r MOLIMO Zr JAPONSKO MLADINO! Wt/U5lNA JE BjODOČNOST! LISKI MISIIOHI M1SIONES CATOUCAS VESOLJNI cerkveni zbor in misijoni (Nadaljevanje) 2,) KOLIKO napreduje katoliška cerkev v misijonskem SVETU V ENEM LETU? Zad Siln° ,važen Je odgovor na to vprašanje. Ali so uspehi v zadnjem času „r ov?ljm? S kako velikimi koraki se bližamo končnemu cilju, da bi se ^.esničila Kristusova napoved o eni čredi in enem pastirju? Koliko stoletij Potrebovali, če bi bili uspehi taki kakor so danes ? «n -rhč.e nam ne more povedati, koliko poganov prihaja vsako leto v te-sjjejsL stik s Kristusovim naukom. Vse polno prilik se jim ponuja, tako da ge°raj nevede odlagajo svoje zmote in se prepajajo z resnico, pa čeprav da n^a*J"e ostajajo pogani. Katoliške šole, v katere zahaja poganska mladi- Ježit; x ‘ - * -- — - ------- -- 1 ln šteti, ker pač ne vemo, v kakšne globine in širine sega ta vpliv. jv. wovajaju i-ivgctm. jvaiuuoac ouic, v ivaicic pU£člI101Vtt IIllčUl kat ,ato'*ški tisk in film, ki jih priteguje, zlasti pa še neprestani stik s iobčani, vse to prav močno vpliva nanje. Uradno pa tega ne moremo be- kal ,.y .Poštev pride le pristop k Cerkvi s krstom. Pa ne s krstom otrok že q miških staršev, saj za to ni treba nobenega pravega misijonskega napora. „Za odrasle, ki po zrelem preudarku in po primerni pripravi stopijo v Zy 0cJe katoliške Cerkve. Tudi tukaj nimamo čisto natančnih podatkov prav misijonske pokrajine. Z gotovostjo se moremo opreti na tiste, ki jih stih° °MavlJa Kongregacija za širjenje vere. Manjkajo nam podatki iz ti-jj„ misijonskih dežel, ki so podrejene drugim kongregacijam. Tako n. pr. (j"11’ trak, Sirija, Turčija, Palestina, Abesinija, Alžir, Tunis in še nekatere vtiv86 dežele ne spadajo pod nadzorstvo kongregacije za širjenje vere, mar-PQ(t eno naslednjih treh: konzistorijalni, vzhodni in pa kongregaciji za bjirn116 za(teve- Te pa ne objavljajo letno uspehov svojega dela med tamoš-^el'h prebivalstvom. Dejstvo je tudi, da je misijonsko delo v omenjenih de-2;it iZe^° skr°mno ifi do skrajnosti omejeno, tako da je prav malo uspehov. »I ?. ‘ahko rečemo, da je v glavnem merodajno to, kar nam podaja Kongre-IJa za širjenje vere. °LlKO ODRASLIH PRIDE LETNO DO MILOSTI SV. KRSTA ? lijj Tgotovih smo, da je na svetu nič manj kot 1.917.000.000 poganov. Ko-a,e . od teh prejme sv. krst v odrasli dobi? “Število krstov kaže v veliki rer 1 Plodnost in učinkovitost misijonskega prizadevanja,” pravi mons. Seho-Covore o uspešnosti oznanjevanja evangelija, ki teži prav za tem, da privede pogana do končnega koraka, ko se odpove svoji zmoti in zavestno vstopi v Kristusovo Cerkev. Iz podatkov kongregacije za širjenje vere zvemo, da je bil za leto 19^ dosežen tale uspeh: V Afriki je bilo od 182 milijonov poganov krščenih 524.000. V Azijski šteje 1.525 milijonov poganov, pa je bilo krščenih odraslih komaj 170.000' Učinkovitost misijonskega dela ni povsod enaka. Ponekod se komaj seje-drugje se celo temu skromnemu sejanju stavijo velike ovire. Spet drugje sc že v obilju žanje. Veliko zavisi tudi od števila misijonarjev, ki že dalj Ča^1 delujejo v posameznih deželah. Trenutno se s številom krstov odraslih lah». najbolj pohvalijo misijonarji v Afriki. Naj slabše se pa v tem pogledu onim v Oceaniji. Sledeča tabela nam to jasno pokaže: krstov odraslih število misijonarjev krstov na 1 misijonarja število katol. na 1 misijonarja Afrika 524.609 11.199 47 1.584 Azija 169.902 10.726 16 820 Amerika 8.434 1.998 4,3 2.717 Oceanija 10.492 4.468 2,3 620 ^ Seveda moramo priznati, da tudi v Afriki ni povsod enako lepo in lahk°' Večina novih krščencev živi v petih deželah: Kongo, Ruanda-Urundi, Ugaa' da, Kenija in Nigerija. Od 524.000 krstov odraslih jih je bilo samo v oiaf' njenih petih deželah nič manj kot 345.000, torej kar 65 %, medtem ko 3 ostalim 32 afriškim deželam pripadlo le 35 %. Kongo ................. 149.268 krstov in 56 na 1 misijonarja Nigerija ................. 68.023 „ in 93 „ Ruanda.................... 53.641 „ in 110 „ Uganda ................... 40.044 „ in 70 „ Kenija ................... 39.820 „ in 140 „ Nekaj podobnega opažamo tudi v Aziji. Tudi tam lahko omenjamo Pe^ dežel kot najbolj cvetoče glede števila krstov odraslih: Južna Koreja, F°!' moža, Indonezija, Južni Vietnam in Hongkong, dočim je drugje znati1 slabše. Kongregacija za širjenje vere upravlja 505 misijonskih vikarijatov ^ prefektur. Od teh jih je le malo tako srečnih, da se lahko ponašajo z »a nim.!?'RtoV.na Ieto na vsakega misijonarja. Pač pa je kar 259 takih, ki letno aJo niti 10 krstov na enega misijonarja. p0fi. , preJe smo poudarili, da moramo meriti misijonski uspeh Cerkve v ‘»iškem svetu po številu krstov odraslih. Z naravnim prirastkom ljudstva Ved‘ne število katoličanov med pogani sicer povečalo, razmerje bi pa ostalo kari lsto-.vZato Je merodajen le pristop odraslih, s katerimi se število poko ,°V aiaajša’ katoličanov pa narašča. Če pod tem vidikom primerjamo Afri-A„..V Azijo, najdemo med obema veliko razliko. Čeprav je število poganov v okj,1. 8 krat večje kakor pa v Afriki, ima le-ta vsako leto 3 krat več spre-rašč e”C6V kakor pa Aziia- Torej je razlika kar 1 proti 24. Da bi bilo na-He‘k a-UJe katoličanov na obeh kontinentih enako, bi morali v Aziji imeti letno aj nad 4 milijone krstov odraslih, dejansko jih je pa le 170.000. Pod- podlagi omenjenih dejstev poglejmo malo v bodočnost. Seveda je vse let 0Jnox: če bi v teh razmerah in s takimi uspehi delovali prihodnjih 100 PriV ‘ +i Afriki bi v omenjenem času število katoličanov poleg naravnega drn •• posk°eiI° za 50 milijonov. Tako bi se razmerje med katoličani in knvvf1™1 verstvi kontinenta močno nagnilo v prid Cerkve. Če je danes tam maJ 12 % katoličanov, bi jih bilo po 100 letih že nad 30 %. Drugače bi bilo v Aziji. Število katoličanov bi se sicer povečalo za 17 3 5 !n°n°-V. ,odraslih' v razmerju do poganov, ki bi v tem času presegli že uu milijonov, bi pa le malo napredovali. se ,i?aka razmišljanja in računanja so nam lahko koristen pripomoček, da Rri tim° iz dosedanJe brezbrižnosti. Če res hočemo, da se čim prej izpolni bo t ;sova volja, da vsi ljudje pridejo do spoznanja resnice in zveličanja, treba vse drugače prijeti za delo. M. J. C. M. (Sledi.) Glas vpi/ocega... Posti °Ug*as Hyde je bil protestant. Komunistična gesla o socialni pravič-Za gi 80 ga zvabila v partijo. Tako je gorel za zmoto, da so ga imenovali kom„ -a g,avnega tajništva v Londonu. Postal je tudi urednik angleškega zhanw®tlčnega dnevnika „The Daily Worker“. Leta 1948 se je začel se-Ceteg. 1 .s katolištvom Konvertiral je. Postal je katoliški pisatelj. Več. cif* misijonar. Danes je v Evropi, jutri v Aziji, potem v Afriki, na pa-je jj otokih ali spet v Ameriki. Povsod prepričuje, kakšen lažniv privid Vedno^mpnizem, privid, ki nikoli ne bo utešil srca množicam, katere neza-iscejo večno Resnico. Njegov način dela je izredno izviren. Pred leti je bil na Filipinih. Vodja tamkajšnjih komunistov je bil v ječi. Prosil je pri oblasteh, da so ga z njim vred zaprli. Po šestnajst u’ vsak dan je z njim vred preživel v celici. Govoril mu je. Osvojil ga je Cerkev. Marca 1960 je srečal šest borcev iz birmanskih pragozdov. Malo P1-0-’ je z letalom letel nad džunglo v Malaziji. Ob pristanku je vprašal po devetih komunistih, ki jih je spoznal pred leti. Povedali so mu, da jih je že ose°j padlo za idejo. Preostali pa se skriva kljub bolezni na tajsko malazi.isl<. meji. Douglas Hyde priznava: „Žalostno je, da so ti možje pripravljen1 toliko žrtvovati za tako slabo stvar Sramoto nam delajo!“ Filipinski komunistični vodja Louis Taruh je dal I-Iydeju pomemb°° odgovor. Ta mu je namreč razlagal socialni nauk Cerkve. Razvnet mu h komunist zaklical: „Zakaj mi nihče ni govoril o tem, ko sem rastel? če !kaj vedel takrat, bi prav gotovo poizkusil delati za zmago teh visokih misli!“ ki Hyde, ki na terenu samem zaznava, kako komunizem slepi mladino, 11 hrepeni po idealih, pravi: „Kaj ni žalostno? In kolikokrat se je to zgodi*0-A ponoviti se več ne sme. Prepričan sem, da je silno važno, da izbered. med duhovniki in laiki može, ki bodo voditelji!“ Da bodo vodili druge, * bodo današnji mladini misijonskih dežel dali vse, kar imamo katoličani °° brega in plemenitega. Značilna poteza sodobnega sveta je hlepenje po vodilnih osebnostih' 'Milijoni so bili v Indokini v teh letih izruvani z rodne zemlje. Izgubili s, smer življenja. Takšni ljudje gredo za komerkoli, ki se jim ponudi za vod telja. Komunisti to priložnost izrabljajo v Indoneziji, Indiji in drugod. Ivseh deželah se predstavljajo kot edini, ki se bijejo za socialno in nad0 nalno pravico. Hyde, ta moderni misijonski apostol se je lani podal v Rim. V sredij^." krščanstva in po zavodih, ki pripravljajo duhovnike za misijonski apostol0' je govoril o svojih spoznanjih po svetu. „Lekcija za nas - iz komunistic'1,^ izkušenj“, tako je naslovil svoja razpravljanja, ki jih je imel na razu papeških zavodih in visokih šolah. Pokazal je na pravi obraz komunizd^ IDanes hoče Moskva mirno sožitje z vsemi narodi. Čemu? Da bi v d1* izurila nove udarne legije, ki bodo ob določeni uri komunizmu prinesle zid1* v Južni Ameriki, v Afriki itd. Prepričani so o svoji zmagi. Svoje razpravljanje takole sklepa: „Ne smemo se zadovoljiti z vZ^0^. katoličanov, ki poznajo samo prvo zapoved. Šele v trenutku, ko začno veti drugi del le-te zapovedi — ljubi bližnjega! —, zaigrajo svojo re^7t\.i 11 naših. /In i 7 mana ali nnlnm. knm.unizma Rta. n naših. „ p°: no vlogo v boju naših dni. Zmaga ali polom komunizma sta v naših ros Pripravljeni morate biti, da sprejmete na rame odgovornost, ki vam j° naložila zgodovina. Če to odgovornost zavržete, je možno, da nas vse goltne komunizem. Če pa se temu zlu po robu postavite, bo konec Kr0.7‘\e. pretnji, ki visi nad Cerkvijo. Še več! Vi in vse človeštvo boste izšli iz td ga titanskega boja trdnejši v cilju in prečiščeni v doživetju.“ MARIJA posnemanja vreden zgled slovensko delo za vzdrževanje domačih bogoslovcev Piše KAREL WOLBANG CM Doslej je naša akcija za vzdrževanje domačih bogoslovcev v misijonih °ua omejena na Združene države Sev. Amerike in na Kanado. Vemo pa, ?asi še nimamo poročil, da razvijajo podobno akcijo med rojaki na Koroš-Gltl Kg. salezijanci s prav lepimi uspehi. Dne 10. decembra 1960 pa je misijonski odsek tržaške Marijine družbe Prevzel vzdrževanje prvega domačega bogoslovca v zvezi s to akcijo Sionske misijonske zveze in Katoliških misijonov izven omenjenih dežel. Tr-piska Marijina družba je s tem dala spet zgled požrtvovalne misijonske lubezni, ki ima na Via Risorta 3 pod skrbnim vodstvom duhovnega vodica msgr. Ivana Omerza svoje dolgoletno misijonsko žarišče. Poleg red-V6 Pomoči raznim misijonarjem in zbiranja rabljenih znamk za misijone, ” tako sedaj še akcija za domače bogoslovce del načrta celotne Marijine 1 u'^be v režiji misijonskega odseka. Družbenica Ana Silič takole piše: „Ker je načelnica misijonskega od-Marijine družbe, Marija Hlad zelo zaposlena, je naprosila mene, naj , am sporočim, da Marijina družba v Trstu prevzame stroške vzdrževanja enega bogoslovca domačina. Do sedaj se je prijavilo 95 družbenic, da v? obvežejo prispevati po 1000 lir na leto za dobo štirih do petih let. Dolore Vi katerega koli in nam sporočite, kam naj pošljemo denar. Ker k te-mU prispeva toliko oseb, načelnica prosi, da zahvalo in določitev izbranega naslovite na celotno Marijino družbo. O vsej tej zadevi se obračamo a.a Vas ne samo iz čitanja v Kat. misijonih, ampak tudi v imenu č.g. Ladiha Lenčka C.M.