki •» bila Izdelana »	y N|(fl)^,. Th
v Ameriki za »vedsko, ^ snih ^ ^,r(HUMl|l , rlovlm orožjem, na Filipinske otoke da ae utrdi ^ ^^ ^ obramba. Stlmnon ji dalje re-, ^ uu*LS»h vrsi sobi-
M. da ? armada ^ U llboljsa.u* in pnslukclja Je
mačlnov težba pod vihIs v m	^
generala DouglaNa Ma^Arthur- '	«
Ja. bivšega šefa armado,ga sta- Ne* Vork. 26. okt. — Poročilo
ba. Švmlitka je bila nedavno in-i britje radiO|M»»laje v l^indonu,
formirana, da ne Imi dobila v Ameriki naročenih k tal'
Amerika dobila prvega zamor»k*ga generala
Washlngton. D. C,, 241 okt. — PredMflnik Roosevelt Je včeraj imenoval polkovnika Benjamina O. Davisa, zamorca, za generala On Je prvi zamorski general « zgodovini Amerike. Davi« je
ki Je bilo prest režati« v New Torku, pravi, da Anglija dobi IKtvprečno 500 * liojnih letal iz Amerike na mesec, število Jr l>etkrat večje nego jf bilo pred šti/imi meseci.
Moškva poki je repre-zentanta na konferenco
|/>ndon. 26. okt. časopisne agenture
— Poročilo Keuter it
H>
i
-ečer govori po Ne* Vorku. Scslnik Will,am .t.	£	........... ..........^	^
■ |NBC (Blue Net- Murray je dejal, da so priče pr, lavnemu ^p.	^^ ^^ ^ strokovnih unij ADI- in Ind.
Thomas. pred-1 zaslišanju dokazale, da so ko- » A"^'1 r J	otrok je bilo planih v|trljski u.troj unij Kongresa in dat socialistične j munisti potiaredili na tisoč« pod- kal por^il«. da Ho Kinnm, jpisov na peticijah «*<"r*1
stsr 63 let in v armado je »topili Moskve pravi, da bo sovjetska kot prostak v čaiiu ameriško- vlada zantopana na konferenci
r man
špamike vojne raj naznanil,
KooseveK Je vče-da l»o ameriška
Bukarešti, Kumunija, ki se prlču, v pomleljek. Konference
40,INKI OtrOK J»	|*n.»»n,n ^ ...j— -----g —«
žel«ke kraje Iz llamlMir^a. | dustrljsklh organizacij,
armada ŠUda 1,400,(MK) mož čez se tldakif reprezentantj« Nem-eno'leto. . «'.*■*	lčijs,' Italije in »umunljt.
PONDEUEK. 28	1
naselbin
h valju jem društvu 225 SNPJ, posebno pa odbornikom, ki so mi bili vediio na razpolago is so mi v vaeh ozirih pomagali, kar so
«ytVi
Posebno se zahvaljujem glavnemu odborniku Antonu Sular-ju in njegovi ženi iz Arme, ki ata mi od začetka do konca bolezni vedno radevolje pomagala in me tolažila v vseh ozirih, mi piaala v sanatorij in hodfla z menoj k zdravnik-u; pisala sta tudi glavnemu zdravniku jednote in mi tako veliko pripomogla k povrnitvi mojega zdravja. Naj vama bo stotero povrnjeno!
Enako se zahvaljujem glavnemu zdravniku dr. Zavertniku za nasvet, ki mi je veliko pomagaj Posebno se zahvalim našim sosedam mr. in mrs. Cicerlu, družini Orzlak, družini Ernest in drugim za tolažbo in pomoč, posebno pa Še za brezplačno delo na polju. Enako tudi tistemu članu, ki mi ni še nikdar nič dobrega storil, obratno pa že vehko, in tako je skušal pri društvu, kar pa mu ni uspelo.
Prav lepa hvala SNPJ za operacijsko odškodnino in za bolniško podporo skozi dolgih sedam mesecev. To je bila moja prva pomoč od jednote, čeprav sem že 16 let v društvu. Velikokrat sem godrnjala, kaj je treba društva, ker težko plačujemo in nismo nikoli bolni. Ali prišel je čas in z njim dolga bolezen. Sedaj znam bolje oceniti društvo. Čeprav sem še enkrat toliko potrošila kakor sem od jednote dobila, je bila vseeno velika pomoč meni in moji družini. Fantje in dekleta, kateri še niste pri SNPJ, vpišite se, ker to je vaša prva pomoč.
Johana Humar in družina, 225.
PR08VETA MIT-fll fr. Uwm4»U A"- CUnm
aooiBKa or ras fedebatbo rana
Datum w oklepaju na primsr (O«tober II, !•«•). pvUt
Ko je Franklin D. Hoosovelt prvič kandidiral %a predsednika leta 1832, je bila Amerika na višku svoje depresije. Industrije so počivale, milijoni delavcev so bili na cestah in v "Hoovervillih" in banke so še vedno pokale, na farmah ja pa dan za dnevom pel šerifski boben.
Volilna kampanja demokratov je takrat bila lahka. Republikanski kandidat je bil ponovno predsednik Herbert Hoover — politično in socialno bankrotirani kandidat, ki je vrhu toga še zagovarjal milijonkmt prekleto prohfbicijo. ' Ker je za časa Hoovrove administracije izbruhnila velika kriza, je moral on nositi moralno odgovornost za vse posledice ekonomske anarhije, ki je kraljevala v Združenih državah v teku dveh republikanskih administracij pred njim.
Lahko je torej bilo demokratom. Akutfco vprašanje Amerike je bilo silna brezposelnost — in demokratje so enostavno naložili krivdo za brezposelnost predsedniku in ponovnemu kandidatu Hoovru. V očeh milijonov je £*. krivda držala kakor bi jo pribil * z najtršimi žeblji — in RoOseveltoVa zmaga je bila lahka reč.
Dane«, ko je po osmih letih spet predsedniška volilna.kampanja in ko Roosevelt v tretje kandidira za predsednika — pa republikanci delajo isto« kar so pred osmimi leti delali demokratje^
V Združenih državah je še vedno osem do; deset milijonov dolavcev brez dela in moralno odgovornost za to brezposelnost mora nositi Roosevelt poleg odgovornosti za druge "zločine", ki mu jih očitajo republikanci. Republikanci danes vračujejo demokratom — na enak demagoški način.
Resnica je, da je Roosevelt osebno prav toliko kriv brezposelnosti milijonov, ki so še brez dela in zaslužka v Združenih državah — kakor je bil Herbert Hoover oaebuo kriv velike brezposelnosti, ki je izbruhnila za časa njegove administracije.
(Prosveta je to^reanico pošteno povedala med volilno kampanjo leta 1032, dasi ni mela nobenih simpatij do Hoovrove naivne politike.)
Noben predsednik Združenih držav ne more biti direktno odgovoren za gospodarsko krizo. Odgovorni so le vodilni kapitalisti in finančni magnatje ter njihove organizacije. Ti so v prvi vrsti odgovorni — za njimi pa dele moralno odgovornost vsi oni človeški elementi v republiki, ki na stotero in stotero načinov |»omaga-jo gospodarjem privatnega kapitala. Tu je lahko uključena "tudi moralna odgovornost predsednika z vsemi drugimi javnimi funkcionarji vred, ki zagovarjajo gospodarstvo privatnih kapitalistov.'	>
Hoover je zagovarjal in ie zagovarja — kakor deloma še dela tudi Roosevelt — sistem privatnega kapitala, kljub temu urno pa prepričani, da bi bil Hoover rad preprečil ekonom-nko katastrofo leta 1929. če bi bil mogel, kakor smo prepričani, da bil bil tudi Roosevelt rad odpravil brezposelnost do zadnjega delavca v i»smih letih svoje administraeje, če bi bil mogel. Na koncu pa vsakdo, ki noče-biti namenoma slep, lahko vidi, da je Roosevelt nekaj le storil za odpravo ali vsaj olajšavo brezposelnosti, do-čim ni Hoover pred njim storil nič«s«r.
\ t
.Vsako očitanje temu ali onemu preddedniku, kakor vsakemu drugemu posameznemu javnemu uradniku, da Je osebno-odgovoren za brez-po^lnoNt in druge posledice ekonomskih katastrof, je torej golo demagoštvo, je debelo blu-fanje in bunkanirstvo iiolitičnih mazačev, republikanskih kakor demokratskih, ki ima namen, da preslepi najbolj neumne ljudi; pametnih ljudi ne bodo preslepili, toda liedakov je še doHti, ki vse verjamejo, kar jim mazač natro-
na dolga u «*•**.
Kakor se ponojgje. tako n» vraču je! Republikanci danes vračujejo z obrestmi demokratom: kakor so im» demokratje lsgsli leta HI32, tako republiksnei danes lažejo, ds^ m» vne kadi.
V demokraciji, Ki je razumna in Izobražena, ne bi tylo to mogoče; kajti noben politični šarlatan ali mazač se ne bi upal žaliti pametnih ljudi s takšnimi bedasto^ami. Ampak dejstvo, da se v Ameriki to še dogaja v tako goroMa*-tpsljt « satoji koloni.)
Nekoliko odgomra
Chicago. — Ne mislim polemizirati z Jbr. Arshenom, marveč le na kratko odgovoriti. Kar je Roosevelt dobrega storil za delavstvo na polju socialne in delavske zakonodaje, mu vse priznanje. In storil je""Wajb'rže več kakor bi kak navaden kapitalistični politik. Toda pri tem ne smemo pozabiti, da je bil prisiljen "nekaj storiti", ko je prevzel vlado marca leta 1983, ko je bila Amerika tako rekoč v razsulu.
Mož je bil toliko inteligenten, da je zbral okrog sebe razne liberalce in radikalce ter segel po socialističnem minimalnem programu, ker le s tem je lahko rešil kapitalizem in deželo potegnil iz velike obupanosti in razočaranja — saj se še spominjate, kako so bankirji in drugi mag-na<je skakali v smrt iz nebotičnikov, masa pa je stradala kot *e nikdar prej!
Torej, če ameriško socialistično gibanje ni v zadnjih 40 letih doseglo nič drugega, je vsaj RooseveltU oskrbelo najvažnejši del programa za njegov /'New deal". In to je že nekaj! To naj bo odgovor na vprašanje br. Arshena, "ali je socializem kam prišel v zadnjih 40 letih v Ameriki?'
Povsem nekaj drugega pa je oboroževalni program sedanje administracije, ki je obenem tudi program republikancev — sploh Wall streeta! Oboroževanje za resnično obrambo dežele je nekaj, kar se lahko zagovarja
Pred dvajsetimi
1'trd^nlk neke prekosite firme Jrfti letak knjevfte «*lje Ml hratovAtine vornikov i* pomsaa čev (AI>K). ki j« imatala po kratki »tavki i« iivnjevala letne počitnic« • plato za svoje člane ~
^■JKK. OKTOBHA
kovice
f starega kraja
Slovenije -
-tKip.ki "vampir"
umskem gozd«
avg. se je odigral v trškem gozdu gnusen zlo-
iki spominja na onega pri Ltovcu pri Grižah, o katerem ^davno poročali. Neznani Li srednjih let se je proti ve-Joribližal skupini otrok, ki ie igrala v Pregtejevi ulici. Lil je mladega, komaj 8-let-. dekleta, ki je za svoja leta Lj dobro razvito. Sila je to ličarjeva hči Sonja Ličen, vljudno pozdravila "gospo-poslušala njegovo naroči-Lnanec je Sonjo prosil, naj i neko pismo k Betnavskemu k kjer jo bo na razpotju Ča-i neka gospft. in. 4i -izročila jeg. Za to delo da bo"dobila jin nagrade. Deklica se je ppotila s pismom v Betnav-lozd. Za njo je prihitel tudi anec, ki jo je v gozdičku na-eL jo vrgel na tla in ji hotel
ti silo. Sonja se je močno »šila in pričela klicati na ioč. Ko je "vampir" uvidel, bo ukrotil žrtve, jo je pri-pestmi udrihati po obrazu ivi, da je nezavestna oble-Na njene klice so prihiteli je, pohotnež pa je pobegnil.
0	so prepeljali v bolnišnico, 10 ji nudili prvo pomoč. Za
pipirjem" poizvedujejo.
odpustila . •
delavstva
v	; ;
nno je, da Ptuj, gospodar-lelo trpi, ker ima premalo ije. V Ptuju je le nekaj lih obratov, ki zaposluje kostno število delovnih tako da pomeni v Ptuju industrijo Pirichova us-ma. Ta tovarna izdeluje ga-ijsko usnje, ki ga razpoši-tveliki meri v zamejstvo. Ko
1	vojni požar zanetil del Ev-se tej usnjarni vedno bolj
iizvoz. Radi pomanjkanja iz-mora delavstvo doprinašati žrtve. Od lanskega septem-pa do danes se je obrat moč-tkrčil. Tovarna postopoma liča delavstvo. Že petkrat so rriile odpovedi: v lanskem bru, letos pa v januarju, narju, juniju in juliju. Radi 'm odpusta delavstva trpi-idi mnogi trgovci, ki so iz-Di dobre odjemalce. Zato je potrebno, da na n^rodaj-mestih ukrenejo vse, da bo tovarna še nadalje obra-
tS ROPARSKI UMOR FBI BARBARI V HALOZAH
^ 10. avg. se je v Medrib-Pri Sv. Barbari v Halozah 'k pretresljiva tragedija,
Jftev je postala mlada na, žena trgovca Debel j a-pnošnja okolica je vsa pod N silovitega ogorčenja nad TOim umorom in ropom w*ijakovih. Pri tem je tra-' tembolj, ker je gospodar PWh vajah. *
drznih roparjev je naj-
*	noči od sobote na nedeljo ^ vnekci klet Na mejah pri f»rjanu. Nat(, ho okrog polili s puškami, revolver-
JJfP'- m"tikami in koli na ■Pk'jV° hišo v Medribniku, l'a s° dobro zastražili, Pje l/ila \ ;,ka pomoč one-r1'^ Okrog hiše ne je raz-g^^rHjahje. Skozi okna v sobo, v kateri so ** ' postelji no letna ' ' ' i< Mi strani otro-, Tna deklica in 6 leten lfr na dfugi |H>steljf tr-m'1"" ' < Kmeršič Mari |,ri 9v- »*rbari. ''uliiano so zadeli tri
•|T\| \ *rce> drugj vl|.e.
i' v stfgno. Mali de-
*	"I« ^oda naklonjena. I "'rH, fantka pa je L J1 ',rol;<* lovske pu-
"ahka ozdravel. Tudi M)'' i» o<inesit zdravo J<o-r:^ k" " krojfl* preluknjane j>o*telje. ■trgali krite in Pomočnici, ki je nrf pomoč, m iz-
"» li Vo in ji rroaju t ^ve. kje j« denar.
ni mori	Prebrskali l,n in omaro, kjer JkW denar, Sodijo,
da so odnesli 40,000 gotovine. Izpraznili so trafiko in se založili s klobasami. Nedaleč od hiše so si pri neki mlaki prepirajoč se delili plen. Nato so izginili. Vse kaže, da je bil medsnjimi tudi eden izmed domačinov, ki je dobro poznal okolŠČine pri hiši. Rojpirji so bili namazani z ogljem. Sosed brat Debeljak je hotel s puško na pomoč, a so ga takoj pregnali s številnimi streli. Ostali sosedje so trepetali v smrtnem strahu v svojih^ hišah.
Kmalu je prihitelo na lice mesta orožništvo iz Sv. Barbare, tudi iz Ptuja so bili že čez 1 uro tam, zjutraj je prispela še policija iz Maribora in Varaždina, vendar so do zdaj sledovi še pomanjkljivi.
raztelešen ju so ugotovili, da je nastopila takojšnja smrt. Vsa Sv. Barbara obžaluje nesrečno družino, ki je zgubila plemenito mater, dobro ženo in skrbno gospodinjo.