“ lo°.000 LIR ZA KITAJSKEGA BOGOSLOVCA JANEZA LIU. (] , Misijonar Majcen, ki mu je bila nova vzdrževalnimi 100.000 lir (160 oiarjev) ponudena za novega duhovniškega kandidata, je bogoslovca v jamarju predstavil: „Tokrat Vam priporočam zopet g. Janeza Liua. Bil je , 01'aj vse življenje v naših šolah v Macao, Hongkongu itd. Ker so imeli m,- tojniki precej upanja, so ga lansko leto poslali v Rim, kjer je na naši uverzi doštudiral filozofijo z doktoratom. Sedaj pa je z gospodom Zenom /urinu v prvem letniku teologije. Tudi njega želijo predstojniki spra- a^iverzi doštudiral filozofijo z doktoratom. Sedaj pa je z gospodom Zenom im* C^° doktorata iz bogoslovja in do profesorske diplome za poučevanje v°|oslOVja. Fant je mlad in bo menda kar celih šest let ali še več presedel Šolskih klopeh na vseučilišču. Naši predstojniki si prizadevajo, da bi siali vse nadarjene in duhovno temeljito formirane kandidate na univer-Za naše teološke inštitute po svetu. Torej tega Vam sedaj predstavljam kar gotov, po človeško rečeno —, ki ga drugi precej pohvalijo, dasi slun nisem imel z njim mnogo stika. Bog daj, da bi se lepo za odgovorno p ?bo pripravil. Hvala Vam in dobrotnikom, tržaški Marijini družbi za uporo. Hvala za Vaše pismo in za vso Vašo pomoč našim bogoslovcem. k Februarja bo pel novo mašo naš nadebudni Zen, v Turinu. Prav do- j bro je opravil svoje filozofske študije in sedaj končuje bogoslovje. Moral j bo še napraviti vrh tega profesorski izpit, da bo pripravljen za profesorja na naših šolah za filozofe in kasneje teologe v Hong-kongu. Marca bo pel novo mašo naš Izidor Huong, prvi moj vietnamski „cvet“-Posvečen bo v Bollengu. Mi ga že zelo pričakujemo za prihodnje leto. NEKAJ PODATKOV O BOGOSLOVCU Predstojniki bogoslovca Janeza Liua so poslali o našem novem vzdrže-vancu tele zanimive življenjske podatke: „Rodil se je 17. avgusta 1932 v provinciji Kiang Su, na Kitajskem-Očeta je izgubil, ko je bil tri leta star. Poslan v sirotišnico salezijancev v Su Čow je bil krščen na ime Janez Boško. Takrat je imel šele devet let-Vendar je znano, da je od takrat dalje venomer želel postati salezijanec, dU' hovni sin velikega Don Boška. Predstojniki so, občudujoč njegovo poboŽ' nost in izredno nadarjenost, poslali fanta v aspirantat salezijanske družb6 v Šanghaj leta 1945, da bi tam študiral latinščino. Ko se je leta 1949 pri' bliževala komunistična nevarnost, so ga nadrejeni premestili v Hong-kon$?’ da bi tam nadaljeval s študijem. Leta 1952 je tam vstopil v noviciat i° leto dni kasneje opravil redovne obljube. Zatem je napravil tri leta modro-slovja in kasneje tri leta poučeval. Leta 1959 so ga poslali v Rim, kjer je doštudiral modroslovje. Trenutno nadaljuje svoj študij v Pontificio Atene6 Salesiano v Turinu, kjer se pripravlja temeljito za visoki cilj mašniške' ga posvečenja. Z božjo pomočjo bo posvečen leta 1964. Janez Liu je zelo mlad izgubil očeta, kot sv. Janez Boško. Don Boško mu je očeta nadomestil in vsa leta je fant doraščal pod varstvom in streho salezijanskega ustanovitelja. Upajmo, da bo sam kmalu postal svet duhov-' nik in da bo tako reševal mnoge duše mladih fantov za zveličanje.“ KAKO SVET POSTAJA MAJHEN... Bogoslovec Janez Liu iz Družbe salezijancev se je tudi osebno zahvalil za prvoletno vzdrževalnino, ki je bila za njegove študije predstojnikom1 oddana. Takole piše 27. januarja letos: „Prvič v življenju pišem pism0 dobrotnikom, ki so daleč od mene. Nikdar si nisem mislil, da mi bo kdo Pomagal na potu do mašništva na tak način. Upam, da bo dobro delo prineslo blagoslov nad dobrotnike in name. Moj provincial ima dovolj glavobolov s kritjem stroškov za študij vsakega posameznega bogoslovca iz misijonov in Vaša pomoč zame mu bo v veliko olajšavo. .. Sam sem sedaj v Italiji, kjer študiram bogoslovje, in po štirih leti11 bom posvečen v duhovnika, če bo tako Bogu všeč. Prihodnji ponedeljek končajo moji prvi polletni izpiti. Zelo se Vam zahvaljujem za Vašo velikodušnost in zelo hudo mi Je’ da ne morem napraviti drugega za Vas in Vaše kot moliti h Gospodu, km je morda edino, kar od mene za sedaj pričakujete. Skušal bom napravit' vse najbolje. Prilagam tudi fotografijo in upam, da jo boste kmalu ime* v rokah.“ Pismo in fotografija bogoslovca samega in pismo g. Majcna, vse J* bilo poslano druužbenicam v Trst takoj po prejemu. „Zelo nas veseli,“ 8 bogoslovec Janez Liti, ■podpiranec tržaške Marijine družbe na Via Ri-■ Desno: Salezijanec Andrej Majcen, misijonar v Saigonu, ki si zelo prizadeva za vzgojo čim več domačih bogoslovcev. 8{,- pisma zapisale, „da je naaš podpiranec priporočen od č.g. mi- ho 2 .J.a MaJcna, s katerim smo že več let v pismeni zvezi in se tudi oseb-»Jim poznamo. Hvaležne smo Vam tudi za posredovanje. Z g. bogoslovno pm° s^asoma dobile stik, kar za nas ne bo težko, saj razume italijan-VUm Prejele smo tudi potrdilo o oddaji denarja g. Majcnu. Za pisma smo vi\st Pa čJ.anice misijonskega odseka zelo hvaležne. Taka pisma nam iz-Čjjj 1,0 služijo za propagando. Iskrena Vam hvala tudi, da ste nam omogo-bivšina,tako lahek na5in poslati denar č.g. misijonarju Poderžaju in naši Ha “ družbenici misijonarki Anici Miklavčič. Č. g. misijonar Poderžaj krat, Je že Pisal, da je prejel naš dar. Za sestro Miklavčič Vam bomo v l0 'Kem Poslale v Rim nekaj denarja, katerega pošilja gospa Z. kot plači-a neka zdravila, katera ji je č. sestra Miklavčič poslala iz Japonske.“ ]^° sem te dneve premišljeval, kako je Rus Jurij Gagarin v poldrugi uri ne i °kr°g zemlje, sem si predstavljal, kako bodo tržaške članice Marij i-.''"žbe nekega dne srečne, če jih bo vzdrževanec Janez Liu prihitel iz kit. .nbiskat v Trst in opravit ali vsaj ponovit svojo novo mašo mednje. Svet h * novomašnik med gorečimi tržaškimi družbenicami! Kako postaja ska dandanes majhen za vse, ki Boga ljubijo in so prepričani, da misijon-vero Ju^ezen ne pozna razdalj in meja, ne rasnih razlik ali ozkosrčne za-v8a?Vanosti v svoje lastno okolje. Daši je svet, kar krčenje razdalj zadeva, 8fa ,.an manjši, je sam po sebi velik in mnoštvo duš čaka na ljubezen tijk’ u. mislijo na odrešenje vsega človeštva pri izbiranju in določanju last-misijonskih žrtev. Zanimanje za Afriko je vsak dan večje. Skrivnostna črna Afrika b® vsak dan manj skrivnostna. Seznanjamo se s priimki, katerih nismo bil' vajeni. Leto za letom vstajajo nove države, ki bodo na en ali na drug način odločale o usodi sveta, ki je tudi naša. Cerkev se dobro zaveda, da je za Afriko prišla odločilna ura. Sv°' bodna Afrika bo krščanska, muslimanska ali pa komunistična. V zadnji/1 desetletjih odhajajo tja številni misijonarji. Tudi nekaj slovenskih deluj? tam že dolga leta, nekaj se jim jih je pridružilo pa po drugi svetovni vojn1; Ker pravi Cerkev, da je danes afriški misijon na prelomnici, moramo tud* mi priskočiti na pomoč s podvojenimi silami, duhovnimi in tvarnimi. K9’’ je najbolj potrebno, je molitev za številne afriške duhovniške in redovniški poklice in pa gmotna pomoč, da bi poklicani mogli študirati. Naj v naslednjem spet malo obširneje poročamo o perečih afriških prob' Iemih, vse z namenom, da bi se rojaki zanimali za njih rešitev in z molitvij® in žrtvijo k njej pomagali. flPBISHfl PRGTGHLOST lli SGDRMOST AFRIŠKA KRALJESTVA V PRETEKLOSTI Gana Pogosto beremo ime te afriške države. Morda ne vemo odkod pride 1,1 kaj je v preteklosti pomenilo. Gana je bilo ime enega izmed afriških kr9' ljev (skoraj bolje bi bilo reči: cesarjev), nato pa ime njegove prestolnic6' Arabski pisci desetega stoletja pogosto omenjajo mesto Gano kot eU°. najbolj poznanih v črnem delu Afrike. Menda danes mesto Kumbi-Sale stol; na kraju, kjer je bila pred stoletji Gana. Našli so velika grobišča, odkril1 lepe ceste in stavbe iz opeke. Gana je bila trgovsko mesto. Vsake vrste blago je prihajalo in odhajalo skozi saharsko puščavo. Preb valci ganske#9 kraljestva so se imenovali Sonkinki, kar pomeni “beli ljudje”. Trdili s°' da so pred stoletji bili manj črni, ker so se pomešali z Mavri in še celo, d9 so bili njihovi prvi kralji belci. Arabski zkodovinar El Bekr pravi, da je v 11. stol. Gana v pretez9' meri živela od zlatih rudnikov ob gornjem toku reke Niger in v Senegal1)1' Koncem 11. stoletja je nek verski voditelj iz Gane pričel z osvajanj1' iPrišel jo do Maroka in Španije. To je bila doba največje ganske moč1. Država se je raztezala med rekama Niger in Ebro. Je to imperij Almoi"9' vidov, ki so ga pa že okoli leta 1130 uničili Almoadi. Muslimanska veP se je ravno v tem času razširila po velikem delu Afrike. Mali ■y. Središče kraljestva Mali je bila pokrajina Mande, tudi ob reki Niger, ‘adarji so bili iz rodovine Keyta. Začeli so vladati okoli leta 1235. Naj-aznejši med njimi je bil Kongo Musa, sredi 14. stoletja. Sonrai a , Tudi to kraljestvo omenjajo že pisci 10. stoletja. Najprej se je merilo kraljestvom Gana in ga skušalo premagati. Pozneje je moralo plačevati avek mališkemu kraljestvu, dokler se leta 1405 ni osvobodilo. ^ Glavno mesto je bilo Gao. Kralji so živeli v velikem sijaju. Ni jim aujkalo denarja. Ko je šel eden izmed njih na romanje v Meko, je podaril lBqtiSČU 300-000 zlatnikov za “dobra dela”. V letih 1543-44, 1585 in 1590-so začeli napadati to državo kralji iz Maroka. Imeli so dobro oboro--n° vojsko, v kateri je bilo mnogo španskih najemnikov. Dne 12. marca 1591 so napadalci zmagali in sonraiškega kraljestva je bilo konec. ßi . Tri preje omenjena kraljestva so se razvila v notranjosti Afrike. Po-c)tno še na obale. Qj_ Na vzhodni afriški obali arabski trgovci niso osvajali ampak trgovali. ,'avno oporišče so imeli v Zanzibarju. Ime pomeni “suženjska obala”. Tako 01 Vemo, s čim so se arabski trgovci predvsem ukvarjali, g ,Z zapadno obalo so nas pa seznanili Portugalci. Leta 1486 so prišli v Son*n in se čudili tolikemu bogastvu. Poznali so tudi Mali. Vsaj nekateri So ?or.ali obiskati kraljev dvor. Opisujejo namreč ceremonije, s katerimi vedčr.ni kralji sprejemali tujce. V Beninu so prišli Črnci, kot nam pripo-ha r-ej° Portugalska poročila do največje izobrazbe. Vladala jim je dihala Joruba, ki je verjetno izvirala iz Egipta. Kralji so bili mešanci e in črne barve. , -gastvo kraljestva Benin je prevzelo tudi holandske mornarje. Toliko ji^etn'ških del in tako popolnih so videli, da kar niso mogli verjeti, da so Nj„^Pravili domačini. Jorubska civilizacija je segla do bregov spodnjega je t". Mesto Ife je bilo versko središče beninskega kraljestva. Nek pisatelj je tvdil o njem, da je Rim črnega sveta. Skoraj ne moremo razumeti, kako V j^OEflo mesto Ife v par stoletjih tako izginiti s površja zemlje, da ga a- stoletju, ko so evropske sile osvajale Afr ko, že nihče ni omenjal. W].N° so v Afriko prišli Portugalci, so tudi ob rekah Kongo in Zambesi Hjs 1 Ve5 kraljestev, ki so pa bila že v poslednjih vzdihih. Ker Portugalci *ežk krdeli veliko govoriti in še manj pisati o svojih odkritjih, je danes 9.Pisati to zgodovino. So y. xU ie Afriki napravilo največ škode, je bila trgovina s sužnji. Z njo ato)it- Arabci in nadaljevali Evropejci. Ko so si evropske države v 19. Afjsj.tju razdelile Afriko so hotele zatreti trgovino s človeškim blagom, t^dii