Strahovita smrt zločinca Lubeja
I Letos spomladi je pobegnil iz mariborske kaznilnice zloglasni vlomilec in tat Franc LubejTPo-" tikal se je po severni Sloveniji ter vlamljal in kradeL Te dni so ga orožniki iz Slovenske Bistrice izsledili v Spodnjem Grušov-ju, kjer se je skrival pri svojem bratu. Obkolili so kozolec, kamor se je^ Lubej skril, ter ga pozvali, naj se vda. V odgovor pa je zločinec zažgal slamo na kozolcu in pred očmi svojih zasledovalcev zgorel s kozolcem vred. Kasneje so našli njegovo zoglenelo truplo med ožganim tramovjem. Sedaj si belijo glave, zakaj se je Lubej tako bal orožnikov.. Zaradi bega iiz kaznilnice bi ne šel v tako straMvito smrt. Zato sumijo, da je Lubej izvršil roparski umor v Zrečah pri Konjicah.
PO SLEDOVIH STARIH ROKOVNJACEV
Ljubljana, 12. avgusta.—Zgledu zloglasnega Haceta in Brade-Ške hoče slediti 29 let stari Anton Sever, po domače "Mihov", doma iz Ježice, ki se že dalj časa klati po deželi, vlamlja v hiše in pobere, kar mu pride pod roke. Poznajo ga orožniške postaje v ljubljanski okolici, kjer je pred mesecem, zlasti v okolici Jeiice, izvršil celo vrsto vlomov in odnesel precej denarfa, zlatnine, perila, oblek in drugih reči. Ko so mu postala tla prevroča, je za nekaj tednov prenesel torišče svojega vlomilskega delovanja v okolico Litije in Zagorja; v oddaljenih zasavskih vaseh je na bral obilo plena. Ukradeno blago je najbrž skril v gozdu, da ga pozneje preda prekupčevalcem, s katerimi ima gotovo prav dobre zveze.
Pred dnevi se je pojavil Sever v kamniškem okraju, ker so ga nekateri videli. Sicer pa so dovolj zgovorno izpričale njegov prihod itevilne prijave o vlomih in tatvinah, ki so pričele kar deževati na posamezne orožniške postaje. Tako je obiskal Sever nekatere vasi v okolici Ihana. Vlomil je v Goričici v hišo posestnika Leopolda Pirca ter mu odnesel 1,000 din gotovine, tri
ir»njo
Iti hih
zlate prstane in še nekaj dragocenosti v skupni vreduusti 1,700 din. Tudi več drugih posestnikov je*'okradel zu manjše vsote denarja in si prilastil v hiši posestnika Ložarja celo pogonski jermen, vreden okrog 460 din. Njegov najnovejši vlomilski obisk je veljal lovski koči odvetnika dr. Iva Benkoviča iz Ljubljane. Koča stoji v križki fari kamniške občine. Odnesel je več odej, posodja in drugih predmetov v vrednosti čez 1,000 din.
Orožniki pridno zasledujejo Severja, pa se jim spretno izmika v samotna skrivališča. Po njihovem pripovedovanju je Sever oborožen s samokresom in s lovsko puško. Je srednje postave, zagorelega obraza, oblečen je v siv pondšen suknjič, obut je v nizke črne čevlje. Seveda je verjetno, da se. Sever večkrat preoblači, kakor je sploh močno prebrisan in bo morala oblatit pač napeti vse sile, da ga ujame in ga izroči gospe pravici.
Zakaj hrup škoduje?
Cisto nagonsko si želimo iz mestnega trušča v mirnejša predmestja ali celo še dalje na deželo. Ne da bi mogli povedati zakaj, čutimo sairii, kaj nam je potrebno: mir. Na kakšen način se kaže, da nam mestni trušč škoduje? Eden izmed znakov je ta, da prične želodec stavkati. Ne proizvaja več toliko soka, kolikor je potrebno, in tako se tudi jedi ne morejo zadosti prebaviti. Zavoljo tega trpi zdravje.
Zdravniki z državnega vse-učilišča^V Zapadni Virginiji pa so odkrili sedaj še nekaj čudnega: visoki zvoki nam škodujejo bolj nego enako glasni globoki zvoki. Hrup ki ga proizvaja n. pr. pnevmatsko kladivo, prenašamo dosti težje, Če ima visok zvok, nego Če je zvok globok, pa Čeprav je ta enako močan ali pa še nekaj močnejši. Želodec nam to izdaja: ob visokem zvoku stavka temeljiteje.
Seveda ne velja to za vse ljudi enako. Marsikdo vzdrži hrušč, ob katerem napadajo drugega že slabosti. V splošnem pa velja, Jcar smo povedali.
Van A. Bittner bo govoril za Roonvelta
Chicago, 24. okt. — Van A. Bittner, pokrajinska direktor jeklarske unije CIO, in Joseph J. Kehoe, predsednik unije Amal-gamated Association of Street and Electric JRailway Empk>ye», bosta govorila na Rpoeeveltovem shodu v Čikaškem stadionu prihodnji torek zvečer. Glavni govornik na tem shodu bo newyor-ški župan Fiorello La Guardia. Shod sponsorira Illinoiski odbor neodvisnih volilcev, kateremu načelu j« te William F. Clarke, profesor na univerzi De Paul, in Charlotte Car, direktorica Hull Housa.
PROS VET Av J
Inozemci morajo prijaviti
spremembe naslova
Letošnji zakon o registraciji inozemcev satova, da registrirani inozemer morajo takoj prijaviti vsako spremembo svoje stanovanjske adrese, kot naglaša Earl G. Harrison, ravnatelj za registracijo inozemcev v federalnem justičnem departmentu. %
"Nekateri inosemci pomotoma mislijo, da jim ni treba prijaviti, kadarkoli spremenijo svoje stanovanje, dokler ^liso dobili od nas potrdila," pravi Mr. Harrison. "2elim poudariti, da registriran inozemec, ki se za stalno nahaja v Združenih državah, nam mora prijaviti naslov svojega novega stanovanja v teku petih dni po preselitvi, ako je dobil potrdilno karto ali n*. Dijaki, turisti, posetniki in druge osebe, ki so bile v to deAelo priputeene za začasno bivanje, niso primo-rani prijaviti vsako spremembo naslova, pač pa morajo prijavljati svojo ivzmenčno adreao vsake tri meaq£e, če so jo spremenili ali ne. Ako inozemec tega ne prijavi, bo podvržen kaznim, ki jih zakon o registraciji inozemcev določa za one, ki ne prijavijo spremembe adrese. Te kazni so $100 globe, 30 <}ni zapora ali oboje."
Tiskovine za prijavo naslova in za prijavo uradu za registracijo inozemcev o spremembi naslova so na razpolago v vsakem poštnem uradu. -—
"Petrdila — receipt cards — se iz Washingtona pošiljajo kakor hitro mogoče", Mr. Harrison nadaljuje. "Število _odposlanih potrdil je vsak dan večje. Oni nedržavljani, ki se preselijo, potem ko so se registrirali, aH pred^ no so dobili potrdila in ki ne prijavijo spremembe svoje adrese, ne bodo dobili potrdila. Potrdtta se pošiljajo na adreso, navedeno ob registraciji, in poštarji so dobili navodilo, da ne smejo poslati potrdila na novi nasJov, marveč povrniti potrdilo v Washington. Seveda jako važno je, da vsak registrirani inozemec ima to potrdilo, kajti to je dokaz, da je zadostil določbam zakona o re gistraciji inozemcev."
Mr. Harrison nasvetuje onim inozemcem, ki se niso še registrirali, naj to storijo čim prej mogoče. Registracija bo trajala do 26. decembra v prvo in drugo razrednih poštnih1 uradih in drugih javnih prostorih, uradno označenih v to Bvrho.
Torej se bo moralo tudi delav- j> •• stvo spoprijazniti t dejstvom, da / QI| RQpltQll s pogajanjem za višje plače ne bo * dosege splošnega blagostanja.' L^^J^J" Pričeti bo treba delovati za pra- V JUgOSlQVl]l vilno in edino izvedljivo teme-1	. .. .. .	„,.