m°' 80 to več ali manj dosegle. Zato pa ne bomo kar na splošno sl da. silo delajo Bogu posvečenim osebam, pa da so jih do smrti pretepali n celo umorili. L, Škofje čutimo dolžnost, da opozorimo katoličane in vsakega človeka a£e volje, ki ljubi svojo domovino, na strogo dolžnost, upreti se vsaki ko-Unistični akciji. Izkušnja je dokazala, da komunisti vedno napadejo naj-f rej vero in Cerkev, ker le-ta najbolj pogumno brani vse človekove svo-s°Scine, a ne ostane dolgo edina žrtev osvajalnosti marksistov, ki hočejo Jetrno uničiti sleherno svobodno ustanovo. v Naj dobri Bog sam sprejme Kongo v svoje varstvo ter podeli odgo-r°*'nim državnikom potrebno bistrovidje v vladanju in odločno voljo na £otl k dobremu. q‘ ^Calais, nadškof v Leopoldville in tajnik stalnega škofovskega odbora "Ojaisky-Perrelli, apostolski delegat za Kongo in Ruanda-Urundi. Leopoldville, 12. marca 1961. Prevedel Karel Kerševan CM, Kongo. ■SLBm - posneoniH »omunizmn u bfbihi PoV se ozremo na zemljevid Konga, s presenečenjem ugotovimo, da so Ha' i-?16, kjer ie število mohamedancev največje, tiste, kjer sta trenutno 'Uvečji nered in brezvladje in kjer je vpliv komunistične propagande naj-‘hocnejši. Od 200.000 mohamedancev, ki žive v mejah bivšega Belgijskega Kon-^ ’ J6 pretežni del v Vzhodni provinci in v njej sosednji pokrajini Manie-fini ^ 80 deloma potomci nekdanjih lovcev na sužnje ali pa pripadajo sta* le-t rodovom, ki so v časih arabskih pohodov postali zavezniki ski v dobičkanosnem lovu na sorojake, katere so potem prodajali arab- , 1,1 Prekupčevalcem sužnjev. PniŠKl MOHAMEDANCI V TESNIH STIKIH S KAIROM i„ J^ohamedanci v Kongu so z onimi v Sev. Afriki povezani čez Kigoma Že ar-Es-Salam proti obali Indijskega oceana. V Kairu in v Tanganjiki kihap naprej razvijajo močno propagando. Zadnja leta je ta propa- du ,a Postala še posebno plodna, kar priča zlasti naraščajoča fanatičnost vet- ai?edanske mladine. Ugotovili so tudi tajen mohamedanski pritisk od se-a cez Sudan. de,u- fcdišče islamske propagande so številne nove mošeje in šole korana, ki ki JeJo pod neposrednim pokroviteljstvom domačih islamskih poglavarjev. Pra‘v?. “benem verski predstojniki in glasniki islama. V teh središčih raz-tujj lal"° 0 poročilih in novicah iz arabskega sveta. Egipt in Sudan sta se 8u, i.8lc.er v zadnjih letih bolj in bolj zanimala za razvoj odogodkov v Kon-1 je pravzaprav vsaj Sudanu sosed. Zen, , m n* samo vera, temveč je tudi gibanje, ki, podobno kot komuni-Pior’e 8^remi za obvladanjem vsega sveta. Gamal Nasser je zapisal: „Ne Pra,,aia se izneveriti nalogi, ki je — razliti našo civilizacijo v sam deviški jZd na ravniku!“ dob,-on m°hamedanski privrženci na vzhodu Konga so vneto na delu že fe jsj desetletje. Poslužujejo sc najučinkovitejših metod, opirajoči se na sta-hitj|iUan?ske občine. Poarabljeni poglavarji strahujejo ljudi in jim groze z pri čemer sodelujejo tudi „walimu“ (čarovniki). Mladi pomo-anjeni ljudje iz Konga, ki so posebej izurjeni v islamski propagan- h di na najboljših zavodih v Daresaalamu in v Kairu, ao že na delu. K vsemu temu je treba prišteti posebno učinkovito akcijo tajne družbe „Mulidi". ki je bila že pred osamosvojitvijo dežele prava okultna oblast poleg uradne državne uprave. Omeniti je treba radijske oddaje iz Kaira v jeziku kis-wahili, ki dan na dan posredujejo skrbno pripravljeno propagando. Mohame-danci v Kongu se čutijo brate, ne svojih rojakov v Kongu, marveč arabskih mohamedancev, ki jim od zunaj nudijo vso pomoč in ki se ne bodo nič pomišljali boriti se v lastni deželi Arabcem v korist, katerih dežele štejejo za svojo lastno domovino. Mednarodni komunizem se zaveda velike važnosti islama v svojem odločilnem pronicanju med afriške zamorce. Zato pa tudi uporablja vsa sredstva za njega širjenje. In vendar sta islam in komunizem na videz docela nezdružljiva. A res samo na videz! Če analiziramo miselnost mohamedancev v današnjem svetu, ta trditev ne bo presmela. MISELNOST DANAŠNJIH MOHAMEDANCEV Preprostega mohamedanca najprej označuje njegova vera v Boga nato njegovo neomajno prepričanje, da bodo končno inohamedanci zag°s' podovali svetu. Medsebojna povezanost mohamedancev ne izvira iz krvnega sorodstvi ali plemenskih vezi, marveč iz dejstva, da so iste vere. Zato se mohamed11' nee vselej čuti doma, kadar pride med svoje brate po veri, četudi je barva njih polti drugačna. Mohamedanec je ponosen na svojo vero in je povsem prepričan, d«1 pripada ljudstvu, ki edino časti Boga, kot je treba in kot je Bog sam d°' ločil v edini pristni sveti knjigi, ki je koran. Ponosno se prišteva med izV°' Ijeni božji rod. Iz tega pa sledi tudi popolno prepričanje, da Bog mohamS' dance ljubi prav posebno in da imajo samo oni nekaj veljave v božjih očeh' Zato pa tudi imajo vse pravice na zemlji. Ker so po njihovo samo moharn^' danci v posesti resnice in jim je srečna večnost že vnaprej odprta, imajf tudi vso pravico do nadvlade v svetu. Naj si tedaj že prilaste kar koM> nikoli ne bodo mislili, da so to komu vzeli, marveč so prepričani, da jim Je stvar samo vrnjena, ker imajo do nje vso pravico kot izvoljeno božje lju<' stvo. Od tod pa seveda mržnja in zaničevanje vseh, ki niso mohamedanske vere. Od tod tudi nepojmljivo sovraštvo do Zapada, ki ga imajo za glavn0 oviro prostega razširjanja islama. Ta njihova samozavestna ošabnost ima žal svojo slabo stran. Mohade' danske množice so neverjetno občutljive v svoji konzervativnosti in nevd' jetno težko jih je zdramiti k zanimanju za resno civilizacijo. Mohameda}1' čeva vera svojih pristašev ne navaja k dejavnemu življenju. Vzgaja j!1 marveč k popolni pasivnosti do vsega tega, kar imenujejo božjo voljo. notranja predanost je postala pri njih dokaz vernega spoštovanja božje#11 dejanja in nehanja. Nihče ne more vedeti, kaj Bog hoče in kaj namera zato je treba vdano čakati. Za mohamedance stalnih naravnih postav nj: Menijo, da je vse podvrženo nepredvidljivi in nam docela neutoljivi božJ1 volji. Ta pasivnost v vsem, kar po njihovem mnenju zavisi od božje volj6’’ ima za naravno posledico prav tako popolno pasivnost do svetne gosposki ki jo je treba kot božjo namestnico brezpogojno ubogati in spoštovati. NAPREDEN MOHAMEDANEC IN MODERNA TEHNIKA V stiku z modernim svetom in njegovo tehniko mohamedanec čuti, Je tu nekaj novega, nekaj, kar se ne sklada s tem, kar ga uči vera. Zavede s£' da mora ven iz stoletne pasivnosti ter da mora slediti ritmu življenja okrog sebe, s pridobivanjem potrebnih zmožnosti in sposobnosti v skrbi za re«no dejavnost. Bolj in bolj mu je jasno, da ni mogoče z lenarjenjem do-ječi primerne blaginje v družbi in da ni pod soncem izvoljenega ljudstva, v.1 naj bi imelo pravico popolnoma zastonj pričakovati vse, kar mu je za Zlvljenje potrebno. Dosedanjemu brezdelju mora slediti intenzivna dejav-n°st, po kateri bo dosegel v vrsti drugih mesto, ki mu gre. Ob vsem tem je študirajoča mohamedanska mladina v veliki nevarno-. ’ da se s preveliko vnemo in strastjo oprime vsega zgolj materialnega V? otipljivega ter se polagoma odtuji vsemu duhovnemu in obrne hrbet svo-Ji veri. Študij naravnih ved privede do spoznanja naravnih zakonov, kar izzo-Xe v mladem študentu globoko in bolečo versko krizo. Zahteve moderne znanosti se v mnogočem ne skladajo z načeli mohamedanske vere. Velika nevarnost za mladega mohamedanskega izobraženca je torej, da zavrže v celoti vso tradicijo preteklosti, da pretrga vse dosedanje verske, družinske in družbene vezi. Tako sproščen vseh „nadležnih zaprek“, postane najpripravnejši plen vabljivih idej komunizma: njegovega brezboštva, so-Vraštva do Zapada in stremljenja po gospodovanju nad vsem svetom. Mohamedanski voditelji in komunizem . Verski glavarji v islamu se zavedajo nevarnosti, ki preti zlasti študirali mladini, da lepega dne obrne hrbet veri očetov. To dejstvo jih boli, a ®i ne vedo pomagati iz zadrege, kajti islam sam jim ne nudi nobenega e0avnega razloga, s katerim bi lahko mladino zadovoljili. , Oblasti se delajo, kot da te nevarnosti ne vidijo, in hlastajo za modernimi jo. Sicer jih večina ne da več dosti na vero, čeprav se razglašajo a verne in jih ljudje res imajo za veri zveste. Nič se ne obotavljajo dobrimi se sovjetom in od njih prejemati vse, kar jim le-ti ponujajo misleč, .a se smejo preprosto vsega posluževati, kolikor in kadar hočejo. Nasser Je nekoč izjavil: „Mi radi sprejemamo tanke in topove, ne pa idej.“ , Ta naivna samozavest je zelo vznemirljiva in Moskva prav dobro ve, a se mora do skrajnosti posluževati islama za svojo ekspanzivnost. Na ko-ynističnem propagandnem zborovanju v Addis-Abebi, v februarju 1952, a se oklenili enega samega sklepa: Pohiteti z vsemi sredstvi s pomoha-vdanjenjem črncev. r, Pomohamedanjeni Afričani so bodo kot en mož dvignili in udarili po ,“lPadu, ki je glavni sovražnik komunizma. S sodelovanjem naprednih mo-Hrnedancev bi potem islam izpodjedli, njegove privržence pa bi pridobili za 0,Punizem. To so načrti Moskve, s pomočjo katerih hoče zavladati svetu, k V sami Sovjetski zvezi, kjer je nekoč islam štel nad 20 milijonov verni-i °V| mohamedancev danes skoraj več ni. S komunističnimi metodami so jih kobili. Naklonjenost sovjetov do mohamedancev je danes samo prevara, * Se je poslužujejo z namenom, da bi islamovce pridobili za svoje name-0 Ko bi bili ti nameni enkrat doseženi, so komunisti prepričani, da si jih kodo Podvrgli, kakor in kadar bodo hoteli. Islam je danes nehote orodje rdečega pohoda na črno Afriko. (Po informativni agenciji D. I. A. sestavil Karel ICerševan CM, Kongo.) OBISKAL SEM DVE MISIJONARKI P. Vladimir Kos S.J., Tokio, Japonska Najprej sem odkril č. sestro Anico Miklavčič. Z navadnim in s posebno hitrim električnim vlakom sem rabil približno eno uro; sončno popoldne je bilo, čeprav hladno kot dan brez ljubezni. Na poti sem se skoraj izgubil» ko pa so vse ulice tako podobne in me je sram, zmeraj vpraševati. Plaho sem stopil na dvorišče, kjer me je lurška Marija pozdravila in kmalu nato ljubeznivo kanosijansko japonsko dekle; slovenskega obraza pa še ni bi- lo. Potem sem vstopil v tiho vežo (ko bi takih več bilo v naši četrti, tihih od zbranosti in zasebnega življenja) ; tukaj me je pozdravil ljubi sv. Jožef v desnem kotu, a Slovenke še ni bilo videti. Potem sem se počasi pomikal naprej po svetlečem hodniku, počasi zaradi japonske etikete in tudi za-radi strahu, da ne padem na gladkem podu Tako zbrane redovne hiše pa mora biti naš Gospod vesel, sem si mislil (vsaj zdi se mi, zdaj ko se tega še enkrat spominjam); s to mislijo sem skoraj butnil v častivredno damo. ki me je sprejela na pragu japonsko opremljene sobe (ki praga sploh ne pozna v našem pomenu besede, le tirnice, po katerih se premikajo premična vrata, več ali manj iz kartona in finega lesa). Predstavila se mi je kot sestra prednica kanosijank na Japonskem, po rodu iz M. v Italiji, z lju' beznivim nasmeškom okoli ust in s silno mladostjo v očeh. Slovenke pa §e ni bilo. Vendar je bilo tako tudi prav, bolj v skladu z japonsko slovesno etiketo, ki ljubi presenečenje. Č. sestra prednica mi je mimogrede zaupala» da se me je predstavljala kot starega moža in s sivo brado, najbrže zaradi člankov v Kat. misijonih. Upam, da jo nisem prehudo razočaral. Šestintvi' deset sonc imam za sabo, po indijansko rečeno, a po mojem principu je človek mlad do smrti; od srca zavisi — in od milosti. Se razume, da tega J ... Pogled na del zavetišča. Z:1 36 Vam zdi, da sem pretiraval, ko sem bil dejal, da s mo ubogi? In da živimo ™e(l vrtovi betona, obdani od streh? Nad glavnim vhodom je križ, bel križ. Koko Pomenljivo. Ko bi imeli zadosti denarja, bi morali vstaviti — zlat križ. Zaradi ezusove svete krvi, zaradi njegove odrešilne moči, zaradi tolikih, ki - Jezusom, darujejo svoje majhne in velike križe za misijone. ^avka nisem mislil prav v tistem trenutku, ko sem se menil s preč. s. rodnico —• po italijansko. Jezik zbližuje, pa naj rečejo ljudje enega je-nlka- kar hočejo. Kakšna prilika za vse Slovence, ki se morajo potepati Po svetu — naravnost vabljeni so po božji previdnosti, da se nauče več je-'kov. In zakaj ne japonščine? Japonske knjige so po številu na drugem vVestu na svetu — učenje japonščine seznanja z najbolj naravnimi zakoni oveškega dojemanja resničnosti, in uri velesilo spomin. Toda — nehajmo sicer koristno premišljevanje, pravkar je vstopila č. s. Anica s čisto slovenim obrazom, in vesel sem je bil. Kdo bi ne bil vesel Slovenke - misijonar-?’ tisoč milj daleč od doma! Sicer sva se odslej pogovarjala v italijanščini- ker so tako zahtevala pravila, a uvidevna sestra predstojnica je tu in am izginila iz sobe in nama dobrohotno dala priliko za „ta pravi jezik“, kot .lavimo na štajerskem. Reči moram, da se je tudi sicer sestra prednica iz-azaia ženo z zlatim srcem; vzpodbujala naju je, naj tudi v njeni prisotno-si! tovoriva slovensko, a iz vljudnosti tega nisva mogla storiti. Pomoč mi-„ inskega zaledja na črti Lenček—Wolbang jo srčno veseli in res pomaga aditi misijon (posebej skrbijo za revna, zapuščena dekleta) in da težko ‘‘'Ukaje Kat. misijonov. Čeprav nisem star in nimam brade, so me pomili; stregla je (v isti sobi, se razume; opomba pisca) kanosijanka iz k Taiwana. Kristusova ljubezen nas dela veliko družino bre zmeja. Takole med razgovorom sem pa tudi zvedel za naslov č. s. Maknise Luževič. Skleni sem v srcu (kot pravi detektiv), da jo bom o priliki obiskal, ker sem slisa od sestre Anice, kako rada govori po slovensko — če ima priliko. Na koncu obiska sem ji dal še razne slovenske knjige in revije, da bo imela dovolj za branje, tudi če bi se medtem hiša v naši četrti podrla zaradi pogostega potresa in me povabila s seboj. Na koncu pa mi je sestra prednica še dejala, naj si ogledam otroški vrtec s sestro Anico; tako sva spet lahko čisto po slovensko kramljala. Objektivno povedano, nama je govorica tekla, le tu m tam se nama je vrinila najprej kakšna angleška, japonska ali italijanska beseda. Sestra Anica je dolgo let delovala na Kitajskem, mislim, da je starejša kot jaz, a je še zmeraj tako mlada na pogled. Oj, zemlja slovenska, ki nam daješ takšna dekleta za Kristusovo delo! Ko bi mogel, bi rekel tolikim slovenskim dekletom v Trstu, v USA, v Argentini, Avstraliji (in na skrivaj tudi v Sloveniji): O popolni sreči sanjaš ? Pridi, daruj se Jezusu, pojdi v misijone, ako je tako volja božja! Našla si popolno srečo. A zdaj pričenja drugi, detektivski del tega poročila. Ker je ime te ljubeznive č. sestre tako dolgo, jo bom na kratko imenoval le s. Makniso. Po telefonu sploh niso razumeli sestrinega imena. Potem so mi povedali, da je že dolgo na čisto drugem kraju. Zapisal sem si ga, a zaman vrtal po telefonskih luknjah — zastonj. Kot pravi detektiv sem se začel ukvarjati s sklepanjem: ime, ki ga navajajo kot običajno, mora biti vsaj nekje določenemu številu ljudi znano; drugim pa morda drugačno ime. Pokazal sem naslov uslužbenki v našem „uradu“. „A, to pa poznam!“, je vzkliknila (pravzaprav mirno rekla; Japonci ne vzklikajo kot mi); „kraj se po navadi drugače imenuje zaradi bolnice sester. Hodila sem tja v večerno šolo“ (dokaj ljudi študira zvečer, t. j. nadaljuje nedokončane študije, med dnevom pa gara po tovarnah ali uradih). Spet sem vrtel telefonsko orodje — zvezo sem še dokaj hitro dosegel, a kaj, ko niso mogli najti sestrinega imena; vsaj v imeniku sester na službi v bolnici ga ni bilo. A vztrajal sem: mora biti, kolikor vem, uživa se precej dobro zdravje, ne, ni še umrla. In prepričal sem telefonsko uslužbenko. Našel sem jo. Lepo sem se napravil naslednji nedeljo (imam le eno lepo suknjo in še ta je pri natančnih očeh povprečnih črt). Tokrat so bile sprejemne ceremonije bolj kratke, dasi ne brez napetosti. Sestra Maknisa je frančiškanska misijonarka, oblečena v belo s križem na obleki. Ko je vstopila, jo je spremljala mlada misijonrka iz Irskega, a sestra Maknisa je že starejša, čeprav še zmeraj čila, vsaj po duhu-Tokrat sva celo uro govorila slovensko, ker sem k sreči povedel s seboj svojega predstojnika, da se je medtem „zabaval“ po angleško s „spremljevalko“. Zdaj pa napišem stavek, ki sem ga bil shranil prav za ta trenutek in ki pomeni originalno propagando za g. Lenčka & Go: Sestra Maknisa mi je rekla, da je našla svoj poklic — po Katoliških misijonih. Kaj, ko bi spet začeli prinašati vabila ali opise raznih redov in kongregacij ? Kjer ni vednosti, ni želje, so bili dejali pred 2000 leti, in še zmeraj drži. Dal sem sestri slovenske knjige in revije, ki se jih je iz srca razveselila; ker nekoliko boleha, ima več prilike za branje. S solzami v očeh se je spominjala svojih krajev in ljudi, ki se jih Bog vseh usmili. Doma pa — blizu Celja... Štajerka! Škoda, da na svoji poti okoli pol sveta še nisem srečal sestre-misijonarke Ljubljančanke, a vem, da so nekje med džunglami, prerijami in vodami, in Bog jih blagoslovi (sestra Anica je Primorka) •' Ko smo se poslavljali — po hodniku je dišalo po večeru in karbolu —, je rekla Irka, da ji je žal, da ne zna vsaj enega izmed slovanskih jezikov. Na svidenje!, smo si rekli, vedoč, da smo zmeraj blizu, ker smo blizu Jezusu, in ker se bomo nekoč — če ne prej kje v Tokiu — spet našli za vedno. P.S. — Pravkar sem prejel vest, da je dobra sestra Anica bila premeščena na jugozapad Japonske, na otok Kyushu, v provinco Kagošima. Njen točen naslov je: Heiko Gakuen, Okuchi Shi, Kagoshima, Japan. Takoj, Po najinem obisku je bila nenadoma premeščena; pa naj kdo pravi, da božja Previdnost ne skrbi tudi za majhne, všečne dogodivščine — čisto o Pravem času. Sestra bo odslej delovala prav v tisti novi šoli, za katere težavno zgradbo je tudi Slov. mis. zveza toliko storila. P.S. št. 2. in konec. — Kar nas vse tri združuje, je hvaležnost in veselje nad misijonskimi dobrotniki. Ne le zaradi duhovne in materialne podpore, zares ne; zaradi sorodnosti s tistimi dušami, ki imajo toliko smisla za Jezusove interese v misijonih. Pravi papež Janez XXIII., da je misijonsko delovanje in delovanje za misijone izmed vseh apostolskih del najbolj apostolsko, najbolj takšno, kot so ga vršili Jezusovi dvanajsteri odnosno trinajsteri in — tistih dva in sedemdeset. Matere naše četrti pri proslavi otroškega vrtca. Koliko problemov, stiske, obupa skrivajo za svojim vedrim obrazom, in v gubah, svojih lepih, skoraj bogatih oblek. Večkrat jmhajajo poslušat petje otrok in raz-lage, ki jim jih dajejo naše pridne sestre. Nimajo poguma, da bi prosile za pravi pouk ,,o tistih lepih stvareh“. Včasih se bojijo žrtve. naši misijonarji pišejo— IZ DOMOVINE — NA POT V MISIJONE Kar rdeči gospodarijo v naši domovini, še nismo culi, da bi komu uspelo oditi od tam na misijonsko polje. Meseca februarja pa smo prejeli obvestilo, da je eni slovenskih usmiljenk, ki je že dolgo gojila željo po misijonih, uspelo zapustiti domovino in oditi v svet — na pot v misijone. Oglasila se nam je iz Pariza, kjer se za misijone pripravlja, zdaj je pa že dospela v misijon na afriškem velikem otoku Madagaskarju, kjer je pred kakimi tridesetimi leti umrl slovenski misijonar, lazaristovski brat Obreza. Veselimo se nove slovenske misijonarke, zlasti še, ker je prišla v misijone naravnost iz domovine. Želimo ji obilje božje pomoči pri njenem misijonskem prizadevanju in ji obljubljamo naše vsaj skromno duhovno in gmotno sodelovanje. Zraven pa hrepenimo, da bi njen primer ne ostal osamljen, ampak da se povrne nekdanja doba slovenske misijonske akcije: odhod vedno bolj številnih misijonarjev v misijone — tudi iz domovine. Ali bo to hrepenenje postalo resničnost. . . ? Objavljamo prvi pismi te naše nove misijonarke, da slovenski misijonski prijatelji po svetu spoznajo njeno ljubezen do misijonov in da odslej mislijo tudi nanjo v svojih molitvah in žrtvah. Pariz, 19. februarja 1961. „Najprej se Vam zahvalim za pozdrave, ki ste mi jih poslali, in pa da ste me vključili v družino slovenskih misijonarjev in misijonark. Bog Vam povrni! Prav na praznik bi. Frančiška Kleta so mi povedali tako težko pričakovano odločitev, da me pošljejo v misijone na Madagaskar. Kako iskreno sem hvaležna Bogu, da me pošljejo prav na ta misijonski kraj, ki mi je bil že od nekdaj najbolj pri srcu, saj je že naš ustanovitelj sv. Vincencij pošiljal tjakaj številne misijonarje, ki so mnogi žrtvovali tudi življenje za Cerkev na tem otoku. Jz Pariza odpotujem 10. V. preko Lurda v Marseille, kjer se vkrcamo na ladjo 15. V. ob 11. dopoldne. Ladja je tovorna. Na njej bo samo 12 potnikov, od tega sedem redovnih oseb. Poleg mene bosta še dva gospoda lazarista za Madagaskar in pa mlada abesinska sestra, ki se tjakaj vrača. Zaupam v božjo pomoč, da bomo srečno potovali, zlasti ker se bo na ladji dnevno darovala Najsvetejša daritev. Pa tudi Vam se priporočam v molitev! Zdaj naj pa še povem, kako sem prišla do misijonskega poklica. Bog mi je željo po misijonih že V mladosti vdihnil v srce in s tem namenom sem 1. 1941 tudi vstopila v družbeno semenišče v Ljubljani. V razburkanih časih, ki so sledili, ni bilo vedno lahko ohranjati misijonske želje m načrte, a vedno sem molila v ta namen. Zelo sem bila že vesela, ko so me leta 1947 predstojniki poslali v Makedonijo, ki je napol misijonska pokrajina: smatrala sem to za pripravo na misijone. V duhovnih vajah leta 1960 sein resno sklenila, da hočem prositi predstojnike za odhod na pravo misijonsko področje. Dovolili so mi, a niso mnogo upali, da bi dobila v ta namen od oblasti dovoljenje. Podvojila sem svoje molitve in trdno upala, da bom uspela. Septembra meseca sem začela iskati potrebne dokumente, in ko sem imela vso skupaj, sem šla prosit dovoljenja za odhod v Francijo. Niso mi dali kaj dosti upanja, a vztrajno sem zaupala v Boga in Brezmadežno. In res, čez dvajset dni sem prejela dovoljenje za stalno bivanj0 A v inozemstvu, le da ga moram vsaka *'r' leta obnoviti. Tako sem na praznik Marijinega darovanja, 21. novembra 1960 zapustila domovino, prav na dan, ko sem 18 let Preje prejela sveto, redovno obleko. Od-si‘i sem v našo materno hišo v Parizu, kjer v kapeli, v kateri se je Brezmadežna prikazovala sveti Katarini Labou-re, pripravljam svoje dušne moči za milijonsko delo, sicer se pa učim francoščine, ki se potrebuje na Madagaskarju. Ford—Dauphin, 7. maja 1961. Končno se Vam oglasim z mesta, ka-inor me je poslala božja Previdnost. Tolna sem hvaležnosti Bogu in Brezmadežni ! Slovo od materine hiše naše družbe je bilo res prisrčno. Poslavljala sem se skoraj cel teden, prav vsem sem rekla zbogom, od najvišjih predstojnikov do Zadnje sestre. Vse so mi obetale molitev in mi želele srečno pot, zraven pa še dodale kako malenkost za uboge Mal-Sušce. 