Ijitost, s katero se b?prešlo čez' ^ f,kl "Neues VV.ener vse ' zapreke. Strmoglavih bo T*fb*U * ^ L' 1 Pn" treba glavni činitelj ali vzrok.'"!1	A. Hemrichsbauerja,
In ta činitelj je denarni način	jutn°vihf-
poslovanja. Kadar se bo ljud-	druJ£ "J u'
etvo zavedlo tega. da je "Priče **	^-tkapi « mi
system" glavna ovira, potem ne posten	Uahodni k^tal na
bo več pritoib, izginila bo zavist Jug°4vlhwd!l); l	Ht>
in naposled bo pričetek in nad*. IT^	^ 1
! je vanje smotre nega dela. Koi*	° Jf.	Jf?,e"
nost bo nova Amerika - tek-	t>el|fij«kim Itd,, kapitalom,
na ta, ki bo v prvi vrsti blagor Mj^nlm v jušnov, hodni Evropi z« prebivalstvo tega kontinenta.!ko	"f,hov f0"1*"3*™*1
In slednjič bo vzgled tudi osta lemu svetu, da bodo uporabljali isti način s naravnim bogastvom, s katerim so obdafjeni. S tem se bo odpravilo medna^ rodno iikoriščevanje.
Znanstveniki na vseh poljih imajo ovire, ker se njih umstvo ceni v denarju, mesto tega. kar naj bi^lužilo v ljudski blagor. O da, denar je bil in je še vedno glavna ovira splošnemu napredku. Večkrat čitamo o rainih grožnjah kapitalizmu, toda tako malo je ljudi, ki bi bistveno zadevo premislili in se o nji temeljito poučili. Dokler smo in bomo verovali v denar in politične stranke in se v istih udej-stvovali .toliko č*šaJx> obstojala nestalnost. Politiki vendar samo obljubujejo, a ustvarjajo pa nič. Obljube ne polnijo želodca in ne ohranjajo življenja, obratno merijo zelo na kratko, ker drugače ne znajo.
Bratje in sestre po drvutih naselbinah širne Amerike: Kadar imate priliko, ako se v vaši naselbini vrši predavanje o tehno-kraciji, pojdite, in poslušajte. Ker organizacija ni . nasilnega značaja, vsebuje aamo razlago, j« ta organizacija edina v Človeški zgodovini, ki ima temeljite pogoje privesti človeštvo do res« ničnega blagostanja. (Zal. da je dopis prišel predano na vrsto M vaše predavanj«.—Urad.)
Anna Prime, 748. ,
Poveljnik angleškega -letaUkega zbora
odlikovan
London, 26. okt. — Polkovnik Ronald G. Kellett, poveljnik angleške letalske eskadrile, ki je uničila 113 nemških bombnikov v enem mesecu, je dobil visoko odlikovanje od letalskega ministra v znak priznanja izvršenih junaških činov.
Glasovi Iz
naselbin
(Nadatjavanjs s t. rtraal.)
razmere, v katerih živimo. Velik odstotek ljudi se še vedno zanaša pa preteklo dobo uposlitve, ne meneč se spoprijazniti z idejo, da delo opravljajo stroji boU hitro iu natančneje, kot najbolj izurjeui delavec današnjih dni. In delo, ki ga opravljajo stroji, se je razširilo na vse panoge: kmetijstvo, izdelovanje raznih predmetov in uporabi raznih predmetov', kakor tudi pr) poslovanju. Skratka: stroj nadome^ šča vse sloje, ne samo. delavce.
Nov bombni napad na Čungking
Kitajci poročajo o zmagah
Cungkiag, Kitajaka. 2%. okt,— Japonski letalci, so včeraj ponovno napadli to mesto, kjer je začasni sedet kitajske vlade, bombami. Ena bomba je treščila na tla v bližini ameriškega poslaništva, nadaljnja pa > eksplodirala ob reki Jangtse in poškodovala ameriško topničar-ko.
Bombe, katere so vrgli Japonci, so porušile več hiš in povzročile ogromno škodo. Okrog sto civilistov je bilo ubitih in ranjenih v napadu. Bombe so potopile neki angleški parnik in razdejale kanadsko misijonsko postajo.
Hongkong, 26. okt. — Vest Iz kitajskega vira se glasi, ds so kitajske čete ruokupirale več strategičnih pozicij pri Nannin-gu, glavnem mestu - province Kvvangsi, v protiofenzivi, V vročih bitkah je bilo čez tri tisoč japonskih vojakov ubitih.
in politični vplivjyi tem področju. Smatra, da je to vprašanje postalo akutno in da ga je potrebno rešiti. Ker v samih teh državah, po njegovem mnenju, ni dovolj kapitala, da bi se ga lahko izrinilo, je v nemškem interesu, da se pozanima za to atvar.
Pri nas se doslej z Izjemo redkih Člankov v revijah in dnevnikih, niso zbirali in objavljali podatki o gibanju tujega kapitals v Jugoslaviji. Šele pred kratkim je izšla uredba o tem vprašanju, če se bo izvedla, bomo po dva in dvajsetih letih vendar prišli do uradne statistike o tujem kapitalu, vedeli bomo, kakor pravi srbski pregovor "i ko pije 1 ko plača."
Namen In vloga tujega kapitala
Ko se je konec prejšnjega in zadetek našega stoletja sačel is najbolj razvitih velesil poleg bla-
?a izvažati v vedno večji meri udi kapital, da bi ss oplodil v tujih deželah, ki radi svoje he-razvitosti predstavljajo ugoden teren za eksplotftacijo, se je pojavil tudi problsm tujega kapitala. 2e prej so kapitalistično razvite drŽaVe, Anglija, Francija, potnej* tudi Nemčija In Amerika izvažale 'kapital, toda izvažale so ga predvsem v obliki posojil raznim nerazvitim in malim'državam, ki so na ta način postale politično in ekonomsko odvisne od svojegg upnika. V teku 19. stoletja s« na ta način prišle v zavisnost velesil vse ma^ le balkanske državne. Turčija in Bolgarija so tu Imeli predvsem nemški, Srbija, Grčija In Rumu-nija pa angleški, Irancoski, deloma tudi ruski kapital. Finančni mogotci so našli ceneno delov no moč, visoke obrestne mere, cenene koncesije rudnih polj, razne privilegije s strani državic Itd,, kar Jim Je omogočalo ogromne dobičke.
Nameu tujega kapitala Je po lltično in ekonomsko zasužnjeva nje nerazvitih dežel, ekspluala*

w

HP* '
Novo bedo, Zletovo s svinčeno cinkovo rudo, rudnika krema Alatini Mineš pri Skoplju itd. Pa tudi v ostale industrijske (mnoge je neprestano vdiral tuji kapital. Sartid, Brodska tovarna vagonov, Jasenica v želez, strojni industriji Solvay, razne rafinerije nafte, v cementno in gozdno ndustrijo, v Našice itd., industrijo stekla ter vobče v vse panoge. Nadalje je zavzemal vse Važnejše pozicije v prometu (gradnja prog firme Batignoles) v trgovini in bankarstvu. Od leta do leta je vpliv tujega kapitala pri nas rastel. CeJa vrsta karteiov in koncernov pri nas je danes stvarno pod njegovim vodstvom.
Po podatkih iz leta 1938 je bi-o v gospodarstvu l,06fi milije^ nov din francoskega kapitala, angleškega za 800 mil,, švicarskega sa 708 mil., italijanskega za 498 mil., ameriškega za 422 mil., češkoslovaškega sa 300 mil., ogrskega za 246 mil., belgijskega za 2H8 mil., švedskega za 110. Danes je brez dvoma že na prvem mestu nemški kapital, ki znaša precej čel 1 milijardo. raznih podatkih is leta 1&S8-M) znaša odstotni delež tujega kapi-taU V, čfclokupnem našem akek* narskem kapitalu nad 50 odst. Tuji kapital prevladuje v rudarstvu (78 odst. vsega vlofteuega kapitala), ladjedelatvu, telesnost roj ni, kemični, tekstilni, čev-jarski, cementni, električni in stekleni industriji (92 odst. vsega kapitala). Močan položaj zavzema tuji kapital tudi v gozdni in prehranbeni industriji, nadalje v prometu trgovine In de-, narstvu.