10. aprila je maševal v kapeli prikazovanj naš č.g. Franci Rode. Po maši še Poslednja zdravamarija v tej sveti kapeli, nato pa odhod. Na postajo sta me spremili naši dve sestri Rozalija Šmalc Založnik, še zadnjič sta pomahali v slovo in vlak je odpeljal proti Lurdu, kjer sem preživela tri dni. Molila sem za vse, posebno še za tiste, ki mi bodo izročeni v skrb v času mojega misijo-Oarjenja. V petek 14. aprila sem prispela v Marseille. Naslednji dan sem se šla po 'Paši priporočit Mariji Čuvarici, preden Zapustim suho zemljo. Po kosilu smo Naložili naše stvari na avto in odhiteli v Pristanišče. Tu sem zaznala, da smo od Spovedanih 12 potnikov ostali samo 4, dva gg. lazarista, en inženir in jaz, edi-S ženska na krovu. Maio čudno mi je hlo v prvem trenutku, a kaj sem hote-a; vožnja je bila plačana, časa da se Posvetujem s Parizom, ni bilo več, zato mi ni kazalo drugo, kot da odpotujem. Potovala sem pa srečno, čeprav me jo malo zdelovala morska bolezen. Na ladji je bilo vse lepo urejeno. Vsak dan sem bila pri dveh svetih mašah, ostali čas pa nekaj na krovu in še več v kabini. 19. aprila smo pristali v Port Sai-du, kjer sta me obiskali dve sestri u-smiljenki in mi tudi izročili pismo od naših dragih sester v Parizu, kar me je zelo razveselilo. Pot smo nadaljevali skozi Sueški prekop, nato pa smo pluli tri dni po Rdečem morju, kjer nas je kar precej žgalo... 21. aprila ob 8 popoldne smo pristali v Džiliutiju, kjer smo za tri ure šli na suho. Videla sem veliko revščino, mnogo pohabljenih o-trok po cestah, ki so prosili vbogajme. Obiskali smo tudi misijon, Ker pa misijonarjev ni bilo doma, smo samo pozdravili Jezusa v cerkveni kripti ter slednjič 1. maja pristali v Tamatavi na Madagaskarju. Tu sem prvi maj lepo preživela pri sestrah sv. Jožefa, ki so imele ta dan svoj glavni prazni!;. Naslednji dan sem skupno z enim od gospodov lazaristov stopila na vlak, ki vozi v Tana-narive. Kot kača se je vil vlak med hribi, vedno više in više. Zares prelep je bil pogled na gričevje krog in krog, vse poraslo z južnim drevjem; le praprot in kak bor sta spominjala na naše gozdove. Nikjer nisem opazila nobene gredice ali kakega polja, sploh nič obdelanega. Tu in tam kolibe, kakega pel metra nad zemljo, daleč vsaka sebi. Nič čudnega če omika med te ljudi še ni predrla, saj verjetno še sosed soseda ne pizna. Ljudje žive od tega, kar jim nudi narava sama. V bližino Tananarive smo prispeli že zvečer. Prenočila sem pri sestrah Božje Previdnosti. V četrtek opoldne pa sem z letalom odjadrala v Ferd-Dauphi-ne, kamor sem srečno priletela ob petih popoldne. Na moje veliko veselje sem se po 19 dnevih potovanja spet znašla med sestrami. Vesele pa so bile tudi sestre, ki so v teku enega leta na Madagaskarju dobile kar deset novih misijonark. V ka- l Prizor iz življenja japonskih otročičev na misijonski postaji. pelici sem se Bogu in Brezmadežni spet vroče zahvalila za vse in darovala samo sebe delu za zveličanje duš. Tu v Ford-Dauphinu je osrednja hiša usmiljenih sester na Madagaskarju, po zunanjščini sicer skromna postojanka, a bogata po delu. Sestre sc predvsem ukvarjajo z mladinsko vzgojo, kakor sploh redovniki in redovnice po teh krajih. Naše sestre na tem misijonu i-majo 639 gojenk, od teh 160 notranjih. Imajo tudi šolo za ročna dela. Ob nedeljah pa hodijo na deželo in uče katekizem. Ne poznam še dobro razmer, a že na prvi pogled sem opazila, da je misijon zlasti po strašnem viharju, ki ga je doživel zadnjo veliko noč, zelo siromašen. Vendar po so sestre vesele in se z najmanjšim zadovolje. 7. maja sem obiskala naselbino gobavcev, ki jo oskrbujejo tri starejše se-ste, vse že izmučene od tolikega dela. V naselbini je omenjeni velikonočni vihat' povzročil veliko škode in pravo razdejanje. V dno duše mo je pretreslo, ko sem videla vso škodo, ki je zadela sestre in tistih 30 gobavcev, ki tam žive. Poleg skupnih prostorov so v gobavišču tudi kočice, v katerih bivajo posamezni gobavci. V enem kotu imajo kar n i tleh ali na vejah skromno ležišče, v drugem pa ognjišče: zakurijo na tleh in na trinožnik postavijo lonec z rižem ali kakim zeliščem. Jedo tudi kobilice, ki jih nalovijo, ali kako ribo iz potoka. Sestre jim skrbe le za zdravila in jim pomagajo. So pa precej svobodni; celo v bližnjo vas hodijo. Le če je kdo težko bolan, ga pošljejo v bolnišnico za gobave v Farafangano. Vsa revščina in beda, sredi katere sem se znašla, me ne plaši, rajši me podžiga, da še bolj hitim z učenjem domačega jezika, ker bi čimprej rada z ljudmi govorila v njihovem jeziku kot je dolžnost prave misijonarke. Pišite mi, prosim, kaj Vas še zaninub pa bom skušala tudi v tem ustreči. P°' zdravljam Vas in bralce Kat. misijonov!" JAPONSKA ,,}z misijona Obayashi je že pred bo-^■čeni pisala usmiljena sestra BENJAMINA KARDINAR, ki med drugim to-0 Poroča: »Na naši misijonski postojanki je 1'fed božičem vse živahno razgibano. Turn malčki otroškega vrtca se z vnemo Pripravljajo, da za praznik razvesele M'°je mamice. Enako otroci nedeljske xole. Veliko pripravljamo tudi, da razbelimo naše bolnike in reveže s kaki-1T)i božičnimi darili. Čeprav so še poga-nb bodo na božič čutili, da se je tudi *anje rodila Ljubezen božja. Če še na-sa sestra prednica, ki je že poldrugi me-lSec bolna, okreva do božiča, bo praznič-n° razpoloženje in veselje popolno. Za sVeti večer bo v mnogih, danes še pobliskih dušah v tej deželi zaživel Kri-MUs in bo tako spet pomnoženo njegovo .aljestvo. Radi žrtvujemo za spreobrnjenja, ki so zelo težka. Smo le štiri sestre na misijonu in je zato dela in ■skrbi veliko ter žrtvic tudi. A žrtve rečejo!“ ^ začetku marca nam je pisala sestra ■ M1 C A MIKLAVČIČ, kanosijanka, ki je božja volja poslala na drug, novoustanovljeni misijon, ki ga je njena mi-‘ Jonska družba začela na Japonskem, nkolo pripoveduje: »V nedeljo 19. februarja sem doživela bko srečo, da sem se po šestih letih l^ojega bivanja na Japonskem končno • syečala z misijonarjem o. Vladimir-.***? Kosom, ki deluje tudi v Tokiju, se- vMa precej daleč od nas. Prišel me je Govorila sva v dragi materinšči- »biakat. p’ Pa tudi angleško, japonsko in italijansko. Hvala Rogu za to lepo doživet-0bi mi ga je dal prav tri dni pred l)' l0 '*WMŠvr--*70 \pWmL M Fantje iz salezijanske šole gospoda Majcna v Vietnamu. i° dogajalo pred 70 leti v Patagoniji, ‘>ko se zc]aj ponavlja v Indiji. . 0 povojnega časa je bil katoliškim ls>jonarjcm vstop v Manipur zabra-b‘n. Med vojno pa je prišlo nekaj fan-v ^ >n deklet iz Kohima v našo zavode j. Silongu. Ko so jih izšolali, so se vrni-v Manipur. Leta 1954 pa je eden od J'h povabil našega misijonarja, Trža-(,^na Rovalicco (Ravliča?), naj ga pri-v Kohimo poročit. Ker je ta misijo-v v. indijski državljan, ni potreboval do-. nja. Naložil je na svoj j t. e p filmski °Jektor, skioptikon in drug propa-s . ni material ter se podal na pot. Na ]e veliko presenečenje je našel r.am .9° zgrajeno cerkev in veliko katehu-I), n°v’ *ni 80 bili dobro poučeni o veri in V|, Plavljeni sprejeti jo. Preden so je 1 nazaj na svoj misijon, je krstil km °i °*c’ odraslim pa je obljubil, da se Krnalu vrne in še nje krsti. Na misijo- p|V ,^a je pa misijonski škof malo trdo Je‘> češ kaj naj zdaj z liovokrščenci, ko jih zaradi vladne prepovedi mi ne smemo obiskovati; naj gre kar omenjeni misijonar sam mednje... In res je misijonar, indijski državljan, ki so mu bila vrata v to pokrajino odprta, šol tja in je leta 1955 uradno ustanovil v Ko-himu naš misijon. Zdaj imajo tam že veliko zidano šolo, ki so jo katoličani in katehumeni sami pozidali. Delujejo pa tarn^že tudi redovnice. Medtem jo še nekaj drugih misijonarjev zadobilo dovoljenje, da se pridružijo prvemu pionirju tega misijona in mu pomagajo. Kako leto dni kasneje so bili spet naši bivši gojenci, ki so povabili misijonarja v Tou Khul, 4000 m visoko v gorah. Tudi ta misijonar je našel cerkev že postavljeno in kar GOO katehumenov, ki so mu govorili: „Prestaviti smo katekizem na naš jezik, naučili smo se molitev, ki smo jih prevedli; torej daj nam Jezusa!...“ Z otroki so organizirali katekizem sko tekmo pred misijonarjem... Tako je misijonar v enem tednu lahko misijonar v enem samem tednu lahko krstil kakih 600 domačinov. Podobni primeri se dogajajo med rodovi Naga, kjer tudi postavljajo cerkev in se dajejo krstiti, dasi se organizirano misijonsko delo med njimi niti še ni prav začelo. Danes je v prepovedanem Manipuvju že nad 12.000 katoličanov. Misijonarje vabijo tudi drugam, celo iz Butana so jih že prišli prosit. A ponavlja se vedno ena in ista pesem: Manjka delavcev, misijonarjev! če bi bilo več misijonarjev, bi bili v kratkem vsi rodovi na birman-sko-indijski meji katoliški. Ko so salezijanci prevzeu misijon v pokrajini Assam na severu Indije leta 1022 z vsega skupaj 10 misijonarji, je štel ves misijon komaj 5000 katoličanov. Danes, po tridesetih letih dela pa jih je v tej pokrajini že 150.000 v dveh škofijah. Naša družba šteje v Indiji 3 redovne inšpektorje, 5 škofij, 80 redovnih hiš oziroma misijonskih postaj z 830 redovniki, v dveh noviciatih pa je letno okrog 50 novincev. A kljub temu se vedno močneje dviga v nebo prošnja: Delavcev jc malo, žetev pa velika! Tudi na birmanski strani se delo pri rodu Kachina lepo razvija. Meseca mar- Pred dispanzerjem m. Magdalene Kajne v Morapaju. Že od zgodnjega jutra čakajo, da pridejo na vrsto... ca sem bil tam na slovesnosti blagoslO' vitve nove stolnice v mestu Bhamo, kje? imajo irski misijonarji svoje središče-Povabili so me tja, ker je bila vsa lesena oprava izdelana pod mojim vodstvo»1 v naši strokovni šoli. K slovesnosti se je zbralo nad 15.000 vernikov. In kar je tudi pogane prevzelo, je bilo to, da vse tri dni slovesnosti ni bilo enega sameg3 prepira med njimi. Riž za vse udeležence te slovesnosti je poklonil sam ministrski predsednik; na slavju ga je zastopal njegov osebni tajnik, ki je preb»-1 tudi njegovo poslanico. Po radiju pa 3e govoril sam U Nu iz Ranguna. V nagovoru je najprej izrazil svoje zadovoljstvo nad otvoritvijo nove cerkve, ki s° je katoličani veseli in jo je zato tudi 0,1 vesel. Poudaril je, da bo katoliška Ci-1' kev v Rirmaniji svobodna, tudi če bi k1 budizem razglašen za državno vero. B|a' goslovil je cerkev apost. delegat za B‘rj manijo, škof Jakob Nox ob prisotnost1 še dveh nadškofov in dveh apost. p1’6' fektov ter 56 duhovnikov. Zadnji daj1 slovesnosti je bil posvečen Materi božji. Ganljivo in veličastno je bilo, ko je okrog 12.000 ljudi v procesiji skup»0 molilo rožni venec in pelo Marijine PeS' mi. Naslednje jutro je skupina za skupino prihajala v novo cerkev k sveti111 mašam in sv. obhajilu, potem pa so se z najrazličnejšimi vozili odpravili na (*°' move, okrepljeni v veri in milosti. Porabil sem priliko, da sem obisk11 nekaj misijonskih postaj sredi lepo cv°' točih katoliških vasi prav blizu rdeč1' Kitajske. Tam okrog imajo Kitajci 0,1 stran meje že 12 letališč, ki pričajo 0 namenih komunistične vlado. Zelo V11,11 priporočam te cvetoče, pa v rdeči varnosti se nahajajoče misijone na j1*' tajsko-burmansko-indijski meji; naj J. Bog ohrani v svobodi, v razcvetu in lia^ jim pošlje dovolj delavcev!... Jaz sem še vedno v Mandalayu P’ istem opravku. Zelo pogrešam stensk» podob za pouk katekizma. Če nisem Pre drzen s to prošnjo, se vljudno obrača111 na misijonske prijatelje, da mi presk1 be te slike, ako je mogoče. Z misijona, m. Magdalene Kajne: S križcem označeno dekle je misijonarkina po-ni°čnica, ki je bila pred O leti še poganka. Sestra na sliki je naša misijonarka. v. Vse bralce „Katoliških misijonov“ po 'lrnem svetu še enkrat lepo pozdrav-■kirn jn se jjm za pomoč najlepše za- Va,jujem!“ INDIJA . Iz Bengalije se je zahvalila za misi-[°nski dar m. MAGDALENA KAJNČ, ' deluje v dispanzerju misijona Mo-aPaj; zraven poroča sledeče: v “Volje za pisanje pisem mi ne manj-, ?> Pač pa časa, kajti število bolnikov, >' Poidejo iskat pomoči, se ni nič zmanj-?al°- Letos je bila letina riža ne-°'*ko boljša, hvala Bogu, in človek bi v 'slil, da bo pritisk onemoglih bolni-°v manjši, a ker se bolezni radi po-kpjkanja higiene med ljudmi zelo hi->5° širijo, zato je bolezni vedno dovolj. ade hi poučevale ljudi o snagi, pa nas le- ^l emalo. Zelo so razširjene kožne bo-,Zn*> zlasti med otroci. Vsak dan poležemo od 300 do 400 bolnikom z zdravili, mnogim čistimo in preobvezu-jemo rane. Seveda vsi ne pridejo sami na misijon, ampak pridejo sorodniki zanje zdravila iskat. Velikokrat je treba obilo potrpljenja, preden jim dopoveš, katera zdravila in kako je treba dajati enemu, katera drugemu od bolnikov, za katere so prišli iskat pomoči. Pri vsem delu imamo zlasti to tolažbo, da mnogim pomoremo tudi k dušnemu zdravju, saj smo lansko leto podelile 76 svetih krstov. — Zahvaljujem se vsem dobrotnikom in lepo pozdravljam!“ AFRIKA Brat KAREL KERŠEVAN CM nam je iz Rep. Kongo poslal dva sestavka, ki sta objavljena v tej številki našega lista na drugem mestu. V spremnem pismu z dne 28. marca pa pove še nekaj zanimivosti iz te novo osamosvojene afriške dežele: „Iz vsebine tega, kar Vam pošiljam, boste lahko razbrali, kakšna sapa tod vleče. Preprosto ljudstvo seveda nima pojma, kaj je komunizem, pač pa slepo in fanatično sledi plačanim agitatorjem in sveto veruje vsaki njihovi besedi. Naščuvane! so povzročili že več izgredov, celo preganjanja, mučenja in umore. Naščuvali so jih pa tisti, ki so se za to izšolali na univerzah za železno zaveso. Pozori.šče teh dogodkov je bilo sicer daleč od nas, ob vzhodnem robu dežele, ki je naravno bolj oblago-darjena, gosteje naseljena in gospodarsko na višji stopnji. Zato je bilo tudi Belih tamkaj razmeroma veliko in ostali so do zadnjega kot privatni podjetniki in koloni. Sedaj jim je odzvonilo. Deželi je s tem zadan smrtni udarec v njenem gospodarskem razvoju. Na Madagaskarju so se zbrali okoli okrogle mize, kjer so se vsaj delno sporazumeli — ni bil zastopan ves Kongo — ter sklenili dati državi federativno obliko. Tako se bo zdaj dežela razcepila na nešteto manjših avtonomnih državic, kakor je pač obseg pokrajine, kjer živi kak rod. Vedno večja zmeda! Menda bo nastalo tako 16 novih držav, prav toliko novih vlad s primernim številom novih ministrov. . . Moj brat Marcel se še vedno nahaja na misijonu Irebu z dvema misijonar-jema-duhovnikoma. Teh eden je bil vedno vojaški kurat, ker je tam stalno vojaško vežbališče, kjer pa trenutno ni mnogo vojaštva. Ko so morali beli častniki oditi in se v taborišču niso zedinili v izbiri novega poveljnika, so se odločili, da postavijo za poveljnika svojega kurata, misijonarja. . . Pred tem imenovanjem so pa tega misijonarja sumničili izdaje. Prosimo vas, molite za nas in za našo deželo!“ Iz pisma z dne 20. marca izvemo o našem misijonarju č. g. ALBINU KLADNIKU FSC tele novice: „Sporočam Vam nekaj nepričakovanega. V soboto sem prejel sporočilo od našega misijonskega škofa in provinci»' la, da sem bil izvoljen za delegata n» kapitlju naše družbe, ki se zbere k iz' volitvi novega vrhovnega predstojnika-Kaže, da so mi moji sobrat je, misijo-nar ji, hoteli dati malo zadoščenja za delo, ki je bilo opravljeno v zadnjih treh letih. S še drugim izvoljenim sobraton1 bova odletela maja meseca v Nemčijo-Priporočam se Vam v molitev. Uparih da se kmalu vrnem na misijon!“ Z misijona Randfontein v Južni Afriki poroča m. KSAVERIJA LEŠJA# O.S.U.: „Z novim šolskim letom se je dviga*' lo število nam zaupanih otrok nad 600-Vsi razredi so natrpano polni in ne vemo, kaj bo dejal nadzornik, ker srn0 prestopili uradno število 50 učencev **** enega učitelja. Če bi imeli prostore **’ učiteljske moči, bi lahko napolnili eno šolo, toliko je bilo priglašencev! prvi mesec novega leta se je samo v višjih razredih priglasilo 29 novih kate-humenov. Ti imajo poseben pouk v šol*» poleg stalnega vsakodnevnega 30-minut' nega pouka v veri, katerega se udeležujejo ne le katoličani, ampak tudi Pr°' testantje in pogani. Razen najmanjših je g. misijonar zaupal vse katehumei*6 moji skrbi in delavnosti. Tako sem vs® dni preobložena z delom. Prav sedaj pripravljajo v naši dežel* novo postavo, po kateri katoliški učitelj* ne bodo smeli poučevati v javnih šolah» češ da je treba deželo ohraniti protestantsko. To pride v veljavo s proglasitvijo nove republike, 31. maja. Bodo tud privatne šole v tem smislu prizadete- Za konec marca domačini pripravljajo upor: nočejo republike in ne sedanj6 ga sistema šolanja zamorcev. Bor*'0 videli, ali bo iz tega kaj dobrega...“ Ista misijonarka piše dobrotniku Ov' nu v Združenih državah, ki je darov» za krste zamorcev. Takole popisuje te novokrščence: „Danes se Vam predstavim z bese^f in sliko. Krstili smo družino po V»*- Ze'ji> in sicer že koncem lanskega leta, a nisem našla primernega časa do da-11es’ da Vam o tem pišem in se Vam Ponovno zahvalim za Vaš dar. Družin-» 1 oče je naš bivši učenec, ki pa za asa šolanja pri nas ni nikdar izrazil . Je> da postane katoličan. Pozneje se Je poročil in ima zdaj 4 otroke. Najmlaj-ga ni na sliki, je bil nevarno obo-6 'n ga je misijonar krstil, ko so bili star.ši in drugi še katehumeni. ViUpam, da Vam bodo imena novokr-■cencev všeč: očetu je ime Jožef, mati Je Marija, starejši fantič je Janez, j^iajši pa Benjamin. Tretji otrok je bil ,,r8cen že preje skupaj s svojim mlaj-Itn bolnim bratom. Janez je pri nas v šoli in sc pripravlja na prvo sveto °bhajilo, Benjamin pa bo prišel prihod-Je leto. To je zelo dobra, preprosta Puzina. Prosim, molite zanje, da bodo c obri kristjani, pa naj pride karkoli Padnje in nad deželo!“ Z misijona ni. Ksaverije Lesjak O S. TJ. Družina, ki so jo krstili in ji je botroval gospod Oven iz ZDA. Misijonarka na sliki je naša rojakinja. po misijonskem svetu BUDIZEM je nemočen nasproti KOMUNIZMU EDEN OD VZROKOV ZA LAKOTO NA KITAJSKEM .. Vplivna vietnamska oseba — nekato-..an — je pred kratkim izjavila, da bu-Z(i|n ne predstavlja nobene ovire za °dor komunizma. Predvsem je slaba če budistov njihova pasivnost. Pa tudi ^ 80 kdaj budizem usmeri v dejavnost, banu; poskuša posebna zvrst v Viet- ke nu, ne more doseči trajnih uspehov, mu manjka osnovni nauk o družbi. .vJ,-uga pomanjkljivost je, da skoro c Pe pozna marksizma in leninizma in Vt> arnosti> ki ju predstavljata za vsako Y °' Zato je komunizem okužil pred-v ,ni izobražence in mlade bonce, ki v Di',n° Ve^Jem številu študirajo na sred-11 šolali in univerzah. Lakoto — zdaj jo priznavajo tudi uradno — je zakrivila majhna poljedelska proizvodnja. Vzroki za to pa so poleg naravnih katastrof utrujenost kmetov, zmešnjava z ljudskimi občinami in pa — pomanjkanje poljedelskega orodja. Že nekaj mesecev poudarja tisk nujno potrebo izdelave štirih neobhodno potrebnih orodij: lopat, motik, kopač in. srpov. Prav tako je nujno popraviti ^množico takih, ki »e služijo več. V Šanghaju je bilo 30 % manj plugov, kot bi jih bilo potrebno za število delavcev. Zdaj začno voditelji obračati. Nekdaj je bilo govora le o hitrem mehaniziran ju poljskega dela. Tako je bilo v letih zma- goslavja (1951/52; geslo: razdelitev zemlje), 1. 1955 (geslo: kolektivizacija zemlje), 1. 1958 (geslo: veliki skok naprej) . Tedaj so predstavljali mehanizacijo kot veliko darilo nove vlade ljudstvu. Danes pa isti ljudje slišijo: predvsem so potrebne kopače, lopate in srpi. Ne bi bilo v skladu z resnico, če bi trdili, da mehanizacija ni napredovala; vedeti pa je treba, da jo porabljajo predvsem na velikih državnih posestvih (ok. 700), katerih pridelek gre za izvoz. “Ljudski dnevnik” je oktobra 1960 povedal, da se le 5 % kitajske zemlje obdeluje z mehaničnimi sredstvi. Kmečke množice, razdeljene v 26.000 ljudskih občin, se bodo še dolgo morale zadovoljiti s traktorji na .propagandnih letakih in z motikami v rokah. Da bi vsaj teh bilo dovolj! SISTEM LJUDSKE OBČINE NA KITAJSKEM Komaj so bile ljudske občine ustanovljene (1958), že so se v mnogočem spremenile. Zato je težko natančno raziskati, kaj je s tem g-ospodarskim in socialnim poskusom, v katerega so kitajski komunisti vpregli na stotine milijonov ljudi, pahnjenih v revščino, poslušnost in garanje. Zdaj je na vrsti “sistem lastnine treh stopenj, ki mu daje temelj brigada za proizvodnjo” — formula, ki jo tisk neprestana ponavlja. Ljudska občina naj gre skozi več stopenj, ki naj jo privedejo do brezhibnosti. Obe glavni stopnji sta socialistična in komunistična. Socialistična stopnja ima dve dobi: sistem kolektivne lastnine (določene skupnosti) in sistem lastnine vsega ljudstva (države). Sistem kolektivne lastnine se deli v dve dobi: v prvi je lastnica brigada za proizvodnjo, v drugi, višji, pa ljudska občina. Zdaj je položaj še v prvi dobi, torej na prvi stopnici “lestve, ki vodi v nebo,” in brigada za proizvodnjo je glavna opora sistema. V praksi je treba razlikovati troje: ljudsko občino, brigado za proizvodnjo in ekipo za proizvodnjo. Ljudska občina ima zelo omejeno upravno funkcijo; v glavnem daje nasvete brigadam za proizvodnjo. Te imajo danes vso moč v rokah. Sestavlja jo po kakih 200 družin. Vodstvo brigade začrtava načrte za proizvodnjo in ima v oblasti skoro vsa proizvajalna sredstva. V brigadi se zbirajo vsi produkti in dohodki in ona jih porazdeljuje po določenem ključu (za državo, za ljudsko občino, zase, za ekipe). Te ekipe za produkcijo so deli brigade in štejejo 20, 30 delavcev. Poglavitna dolžnost ekipe je, da doseže določene količine proizvodnje in jih po možnosti prekosi. Udje ekipe dobe brezplačno hrano v skupni obednici, pa še plačo; a ta je smešno majhna in je odvisna še od ocene, ki j° je vsakdo prejel pri delu. Delo je silno naporno. Trajal pa bo ta način — tako pravijo —, dokler ne bo poljedelstvo povsem mehanizirano in se zavednost množic ne poveča. Potem bo mogoče preiti od socialističnega obrazca “vsakomur p° njegovem delu” do komunističnega! “vsakomur po njegovih potrebah.” Zakaj je danes brigada temelj sistema in ne ljudska občina? Zato, ker so pekinški teoretiki po dobrih dveh letih uvideli, da zaradi velikanskih obsežnosti ni mogoče uspešno upravljati občine-Zato ta danes obstaja le po imenu, brigada pa je za čuda slična nekdanji'11 skupnostnim posestim, ki so jih svoj čas odpravili. Ves sistem pa kaže podobo velikega kapitalističnega podjetnika — države» ki oddaja svoje zemlje v najem zakupniku — brigadi in ta se poslužuje za izvedbo del najemnikov — ekip. Izgovor, da je država ljudstvo, je kaj šibak. NAPREDEK KATOLICIZMA V HONGKONGU V prejšnjem letu (1960) je Cerke1' napredovala z enako hitrostjo kot prej; po ok. 1000 spreobrnjencev na mesec-Medtem ko je štelo mesto pred 10 le*1 40.000 katoličanov, jih je danes preko 160.000. Za Božič je prejelo sv. krst nad .3000 ljudi. j Vendar ostaja za delo ogromno podaje, saj pomenijo katoličani le 5 '/< celotnega prebivalstva. ŠTIRJE DOMAČI ŠKOFJE V JUŽNEM VIETNAMU Ko je Janez XXIII. 