Vpliv tujega kapitala pri nas neprestano raste. Vlekel je is svojih podjetij bajne dobičke na račun delavcev in rasnih prlvl-egijev, Eksploatiral je naše najvažnejše rude kot baker, svinec, cink, krom, antimrfti, da celo Malo je izvažal v tujino, dočlm smo morali mi drugod kupovati baker, svinec, cink, zlato itd. S svojimi kartelnimi cenami je pridobil milijarde pri gradnji železniških prog in pri oddaji električne struje itd. O položaju delavcev v rudnikih In tovarnah tujega kapit&la Tropče, Bor, Beočln Itd,, Je pisal tudi že tuji tisk,
Kako rešiti vprašanje tujega kapitala?
Na prste bi lahko našteli vso one, ki danes he priznavajo, da He vloga tujega kapitala pri nas škodljiva. Vendar pa večina ekonomskih pisateljev nasprotuje nacionalizaciji in smatra, daje tuji kapital potreben, smo dežela, ki Je revna kapitala. To ugotavlja U,.kongres ekonomistov v
bogastev, isvlačenj« dobička na račun cenene delovne moči, izkoriščanje visoke obrestne mere v bančništvu teh dežel, Izkoriščanje privilegijev, ki Jih dobiva v teh deželah, osvajanje domačega trga. Praksa Je popolnoma ovrgla teorijo o plemenitih namenih in civillzatorskl vlogi tujaga kapitala.	,
Tudi pri nas vedno bolj uvl devajo rasiskovalci tega vprašanja, da je temu res tako. Seveda tu ne mislimo na razne plačance, ki jim Je poklic reklamiranje tujega kapitala.
Vdiranje tujega kapitala k nam
Ze iz predvojnih čssov Je bii v deželah današnje Jugoslavije tuji kapital globoko vsidran. Po vojni je prišlo do "nacionalist cije" kapitala centralnih sil. Nekoliko "nacionaliziranih" manj ših podjetij je prišlo sicer v roke domačinov, nekaj tujih pod jetij" '(sladkorno tovarno v Beogradu in dve gozdni jiodjetji) je
cija rudnih in*drugih prlrodnlh ^	0 tuJam k«plt*lu:
Češka generala aretirana v Rumuniji
Bukarešta, Kumunija 26. okt. — Dva češka generala, ki sta pobegnila v Kumunijo, sta bila včeraj, aretirana na obtožbo sabotaže in sodelovanja s Poljaki prevzela država, a vsa druga so v zaroti, katere narmm je bil|ostala v rokah tujih finančni-uničevanj« oljnjakov. Uradni'kov. Nacionalizetorji so zaslu-buletin pravi, da so bili bivši žili težke milijone, poljski zunanji minister Beck.l "nacionalizaciji," ki je pu-člani M všega poljskega poslanKNtila v ms glavna podjetja v ro-štva v Bukarešti in veliko število kah predvsem francoskih in an-izmed 7000 poIjakih beguncev v gleških kapitalistov, se js seve-službi angleških intereeov. Mir- da nadaljevalo prodiranje tujega šal Kmigly-Hyds. bivši vrhovni kapitala v Jugoslavijo. Vlade so poveljnik poljske armad«*, je bil dajale nove koncesij«*. tudi aretiran v četrtek.	domači finančni mogotci so te
~ - „,	trudili, da privabijo Mm več tu
"Kot deželi revni na kapitalu Je pri nas tuji kapital dobrodošel In ml v glavnem odobravamo dosedanjo liberalno politiko (naši ekonomi so sicer za dirigirano gospodarstvo, le tu naj vlada liberalizem t) odprtih vrat napram tujemu kapitalu." Tako misli tudi pisec v "Neuos Wlener Tag-blattu." Ce pa |M>gledamo francoske in angleške ekonomske liste, bomo tudi tam našli ta argument kot opravičilo za uvoz kapitala na Balkan.
Tuji kapiteli, ki se plasirajo v deželo, ki Je revna lastnega kapitala, imajo za posledico^ da postane ta dežela samo še revnejša, kar se tiče lastncgjfe4epJlala. ki vedno bolj propada v konkurenci s tujimi (Kidjetjl. Zemlja pada v vedno večjo zavisnost, hlapčevanje. To Je nepobltno dejstvo In lep primer bi lahko našli ti ekonomisti pri nas.
Toda argument, ki opravičuje liberalno lulitiko do tujega, kapitala nI točen. Navedli bonfo le nekaj suhih dej»t«v. Od srede septembra do danes J« samo Narodna b<« nka zmogla skoro 5 milijard izrednih kreditov, to pt Je več kot sneta priblUno tuji kapital v naŠ4*m gospodarstvu. V Beogrsdu je bilo po vojni vzida nih H milijard v hiše. Od tega lahko računamo, da je bila ponvica potrošena le v luksusne s vrbo. To pa je toliko, kot snaša tuji kapital v našem gos|iodar-
(.rupa ameriških vojakov, ki
tržb« v skakanju z klal pri Kort Hennlug*, <»a.
1&. kapitala k nam. U od sa-	t J^L
mega začelkt je ,m,l tuji kapi-	J* T J^l™
/- |UI v rokah naša najvažnejša ru <> ^^	ZTZktlv
deritka podjetja TPD, nidnlk<. ^ »^Majo v čisto neprocluktiv-
bakra v Boru. Mežiški rudnik'1* »vrl,f ,
- Kdiiia rešitev Je nacionalizacija tujih i>odjetiJ, ki |ia mora biti totalna, goveda Je sato prvi |x»goj. da jo bod<> izvajale vlade in ljudje, ki imajo pred očmi interese ljudstvu, t» pa late reso maloštovilaih rtfogoteev in svoj lasten Žep.—T,	_____ „
Vojaško veibanje otrok v Mehiki
Mežico City, 26. okt. -sodnik Cerdene« Je odredil vo. -vjnc(l tnllmons, Htjdsnpoško jtško ležbenje zt dvt milijona r{|<tn|||o pirita, Pudrinsko rudni« šol »ki h otrok. Prosvetni mlnis- ^ Aleksintc. Vrska Čuka Itd. ter, ki Je objavil U dekret, je po vojni je poeetao angleški ka* dejal, da m- bo vežbanje 'pričelo |Htal začel eksploatirati še nova v vseh ljudskih in v mnogih pri rudna bogastva Tropča (konce-vatnib šokih 1. novembra pod Mijo jim je prodsl Rado 1'sšič, nadzor »tvoru vojnega ministra, sin Nlkok 1'asiča), Ko^iaonlk,
s. j . .it,

POmreiJEK, 28. OlfTnan ■
PROSVETA
POL O M

EMILE ZOLA
ROMAN IZ VOJNE L. 1870JI
Preložil VLADIMIR LEVSTIK
(Se nadaljuje.)
2.
Okrog osme ure je solnce razpodilo
težke
oblake, in žarka in čista avguatova nedelja je zasijala nad Muehlhauaenom, sredi širokega, plodovitega polja. Iz taborišča, ki je bilo zdaj prebujeno in je brenčalo od življenja, *o ae slišali zvonovi vseh župnij, veaelo doneči v jas-ni zrak. Ta lepa in vendar tako atrašno nesrečna nedelja je kazala avojo veaeloat in svo-je blesteče praznično nebo.