24. dec. 1960 VzPostavil škofovsko hierarhijo Cerkve V Vietnamu, je imenoval tudi 4 nove škofe domačine. Ti so bili v nedeljo 22. januarja 1961 posvečeni na trgu pred katedralo v Saigonu. Posvetil jih je nadškof iz Hue Peter Nelo Dinh Thuc, asistirala sta mu prejš-nia apostolska vikarja v Saigonu in Phat Diemu, prisostvovali .pa so skoro vsi škofje in nekdanji apostolski vikarji ‘Z Vietnama; glavni predstojnik tujih Misijonov v Parizu o. Queguiner; podpredsednik republike, več ministrov ter Predsednik in podpredsednik narodne skupščine, oba katoličana, in velika PPložica vernikov. Vietnamski katoličani so se papežu Zahvalili za to posebno zanimanje zanje. ®V- oče gleda z izredno ljubeznijo na yietnamsko Cerkev, oblečeno v krvavi škrlat svojih mučencev, ki se mora da-Pes boriti z velikimi težavami. Papež je na posvetitev poslal dolgo Pismo. Med drugim govori v njem o po-trebi edinosti in o nujnosti, da se milijonsko delo nadaljuje, saj kljub napredovanju v zadnjih letih živi v deželi še i-oliko nekristjanov. H koncu opozarja J’a državljanske in družbene obveznosti, hi jih ima vsak kristjan. Načela cerkve-*'eBa socialnega nauka mora prenesti v Vsakdanje življenje; tako se bo uspešno boril s silami zla, pa naj pridejo od kjerkoli. NATEČAJ ZA MISIJONSKE FILME Dne 13. januarja letos so v prostorih Kongregacije za širjenje vere v Rimu razdelili nagrade, ki jih je lanskega oktobra razpisal italijanski kulturni kinematografski center skupno z vodstvom papeške misijonske ustanove v Italiji. Prireditvi je predsedoval kard. Aga-gianian, prefekt Kongregacije, navzočih pa je bilo več visokih predstavnikov cerkvenih in svetnih kulturnih ustanov. Predsednik razsodišča Simonacci, ki je obenem predsednik Kulturnega kinematografskega centra v Italiji, in minister Folchi sta poudarjala, kako važno vlogo ima kino v prikazovanju misijonskega življenje in velikega duhovnega dela, ki ga opravljajo misijonarji. Kardinal Agagianian je pokazal na možnosti, ki jih imata kino in televizija za propagando misijonstva. Navedel je pkrožnico “Miranda prorsus’’, v kateri je najti jasno smernice za kino in se branijo duhovne vrednote. Misijonarje je predstavil kot predhodnike misijonskega filma, saj poskušajo že trideset let, da bi prikazali svoje probleme in vrednost misijonske vsebine v odrski obliki. Končno je izjavil, da je naloga filmskih strokovnjakov, da odkrijejo in podčrtajo na misijonarjevih poteh in njegovem delu zaklade še neznane zanimivosti in veljave. Blagoslovil je vsako prizadevanje, ki poskuša osvetliti misijonsko delo — delo civilizacije in kulture, katerega temeljne vrednote kore-ninijo v duši. ROJAKI! POMAGAJTE SLOVENSKIM MISIJONARJEM! DARUJTE ZA MISIJONE! “Molitev in miloščina sta kakor dve peruti, po katerih leti evangeljski glas po vsej zemlji.” (Škof A. M. Slomšek) BLAŽENI RAJMUND LLULL OCE MISIJONSKE ZNANOSTI MISIJONSKA ZNANOST V 13. STOLETJU FRANČIŠKANI IN DOMINIKANCI. V začetku 13. stoletja se pričenja za Cerkev nova pomlad. In dve naj; lepši roži, ki sta se odprli v tistem času, sta bili sveti Frančišek in sveti Dominik. Oba sta bila prepričana, da naloga, ki jo je Kristus dal Cerkvi, ne bo opravljena, dokler bodo na svetu ljudje, ki brez svoje krivde niso zvedeli za evangelij. Oba sta misijonsko misel položila v temelje svojin redov. Frančišek Asiški govori o misijonskem delu v samih pravilih, Do; minik Guzmän pa v pismih in v odloku drugega občnega zbora v Bologni leta 1221. Oba sta ne samo pošiljala v misijone redovne brate, ampak sta tudi glede tega hotela dati dober zgled. Frančišek je šel na misijonsko pot. Predstavil se je sultanu iz Damictte, a je ta tako lepo ravnal z njim, da se je Frančišek vrnil domov... Pričakoval je mučeništvo. Dominik je leta 1217 izjavil, da bo šel v misijone, čim bo red na malo bolj trdnih nogah-Smrt mu je prekrižala načrt. Frančiškani in dominikanci so bili frančiškani in dominikanci tudi V misijonih. Vsak red ima svoj pečat, posebnosti, ki se prav kmalu' opazijo-Frančiškani so pridigali predvsem z zgledom. Polni svetega navdušenja so se včasih izpostavljali smrtnim nevarnostim in celo iskali mučeniško smrt; Vendar so pa, kadar je papež ukazal, znali ubogati. V tem slučaju niso bili samo misijonarji, ampak tudi papeževi diplomati. Znana sta zlasti Rubrouek v Mongoliji in pa Janez Monte Corvino na Kitajskem. Po drugi strani so pa dominikanci, ki so imeli mnogo stikov z muslimani, prišli do prepričanja, da so sovražnikovi položaji dobro utrjeni. Napasti jih bo treba z “uma ostrim mečem”. Načrtno so študirali jezik, kulturo in vero tistih, ki so J1“ hoteli spreobrniti. Prva odločitev dominikanskih predstojn kov glede tega je padla že 1. 1236 v Parizu. Naslednje leto so odprli šole za vzhodne jezike v Jeruzalemu. Španski dominikanci so odprli več tovrstnih šol med leti 1250 in 1300. V teh šolah so se pripravljali tudi za razgovore z muslimani-Razgovori so bili neredko pravi “umski spopadi”. RAJMUND LLULL Rajmund Llull ni samo goreč pohornik misijonskega dela v 13. stoletju, ampak ga je skušal tudi načrtno usmerjati. Ljubezen do duš je Rajmunda res „žrla“. Iz vse ljubezni do duš je zapustil dvor in postal teolog, filozof, pisatelj. Danes vsi poznavalci Rajmundovih spisov priznajo, da je bilo vse njegovo pisanje apologetičnega značaja. Manj jih je pa, ki bi vedeli, da je ljubezen do duš in do Kristusa vdihnila Rajmundu pravo rmsijonologijo, ki bi jo lahko opredelili kot teologijo in metodologijo oznanjanja evangelija nevernikom. Rajmund Llull je bil izreden človek. Eden izmed izrednih, ki jih je dalo Cerkvi 13. stoletje. Kar ga loči od drugih “izrednih” je pa to, da ie bil sredi srednjega veka prvi krščanski misijonolog. On je več stoletij “naprej videl” moderno misijonsko delo. V eni svojih knjig pripoveduje, da je kmalu potem, ko ga je milost jyvojila zase, prišel do prepričanja, “da moremo napraviti Bogu največjo Us,ugo, če mu izročimo naše življenje z željo, da bi izpreobrnili muslimane.“ Rajmund Llull si je takole začrtal svojo misijonsko delavnost: L da se neverniki spreobrnejo, sem pripravljen sprejeti smrt; 2. napisal bom knjigo, ki bo nevernike prepričala, da so v zmoti; , . 3. prosil bom papeža, naj ustanovi samostane, v katerih bodo izbrani r,stjani študirali jezik in navade muslimanov in nevernikov . .Rajmund ne ostane samo pri besedah. Vse življenje skuša uresničiti 'j°J trojni sklep. Vendar ne smemo misliti, da je vse tako gladko teklo, mil je t>il velik, morda prevelik optimist. In sam nam pripoveduje, kolik,b-i r?t se je zmotil, ko je mislil, da so bili vsi taki kot on. Skoraj vse, med pllstjani in neverniki, se mu je ponesrečilo... Vendar je znova začenjal, omagala mu je dobra mera “svete” trme. MjSIJONSKA NAČELA , Llullova misijonologija se naslanja na nekaj preprostih, a za tisto ob° novih načel. Prvo Llullovo načelo je, da mora biti misijonsko delo Uedvsem stvar ljubezni. Je odgovor na Kristusovo ljubezen do ljudi. Ker ,ne moremo ljubiti, česar ne poznamo, zaključi, mora misijonar predvsem Ruvati na razum nevernikov. Ker pa imajo posebno bister razum njih °drijani, se je treba najprej obrniti k njim. Misijonar jim bo razsvetlil <11T1et in tako pripravil srce za sprejem milosti. bi Llullovo načelo pravi, da mora biti spreobrnjenje svobodno. Če j. R°k hotel, pravi, bi lahko ves svet spravil na kolena. Vemo pa, da pušča ^Udem svobodo, s katero so lahko odločijo zanj ali pa tudi proti njemu, (ti ev mora oznanjati evangelij, vendar Bog ne bo prisilil svobodne volje, ' oznanilo sprejme. Tudi ne bo prisilil, da odide med pogane tisti, ki je eJel misijonski poklic, a ga ne mara uresničiti. ^ Llull ni bil za nasilno misijonarjenje. Misijonar ima na razpolago du-tcVrio orožje, ki se ne skrha in ne zlomi. Čim bolj se rabi orožje Kristusovo, (jJ11 učinkovitejše je. Načelo: Spoštujmo človekovo svobodo, je za Rajmun-‘ sveto. V duhovno orožje ima skoraj neomejeno zaupanje. Po njegovem ^ynju i)0 vsak človek, ki je dobre volje in zmožen premisleka, pristal na °dete resnice, če se mu te predstavijo na pravi način. ff Spredaj omenjene misli najdemo v vseh Llullovih spisih. Bile so nje-jtiv° misli silnice. Dostavimo še, da je Llull nevernike globoko spoštoval loči?1 0 njih nikdar slabo sodil. Kadar je šlo za kak dvom, se je vselej od-j» V prid nevernikom. Vse to je nekaj izrednega, če pomislimo, da je ho, ^'vel sredi 13. stoletja. Nikdar ni dvomil o odkritosrčnosti muslima-> Judov ali ločenih kristjanov. Ve Rd° se bo po vsem povedanem čudil, če je blaženi Llull „ožigosal“ ta 1 e. vojne! Pravi: „Skušajmo premagati nevernike s pregovarjanjem in °br ■ i‘ JemUimo jim življenja z mečem, ne kradimo jim zemlje. Spre-nitno jih, a pustimo jim svetne dobrine.” Eno izmed križarskih vojn RAJMUNDOVA KNJIGA Pri' drugi točki Raj mundo vega načrta se le prav kratko ustavim0-Napisal je knjigo, ki naj bi nevernike prepričala, da se morajo odločiti za Kristusa. Pravi, da bo prišel dan z “nujnimi” razlogi, katerim se nekristjan* ne bodo mogli ustavljati. Zgodovina nam pove, da blaženi Rajmund Llm* ni napisal samo ene knjige, ampak celo vrsto. Glede “nujnih” razlogov, s katerimi je Rajmund hotel prepričati nevernike o krščanskih verskih resnicah, je bilo med teologi nemalo prerekanj-ki gotovo ne spadajo v naš1 list. Nekateri so ga celo obtožili krive vere-Lahko rečemo, da je Rajmunda navdušenje malo „zaneslo“. Imel je najboljše namene, ki jih mnogokrat ni rrvogel uresničiti. Llull je s svojimi knjigami hotel med drugim odgovoriti nekemu mohamedanskemu „škofu“, ki mu je zabrusil: „Če veruješ, da je Kristusov-vera prava, Mohamedova pa napačna, dokaži mi to s takimi razlogi, “a se jim ne bo mogel upirati noben človek.” In/ Llull si je prizadeval to v vsem svojem življenju. KAKO MISIJONARITI ? Še zadnji del Llullovega „načrta“ razložimo. „Da bo misijonar kaJ dosegel, mora poznati okolje, v katerem bo deloval.” Poznati mora mohamedansko ali pogansko dušo. Čeprav moramo hote ali nehote priznati, d» je bil Llull kos “sanjača”, je pa bil po drugi strani praktičen človek. Jasn° je začrtal pot, po kateri naj bi hodil misijonar. Ne mislimo, da so njegov® metode vsi sprejeli. Napadali so ga, a se je znal braniti. In ravno napad* so mu pomagali, da je svojo misijonsko metodo popravljal in izboljšal. Kdor hoče spreobračati ljudi k drugim veram, pravi Rajmund, mot-* dobro poznati njih dosedanjo vero. Verstva je treba znanstveno preiskovati. Obenem z njimi tudi navade, filozofijo, način mišljenja in sklepanj**- V svojih knjigah govori Llull o pripravi, ki bi jo morali prejeti bodo® misijonarji. V misijone ne bi nikdar smeli tisti, ki doma niso za “noben® rabo”. Kdor doma ne služi, bo v misijonih še manj. LluPova ideja o posebn’ zavodih za vzgojo misijonarjev ni bila nova. Saj smo rekli, da so že do minikanci imeli nekaj podobnega. Leta 1274 je Rajmund od klal ja Jakob» II. dosegel ustanovitev prvega takega zavoda. Imenoval naj bi se “Zavo presvete Trojice za študij misijonskih jezikov”. Papež Janez XXI. je usta, novo potrdil. Žalibog je vse ostalo na papirju... Še večkrat je blažen poskušal, da bi od kraljev in papeža dosegel ne samo dovoljenje, «mV"1, tudi potrebna sredstva. Malo pred LluIlovo smrtjo je XI. vesoljni cerkve* zbor odločil ustanovitev zavodov, kot si jih je zamislil Rajmund l lull. B* bi štirje. Llullovega veselja se ne da popisati. Pa tudi tokrat ni prišlo d uresničitve. Vendar je bilo za tisti čas izredno, da se je cerkveni zbor 55‘ nimal za misijonsko delo in prišel do prepričanja, da jo za to neobhod**1 potrebno znanje jezikov. Stanko Boljka C. M. J misijonska kateheza , Nekaj dni pred svetovnim evharističnim kongresom v Münchenu je ne-,a. od tam zboroval prvi mednarodni kongres o katehezi in misijonstvu ,j'chstätt, 21. do 28. julija 1960). Predsedoval mu je kardinal Gracias, so-j °va!o je nad 60 misijonskih škofov in ok. 200 duhovnikov, šolskih bratov d sestra in laikov iz vseh delov sveta, med njimi večina strokovnjakov za •Ppderno katehetiko. Namen tega „koncila v majhnem“ je bil, da pride v ^'sijonskih deželah do podobne prenovitve verouka, kot jo je kakih 20 let °PaŽati na Zahodu. V resnici se je katehetično gibanje začelo že v prvih letih tega stoletja v kočiji- Ko so namreč iskali vzrokov za pogosti formalizem in mehanizem krščanskem življenju, so prišli do spoznanja, da nekaj ne more biti v redu ,p tem, kar to življenje prebuja in oblikuje, torej v katehezi — verskem pouku. a je često zvodenel v pusto učenje na izust abstraktnih katekizemskih obraz-.'