Gaude je mahoma zatrobil k razdelitvi zaju-treka, in Loubet ae je začudil. Kaj? Kaj je bilo? Ali je to nemara kura, ki jo je sinoči obljubil Lapoulleju? Rojen v tržnici v Rue de Cossonnerie, ^slučajni sin branjevke z zelenjavo, je opravljal vojaško službo "za tfroše", kakor je govoril, ko je prej poskusil vse obrti; bil je kuhar svojega oddelka in neprestano je iztikal za dobrimi rečmi. Sel je pogledat, do-čim se je Chouteau, "umetnik", pleakar z Mont-martra, lep človek in revolucijonar, srdit, da ho ga poklicali pod orožje, Čeprav Je bil že <Jo-služil, neusmiljeno norčeval nad Pachejem, ker ga je zalotil pri molitvi, klečečega za šotorom. Takšen tercijal! In zakaj da ne prosi svojega boga rajši kar za stotTsoč liver rente? — Toda Paehe, kmet iz daljne pikardske vasi, slaboten in ostroglav, se je izročal" posmehu z nemo krotkostjo mučenikov. On je bil v družbi z ' i^apoullejem neprestana žrtev hudomušnosti _v*ega odddelka; ta orjak, cvetlica aologneških močvar, je bil v vseh rečeh tako neveden, da je tisti dan, ko je prišel k polku, izrekel željo videti kralja. In dasi je krožila novica o FroeHchwelilerski nesreči "že od ranega jutra, vendar so se vsi štirje smejali ter s svojo ma-
Ainsko brezbrižnostjo opravljali navajencTdelo.
t-
Ruzneslo se je mrmranje kakor od veselega preaenečenja. Desetnik Jean in Maurice ,ob njegovi strani, sta se vračala z drvi od razde-ljtve. Zdaj so vendar že enkrat delili tista drva, ki so jih čete sinoči zaman čakale, da bi Hi nkuhale juho. Bijo je le dvanajst ur zamude.	y
"Živela intendanca!" je kriknil Chouteau.
"Nič ne de, samo da so tu!" je dejal Loubet. "Ah, kakšno imenitno juho in meso vam zdajle pripravim!"	v _
On je po navadi rad prevzemal skrb za jed? —4ji hvalili so ga, kajti bil je mojater v kuhanju. Toda j*b takšnih prilikah je pa tudi obsipal I<apoul)eja4 nenavadnimi opravki.
"Pojdi zdaj po šampanjec! Pojdi po gomolj ike . . ,
To jutro pa mu je šinila po glavi pravcata čudaška misel pariškega nepridiprava, ki ae norčuje nad nedolžnim človekom.
"Tak hitro! Daj mi kuro!"	___.
"Odkod kuro?"
"Saj je tam, na tleh . . . kura, ki sem ti jo obljubil; tinta kura, ki ti jo je denetnik pri-
mnM*
Pokazal mu je velik bel kamen, ki je ležal pred njunimi nogami. Lapoulle v svoji osuplo-ati ga je naposled prijel v roko ter ga pričel obračati.
L. strela božja! Ali opere* kuro, ali ne? , . . $e enkrat; operi ji vrat, operi kremplje! ,\y . Ne štedi z vodo, lenoba!"
In zaradi gole šale, ker ga je misel na juho delala veselega in razposajenega, je vrgel kamen z mesom vred v kotel z vodo.
=j=a ■ tem
"To da juhi šele pravi okua! Aha, ti tega nisi vedel, ti, nevedne!, vamp ti preklicani!. Ti dobiš šiško, videl boš, kako Je nežna!0
Oddelek se je vil od smeha nad obrazom poulleja, ki je bil zdaj že tako prepričan, da ae je oblizaval. Ta Loubet vam je bil kujon! Nemogoče, da bi se človek dolgočasil v njegovi družbi! ... In ko je ogenj prasketal, kotel pa je začel prepevati, so se vsi pobožno zbrali naokoli, zamaknjeno gledajoči, kako je meso plesalo v juhi, in požirajoči prijetni vonj, ki se je pričenjal širiti. Bili so lačni kakor psi, še od sinočnjega večera; misel na jed je navduševala vse. Bili so poraženi — a kaj, to ni vzrok, da si človek ne bi napolnil želodca. Od konca do konca taborišča so plapolali kuhalni ognji in je vrelo po kotlih; kakor da bi požrešna radost pripevala jasnim pesmim zvonov, ki so se neprestano glasile iz vseh muehl-hausenskih far.
Ko pa se je bližala deveta ura, se je pojavil ftemir, častniki so pričeli begati semintja, in poročnik Rochas, ki je dobil od kapitana Beau-douina neko povelje, je stopil pred šatore svoje oddelka.
"Brž, zložite vse, zavijte^vse; odhajamo!" "Pa juha?"
•"Juha bo drugič! Mi odrinemo takoj!"
Gaudejov rog je oblastno zatrobil. Vseh se je polastila nema, srdita osuplost. kaj! Oditi brez jedi, ne počakati kratko urico, da bi se juha skuhala! Oddelek je hotel piti juho kar takšno, pa je bila še sartTkrop, in tudi neku-hano meso se je ustavljalo zobu kakor -usnje. Chouteau se je hudoval s srditimi besedami. Jean je moral posredovati, da je pospešH priprave svojih ljudi. Kaj se je vendar tcdi mudilo, da je trebalo tako hiteti in naganjati moštvo, ki se niti ni imelo časa pokrepčati? Mau-rice je neverno skomizgnil z rameni, ko je dejal nekdo pred njim, da marširajo proti Pru-som, maščevat se. V manj nego četrt ure je bilo taborišče podrto, šatori zloženi ter privezani na telečnjake,. piramide pušk razdrte, in na goli zemlji ni ostajalo ničesar razen ugašajočih ognjev, pri katerih so prej kuhali. *.
General Douay je imel resne vzroke, ki so ga napotili k nemudnemu umikanju. Brzojavka Schalstadtakeg* podprefekta, ki je prišla še pred tremi dnevi, je bila zdaj potrebna: nova brzojavka je poročala, da so zopet videli pruske ognje pretiti Markolsheimu; od drugod pa so javljali, da gre pri Huningenu cel zbor sovražne armade čez Reno. Podrobnosti so sledile, natančne in v obilici, videli so že konjico in topništvo in pehoto na pohodu, čete, pomikajoče se od vseh strani proti točki svoje združitve. Ako bi se mudili le še eno uro, pa bi jim bila nedvomno odrezana pot, da se umaknejo proti Belfortu. Pod učinki poraza, po Weissenburgu in Froeschvtfeilerju, je preosta-jala generalu, osamljenemu in .izgubljenemu na prednji straži, edina možnost, da se naglo potegne nazaj; in to tem bolj, -čim so bife jutranje novice še resnejše od tistih, ki so dospele ponoči.
Naj preje se je odpravil generalni štab, v brzem diru, poganjaje konje z oatrogami, boječ se, da ne bi bil prihiten ter našel Prusov že v Altkirchu. General Bourgain-Desfeuillea, ki je slutil naporno etapo, se je iz previdnosti napotil čez Muehlhausen, kjer je obilno zaju-trekoval, zmerjaje nad takšno gonjo.
(Dalje prihodnji)
Operacijska soba neke berlinske bolnišnice po bombnem napadu.
Agentitis
Damir Felgel
21/oktobra 10.,.. o
Sam tievem, zakaj sem se lotil dnevnika. Dnevnik in mlad od-\etnik! Se pegaza bi bilo treba, ki hi me čakal v predsobi, da ga zajaJem v svojih uradnih urah ter napravim vzklicne izvode recimo v sonetni obliki, menično tožbo pa v epskih trohejih,
Z dnevnikom je vedno zdruie-ita ženska duša in mlado ljubezni in poezije polno dekliško srce. Zakaj naj bi se jaz držal navade, zakaj bi ne smel izlivati mlad <Mlvetnik svojih doživljajev v dnevnik vsaj v začetku, izvrše-\anja svojega poklica? V začetku pravim, saj pozneje "cel dan iz pravd koval bom rumenjake." I u prepričan sem, da bom rad prebiral v poznejših letih svoje spomine.
Danes sem odprl svojo odvetniško pisarnft. Sedim v svojem fotelju »am a sabo zadovoljen. Kdo bi |ia ne bil? Dosegel sem s\oj cilj, za vsak slučaj sem že zavarovan zo|*r nezgode'to na življenj«* s precejšnjo avoto, za I skrajno silo imam tri drago* »mm« turške ju-ečke, edini apOmwM*i\:i rajno teto,—in. s pomoFJo po ne*tnikov, trgovcev in prekanje »lih lumttov se bo ž? dalo živeti.
Začel sem zidati irradove visoko v oblike". Moji bodoči klijen-
ti so mi donašali kamene in uvr-ščeval sem jih drug k drugemu v mogočno stavbo. Nekdo je potrkal na vrata. Kakor opusti navaden zidar svoje delo že pri prvem udarcu dvanajste ure, tako sem tudi jaz prekinil svoja stavbeni dela v zračnih višavah, čim sem zaslišal šum pred durmi. Srce mi je začelo biti hitreje, radovednost, kdo bo moj prvi klijent, Yne je mučila in glas ae mi je tresel, ko sem. zaklical: "Naprej!"
Kar dva gospoda sta stopila v pisarno. Elegantna obleka, zlata veri>.ica, moderni dežnik v palici m) me pripravili v hipu do spoznanja, da imam pred sabo dva tnigatir hišna posestnika in da !m> torej tudi moj zaslužek primerno masten.
Ponudil sem jima stolici. "Kakor hitro ava »vedela, da ste odprli pisarno," tako je pri čel starejši gospod, "sva prišla k vam. Važno zadevo imava z va mi obravnavati, gospod odvetnik, zadevo, ki bi vam donašala obilno udobnost
ležni pri nobenHrugj banki.
Zastopstvo neke lianke mi torej hočeta poveriti, sem si mislil. Ni slaba ideja!
"Gotovo nama ne odrečeta ponudbe, ko vam pojasniva |togoje. Naša zavarovalnica, za katero
potujeva ..."	* ____
"Obftalujem, gospoda, jaz sem
mojih ust, da je prišel prepozno, (krolftalujem itd., me je tako čudno pogledal, da mi ostane trajno v spom i ntr njegov pogled, ki je izražal jezo in žalost obenem. - *	_
Tako je šlo ves dan. Skupna vsota, za-katero so me hoteli zavarovati razni agentje, znaša do sedaj 286.000 kron, konceptnega in uradnega papirja so mi hoteli naprtiti kar cele vagone, znanstvenih knjig za eno vseučiliščno knjižico, le stranke ni hotelo biti!
Odvetnik brez strank! Zdravnik brez bolnikov. Zdravnik jma v tem slučaju ugodnejše stališče. Svojo znanost poskuAa lahko na svojcih, na služinčadi, na prijateljih. Vedno je kdo bolan, posebno pri tem nestanovitnem vremenu; Toda jaz! Svet stal pač preveč pohleven!
bo, če se uresničijo ideali ,------
lja Tolstega?
Vsajc začetek je težak! S to prislovico se tolažim kam, kako razvije va. Poguma ne izgubim in hodijo še pav dni sami agentje v mojo pisarijo,
25. oktobra 19....
Drugi dan. Nič novega ( Samo več obiskov sem imel danes .—seveda zopet agente. Po dva in dva sta prihajala menda zato, da je imel vsak ko j svojo pričo pri rokah, ako bi se mu zgodilo vsled odvetnikove nervoznosti kaj neprijetnega.
S pisalne mize sem iz previdnosti odstranil črtalo, črnilnik, škarje, sploh vse nevarne pred mete, ki bi me mogli spraviti \ direktno zvezo s kazenskimi pa ragrafi.
Davi mi je čestital prijatelj Rudolf k včerajšnjemu uspehu Sinoči mu je namreč pravil v ka varni moj hišni gospodar, da prihaja k meni mnogo strank in da mi bo moral zvišati stanarino.
Obiski so se danes še izpopol nili. Prišle so k meni osebe imenom jih na tem mestu agentPin rebus suis, to so pisar ji, ki bi radi vstopili v mojo pi samo.
v PHšel sem do neovrgljivega zaključka, da je na svetu še mno go bolezni, za katere niso naši učenjaki posebnega imena. Me ne je že začela mučiti taka bo lezen.- Krstil sem jo: "agenti tis". Njen glavni znak je skraj na razburjenost, ki se mora skri vati za sladkim smehljajem. Hu da je ta bolezen, in bojim se mi sliti na njene učinke, ako bo tra jala del j časa. Ali ni zdravila? Zapreti pisarno? No, i>otem pa tudi stranke ne morejo k meni Naznanilo v listih, da sem te zavarovan, da imam pisarno ureje-no? Tisti, ki bi brali to naznanilo, bi mi očitali ali prevzetnoat, ali bi pa napmvil z desnim kazalcem par krofov na svojem čelu,
Soba je tiha! Mojih klicev ni slišal nihče. Kaj bo?
zavarovan že delj časa in žal mi je, da sta prišla prepozno!".
Vdani, konvencijonelni pokloni na obeh straneh,—in potila sta me samega, da lahko nemo ten pokopljem uničene prve nade.	. . r~
Nisem ostal dolgo sam. V sobo je stopil slok gospod. Z njegovega obraza sem razbral, da mora biti hud pravdar. Vedel se je popolnoma domače, odložil površnik na obešalnik, primaknil sam stol k moji pisalni mizi in se s tem izdal, da je ie mnogo hodil po odvetniških pisarnah. Mlad odvetnik ima za vsako malenkost bistro oko!
* In kaj je bil ta dozdevni pravdar? Agent za pisalne stroje.
Zopet sem moral obžalovati, da je prišel prepozno, da je pisarna te kompletna in da mi
^nanjka k odvetniški popolnosti | jn tisti, ki bi ne brali naznanila!
bi |w prihajali vkljub temu k
26. oktobra 19....
Tretji dan. Da bi bilo ostalo vsaj pri starem! Na zavarovalne agente, na priporočev&lče pisalnih strojev slm se bil že skoro privadil. Tem mojim "pre ljubeznivim" znancem so se da nes pridružili še drugi: meše-tarji, trafikantje in agentje proti požaru.
Brž se je zvedelo, da imam že kot začetnik ogromnega dela. In posledica temu? Prvi mešetar mi je t)rišdl ponujat večje, ele-gantnejše prostore tik sodne pa-ače, drugi bi mi pa bil rad napr tH celo lepo, enonadstropno, za dobrega in zaposlenega odvetnika kakor nAlašč sezidano vilo ne od sodišča. Prihajali so trafikantje pri-poročevaje se, naj kupujem pr: njih kolke in znamke. Spozna serft, da bi je jo hud boj za obsta-trafikantje in da preže one male odstotke, ki jih | pri kolkih. In slednjič je hotel neki agen ; na vsak način zavarovati proti požaru moje premičnine. Ognje gasci gotovo ne bi imeli toliko dela, če bi tudi gorele vse moje premičnine, kolikor sem ga imel jaz, ko sem se postavljal v bran ognjevitim besedam navdušenega agenta proti požaru.
Sedaj pa je dovolj! Moja bolezen je napredovala. Vse sem že do dobra premislil. Ali uničiti vse agente, ali pa sebe.
V tem trenutku se spominjam mladeniča, ki je izpil v nekem dunajskem hotelu strup in si nato točno in vestno zapisoval vsakih pet minut učinke delujočega strupa, dokler mu ni omahnila roka tik pred smrtjo. Nekaj podrobnosti s temi zapiski ima moj dnevnik.
Moj življenski stroškovnik je sklenjen. Kmalu ga predložim najvišjemu sodniku v likvidacijo. Radoveden sem, katere postavke mi bodo črtane.
Usoda je zmagala. S tem končam.
črtica, zabavna tragika in koma i prijateljev podpis ga je iztreznil.
"Ivan mrtev! In še predvčerajšnjim je napravil valat in pa-gata! Revež!"
Bliskoma se je oblekel. Tako hitro se ni bil opravil niti takrat, ko je šel k birmi.
Kave, ki mu jo je bila prinesla gospodinja, se ni dotaknil. Ves zbegan in potrt, brez ovratnice in z odpetim telovnikom je planil iz sobe, ne da bi vedel, kam poj-de in kaj napravi. ,
V	stopnišču mu pride nasproti prijatelj dr. Ivan.
"Kam pa tako zarana, Mohor?" ga je vprašal in mu ponudil roko.
'^Kaj si ti, Ivan? Ali nisi še mrtev? Kaj se misliš šaliti z mano? Pravkar sem hotel naročiti vence za tvojo krsto!"
"•No, no, le ne pretiravati! Dolžan sem ti nekaj pojasnil, zato sem moral priti k tebi, da za-branim s svojim prihodom prezgodno vest o svoji smrti. Hočem biti kratek!	'
Sinoči sem nesel pismo s tvojim naslovom na pošto in se vrnil v pisarno, da ozdravim temeljito syojo neozdravljivo bolezen. Pištola je bila že pripravljena. Samo še eno cigareto sem nameraval pokaditi.
V	tem je nekdo potrkal na vrata. Se tega je bilo treba! sem si mislil.
In kaj meniš, kdo je prišel k meni? Izidor Goldspiegel—agent. Usojeno mi je dilo izpiti kelih grenkosti do dna in nisem se strašiTzadnjih kapljic.
Toda glej, čudo! Ničesar mi ni ponujal, ničesar priporočal, ne strojev, ne črnila, ne papirja, ne tiskovin, ni me nameraval zava rovati, prišel je k meni po odvet niško pomoč, tožit namreč privatnika Korena, ki ga je bil ne sramno oštel in ga vrgel na vse zadnje z brahijalno silo po stop nicah, češ da je nepoboljšljiv vsi ljivec.
Dobil, imel sem prvo stranko in agentitis je na mah—izginila Povzročili so jo agentje in agent me je ozdravil. Zastrupljenje
«e da najlažje ozdraviti . pro strupom. V dunajski norita »eje baje posrečilo ozdraviti n^
gresivno paralizo s tem. da £ vbnzgnil bolnikom tuberculi Zdrav sem in vesel
n. •n m<
srečo pomnožuje Ae v veliki ni dejstvo, da sem ti prihranil pr koncu meseca precejšnje izdat za dragocen venec, kakrtne pač zasluži tvoj prijatelj."
Usoda zgodovinsk zgradb v Franciji
V sedanji vojni so trn mnoge francoske naselbine mesta, v katerih &o bili tudi škodovani ift uničeni spomer zgodovinskega pomena. Ven< je ostato* tudi mnogo nemške vanega.
Med zgradbe zgodovinski pomena, ki se jih vojna fuj ni dotaknila, spadajo v vrsti- katedrale v., Amier Reimsu, Chartresu, Beauva Lensu, Soissonsu in Orlear Hudo pa je poškodovana ki drala v Rouenu. Tudi ter St. Macluja v istem kraju narušena. V Abevilly je poj dovana slikovita cerkev St. frama, v Beauvaisu pa cer St. Etiennea. /Tudi cerkev Jacquessa v Compiegneu ni stala cela, takisto samostan Corneillea. Poškodovani pa tudi cerkveni zgradbi v Evi xu in Giforsu.
Na ozemlju Loire so tr nekatere cerkvene zgradb« Toursu. V Ambroiseu !»ta škodovana grad in kapela, Bloisu je grad-ostal ohran ostale zgodovinske stavbe pi povsem uničene. V Saumun skoro vse cerkve porušene, mnogih-stavbah, ki imajo čaj umetnostnih spomenikov francoska vlada ne razpolag potrebnimi informacijami, nutno si torej ni mogoče na] viti slike, kakšno razdejanji utrpela umetnostna stran Fi cije v tej vojni.
TISKARNA S M D
SPREJEMA VSA
v tiskarsko obrt spadajoča deli
Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, kuj) koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, Češkem, nemlkem, angleškem jeziku in drugih
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ. TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI ^ ...... ■ a ■ .
V§» pojasnila daj« vodiUo tUkarne.—One zm«rru, unljrto delo prr« rj Pišite po informacijo na naslov:
SNPJ PRINTERY
2657-59 80. LAWNDALE AVENUE T«L Rodnr«U 4004 CHICAGO. ILLINOIS
aamo še stranka. Težko se ga je bilo odkrižatl in vesel sem bil. ko je odšel, ker v predsobi sem opazil svojo prvo stranko.
In U moja prva stranka, ka-^^^P	kor sem si predstavljal, je bil zo-
agent in sicer agent za pisar-ni?k> potrebščine s pmebnim ozi-rom na juridične knjige,
Vdal sem se v usodo in ga poslušal. Ko bi le jaz znal tako j boj se lahko, tako tekoče, tako v«neše~ hočem no in prepričevalno govoriti! Ko je končal čez dobro četrt ure naštevati potrebščine in hvaliaa-ti njihove dobrote in ko je čul iz
meni.
Ko bi dobil le prvo stranko, vem. da bi mi odleglo. Težkim srcem te pričakujem! Pridi! Ozdravi me!. Dopustiš li, da mi stisne l>olezen v roke pištolo, k< je namenjena le samovoljnim delilcem mojih bodočih zakladov? Reši m«, prva stranka, ne stroškov! Pod tarifo ti končati pravdo. Pridi, tkičinec, in <&ljubljam ti, da od-gmem s svojo prepričevalno besedo celo rabljevo zanko 4 tvojega vratu. 1
Dragi Mohor!
V prilogi pod A Ti pošiljaim svoj dnevnik. Krate|l je. Preberi in hrani ga! Nte sodi fae slabo, ker Ti ne poznaš in ne moreš poznati moje bolezni agentitis. Dasi lajik v zdravstvenih stvareh, sem odkril novo bolezen, krstil jo in jo negoval, dokler me ni spravila na žrtvenik. Vsak napredek človeške kulture zahteva svoje žrtve.
Sprejmi zadnji pozdrav od take irtve od Svojega prijatelja
Ivana.
26. X. 19...,
N. B. in P. S. Stroške tegu| pisma v znesku 2*75 kron daruj
družbi sv Cirila in Metoda. •
Prijatelj Mohor se je bil ravnokar vzbudil. Ker je imel šei precej časa do osme ure, je še malo polenuharil v postelji. Na prste je štel pod odejo, koliko^dai bo treba še čakati na plačo in ni še prišel v svojem računu do 3JL1M-oktobra, ko je vstopil v sobo pis-monoša z ekspresnim in pripro-čenim pismom.
Prijatelj -Mohor je zaman pre-mišljoval; kdo bi ga bil počastil s tako nujno pošiljatVijo. J Prebiral je in prebiral in ni mogel pojmiti vsega tega. Najprej se mu je zdel popi* šegava
naročite si dnevnik PROSVEIO
P* »klopu 11. roda« konrendj« m lohko aaro*l n« ll.t P'""* prištefr odra, dva, tri, štiri «11 pot Hanot K en« dru«n. k	_
nlaL List Prrarota atane trn rso eaoko, ta flsn* aH nrflsn. ono letno naročnino Kor pe členi i« pletejo pri ssoseimfe fU* m tednik, oe jI« to pHHeje k neročnlni. Torej e«ls| ni	^
Je Ust predref aa čle* SNPJ. Uet Prooeta J' *aU hstnl«in getOTo Jo T rsaki drnltinl nekdo, ki M red *ltsl list vssk dsn. listo Praočeta jo: .	A
lapolnlte spodnji knpon. priloiite potrebno rsoto densrjs sli Mosef Order ▼ pismu in si nerotit« Prosroto. list, ki Je »ais IsMnins
Pojasnilo-Vselej kakor hitro kateri teh členor prenehs biti «jj P J, eli de se preftelj prod od druiino in bo sshtetal «a« ' 1 tednik, bode moral tisti Član it dotične družine,-ki Jejo«« * naročene ne. dnevnik Prosveto, to tekoj nasnaalfi1 "P*H ' ln obenem doplačati dotično vsoto listu Prosvela. Akot»z* tedaj mora uprarniltro iniiati datum aa to vsoto nsro*ni*u.
Ze Zdrui. drieee In Eanade.*0.00	Ze Cleero In Chkafs Je...
1	tednik la.............4JO	1 tednik In.............s]|
2	tednike In............S.00	t tednike In. .
S tednike In............S.40	S tednike In
4	tednike In............ M0 4 tednike In
5	tednikov In........... nič • tednike* In......-
Ze Evrope je............fOJO
PROSVETA, SNPJ, Z057 Se. Uw*dale Ave. Cfclesfe. Ul
Priloienn peiiljem nerečnlne aa Met Preevete voete 9.........
1) Ime..............................."r
Nes lov ................................................
Uetevlte tednik In *n pripišite k meji narečnlni «d moje drnifoe:
-iv ^	- —	• ;.......a «n*.s ..........
^ ' . _	........(X dm**s it.,.......
e#............. ..._»...••..••••••»••*•••••
..	...CL dmitfs H ......
• j. ••••...................................
-v	ft er-itvs It.
.......Drftava.