?v- Mnogi so prikazovali krščanstvo kot skupek moralnih predpisov, ki se •hm moraš podvreči, če hočeš uiti peklu. Misijoni so iz Evrope prevzeli tak „nekrščanski“ način kateheze, vendar Prvotno njegove slabe učinke prekrili junaški zgledi misijonarjev in pregosto življenje domačinov s patriarhalnimi potezami. Naša doba je take raz-j/ere temeljito sprevrgla: vdor tehnične civilizacije, vpliv mest, nacionalizem, niJiunizem itd. stavi ja j o na oznanjanje krščanstva nove zahteve. KERIGMATIČNA (PRIDIGARSKA) IN METODIČNA PRENOVITEV Kakšen naj bo verski pouk, da ne bo posredoval le golega znanja, am-p ( da bo zbudil krepko versko življenje ? Na to vprašanje so odgovarjali mvorniki prvih dveh dni. Jezuit o. Grasso z rimske Gregoriane je poudaril _ rednjo točko pridigarske prenovitve: postaviti mora Kristusa v središče •Panjanja. Pokazati mora, da nas v Kristusu srečuje Očetova ljubezen in °ziva našo ljubezen. Vse druge resnice se morajo organično vrstiti okoli te stiove. Kateheza torej ne sme seznaniti človeka s sestavom abstraktnih res-e> marveč z živo osebo, s tisto, ki more utešiti vse hrepenenje človeškega VCa-_ Tako bo spet postala „kerigma“ — veselo oznanilo, ki preoblikuje norost in razpoloži vse sile za novo življenje v Kristusu. Metodična prenovitev verouka mora graditi predvsem na prilagoditvi , s’hologiji. Tako izhaja nova metoda v razvijanju besedila od opazovanja I bi štirje. Llullovega veselja se ne da popisati. Pa tudi tokrat ni prišlo ° uresničitve. Vendar je bilo za tisti čas izredno, da sc je cerkveni zbor z« nimal za misijonsko delo in prišel do prepričanja, da je za to neobhod'1 potrebno znanje jezikov. Stanko Boljka C. M. MISIJONSKA KATEHEZA Nekaj dni pred svetovnim evharističnim kongresom v Münchenu je ne-fl;tleč od tam zboroval prvi mednarodni kongres o katehezi in misijonstvu (Eichstätt, 21. do 28. julija 1960). Predsedoval mu je kardinal Gracias, sodelovalo je nad 60 misijonskih škofov in ok. 200 duhovnikov, šolskih bratov *n sestra in laikov iz vseh delov sveta, med njimi večina strokovnjakov za Moderno katehetiko. Namen tega „koncila v majhnem“ je bil, da pride v misijonskih deželah do podobne prenovitve verouka, kot jo je kakih 20 let opažati na Zahodu. V resnici se je katehetično gibanje začelo že v prvih letih tega stoletja v Nemčiji. Ko so namreč iskali vzrokov za pogosti formalizem in mehanizem v krščanskem življenju, so prišli do spoznanja, da nekaj ne more biti v redu v tem, kar to življenje prebuja in oblikuje, torej v katehezi — verskem pouku. I Ta je često zvodenel v pusto učenje na izust abstraktnih katekizemslcih obrazcev. Mnogi so prikazovali krščanstvo kot skupek moralnih predpisov, ki se jim moraš podvreči, če hočeš uiti peklu. Misijoni so iz Evrope prevzeli tak „nekrščanski“ način kateheze, vendar «o prvotno njegove slabe učinke prekrili junaški zgledi misijonarjev in preprosto življenje domačinov s patriarhalnimi potezami. Naša doba je take razmere temeljito sprevrgla: vdor tehnične civilizacije, vpliv mest, nacionalizem, komunizem itd. stavljajo na oznanjanje krščanstva nove zahteve. KERIGMATIČNA (PRIDIGARSKA) IN METODIČNA PRENOVITEV Kakšen naj bo verski pouk, da ne bo posredoval le golega znanja, am-P^k da bo zbudil krepko versko življenje? Na to vprašanje so odgovarjali tovorniki prvih dveh dni. Jezuit o. Grasso z rimske Gregoriane je poudaril °srednjo točko pridigarske prenovitve: postaviti mora Kristusa v središče oznanjanja. Pokazati mora, da nas v Kristusu srečuje Očetova ljubezen in P°ziva našo ljubezen. Vse druge resnice se morajo organično vrstiti okoli te Osnove. Kateheza torej ne sme seznaniti človeka s sestavom abstraktnih res-Pic, marveč z živo osebo, s tisto, ki more utešiti vse hrepenenje človeškega ®rca. Tako bo spet postala „kerigma“ — veselo oznanilo, ki preoblikuje no-tr°-njost in razpoloži vse sile za novo življenje v Kristusu. Metodična prenovitev verouka mora graditi predvsem na prilagoditvi Pmhologiji. Tako izhaja nova metoda v razvijanju besedila od opazovanja kftke dane stvarnosti, izvede odtod 'versko resnico in vodi čisto naravno l‘° njene uporabe v življenju. Ta način sta prikazala dr Tilmann iz Miin-c'1ena in dr. Goldbrunner iz zapadnoberlinske univerze. PRILAGODITEV KATEHEZE Kljub temu, da se je evropska kateheza prenovila, je ne gre enostavno Ponesti v misijone. Treba jo je temeljito prilagoditi posebnostim tamkaj-HnÜh ljudstev. Vendar mora biti prvi in najvažnejši korak prilagoditve v sPrejetju katehetičnih pridobitev doma — tako je naglašal v svojem prelivanju frančiškan dr. Bühlmann s katoliške univerze v Freiburgu, ki je il neva.,j sam misijonar v Afriki. Prav na črnem kontinentu se bodo od-zali razni moderni načini: kateheza po delovnem načelu, biblična kateheza zgodb sv. pisma, liturgična kateheza. Zakaj Afričan se APo izk* ■iteheza, česa nauči, ko tisto dela — na tem slone njihove iniciacije—; bolje kot Evropejec razume sv. pismo z njegovimi običaji in načini govorjenja; živi lZ bajeslovne zgodovine svojega plemena; njegova vera ni zbir poučnih reče-nic, temveč skupek religioznih opravil in občestvenih praznovanj. Zato v Afriki sploh niso poznali „ne prakticirajočih“ poganov. Naslednja stopnja je jezikovna . prilagoditev. Krščansko blagovest Je treba prestaviti v način mišljenja in izražanja misijonskih ljudstev. Pritegniti je njihove prispodobe, primere, pregovore, tako kot je to storil Kristus Prl svojem ljudstvu. Tretji, najtežji korak je stvarna prilagoditev kateheze. Zdrave verske misli in vrednote poganstva naj bi krščanskim dale oblačilo. Tako se bo krščanstvo pokazalo kot prečiščenje in dopolnitev poganstva, ne pa kot njegov uničevalec. Razgovor je opozoril na dve nevarnosti, ki tičita v prilagajanju: Napačno se je prilagoditi nečemu, kar more že jutri postati zastarelo; pri sprejemanju poganskih vrednot pa je treba paziti, da se ne zatemni nadnaravni značaj krščanstva. K A TEHIS T1ČN1 POMEN LITURGIJE Predavanja o tem so imeli izključno misijonski škofje. V razgovorih s° bili na vrsti predvsem trije predmeti: uvedba domačega jezika v bogoslužje, nekatere spremembe v mašnem obredu; prilagoditev nekaterih mašnih obredov čutenju in izraznim oblikam misijonskih ljudstev. Spošno je bilo mnenje, da je potrebno uvesti vsaj nekaj domačega jezika, če naj se katehistične možnosti maševanja res izkoristijo Najmanjšo mere uporabe ljudskega jezika je določil že študijski teden o misijonskih liturgičnih vprašanjih v Nijmegnu (septembra 1959): branje in petje zbora in vernikov. Večina zborovalcev v Eichstättu je sodila, da bi bilo s katehističnega stališča najbolje, če bi se bral ali pel v domačem jeziku ves prvi del maše („maša kate-humenov“). , Glede reforme mašnega obreda je bila večina za to, da bi se ta prvi del maše (bolje: predmašni del) prestavil stran od oltarja — na sedeže i*1 prižnico. S tem bi prišla do izraza razlika med mašo katehumenov in darovanjsko mašo; ves potek bi postal bolj dramatičen in katehist.ično bolj učinkovit. Kako je potrebno priličiti nekatere ceremonije, je bilo razvidno ob Prl' meru poljubljanja oltarja. V Afriki namreč nima poljub nobenega simboličnega pomena; v Indiji pa vsaj ni simbol za spoštljiv pozdrav — tu bi ga möge* nadomestiti n.pr. dotik oltarja s čelom. MEDNARODNO SODELOVANJE Med ostalimi predavanji omenimo dve, ki imata lahko važne praktične P® sledice. Nadškof Mark Gopuu iz Haiderabada je pokazal na odločilno pomembnost kateheiičnih centrov za obnovo verouka v misijonih. Ti centri naj bi V°1 dili, razporejali, prilagajali katehetičo delavnost po škofijah; skrbeli naJ bi za potrebne vzorce in pripomočke; preučevali sem spadajoča vprašanja in stali v zvezi z mednarodnim katehetičnim gibanjem. - . O. Delcuuve D.J., vodja mednarodnega katehetičnega centra „Lumen Vitae“ v Bruslju je razpravljal o tem, kako naj se oznanjevanje vere v misiji nih in po „krščanskih“ deželah medsebojno oplaja. Njegov poziv za kateheti no in dušnopastirsko sodelovanje po vsem svetu je izzval med zborovalci na ^342 — dušene odmeve. Je prišel čas, ki bo pometel s tako pogostimi katoliškimi posamičnimi akcijami in zbral vse sile za bratsko sodelovanje po vsem svetu? SKLEPI Sklepe študijskega tedna so med evharističnim kongresom v Miinchenu osebno izročili kardinalu Agagianianu, novemu vodji vrhovnega misijonskega urada v Rimu. Ob tej priliki je kardinal Gracias označil zborro anje v Eichs-stättu za eno najbolj bogatih izkušenj svojega življenja in pristavil: „V Eich-stättu je govoril glas misijonov. Svoje sklepe zaupno polagamo v Vaše roke. Z njimi morete storiti, kar se Vam zdi za dobro Cerkve v misijonih najboljše. Gotovi pa smo, da naš glas ne bo ,glas vpijočega v puščavi'.“ IZ ZAKLJUČNEGA GOVORA KARDINALA GRACIAS A „Morda je vzbudilo pozornost, da so v razgovorih na tem študijskem tednu — prav tako kot lani v Nijmegnu — na splošno evropski misijonarji mnogo bolj vneto gnali nekatere zadeve (n.pr. uvedbo ljudskega jezika v bogoslužje) kot izvenevropski misijonarji. Enako izkušnjo smo doživeli na področju umetnosti, stavbarstva, glasbe, kjer pač pride prilagojevanje v poštev. Kako to razložiti? Več razlogov se da navesti: k 1. Gotovo je to reakcija proti preteklosti. Nedvomno dejstvo je, da je po vseh misijonskih deželah prevladovala v prejšnjih časih v evropskem misijonarju težnja po tem, da prenese z vero tudi svojo kulturo; ta težnja je vsekakor razumljiva in celo naravna. 2. Prav tako pa ni mogoče zanikati, da so evropski misijonarji pokazali obsežnejše obzorje kot domača duhovščina. To izhaja iz dognanj, ki jim jih je dala misijonologija. 3. Po drugi strani ja razumljivo tudi obotavljanje izvenevropskih misijonarjev. Ti prihajajo iz ljudstva in poznajo svoje — v dobrem in zlem — zelo natančno. Tako oklevajo pred odločilnim korakom, tudi če so skoro prepričani, da je potreben. Zato so hvaležni in ohrabreni, če da evropski misijonar spodbudo za kak eksperiment. Kajti če gre za iztrebljanje kompleksov ali globoko zakoreninjenih simpatij ali antipatij, moramo priznati, da ima 'evropski misijonar mnogo večje upanje na uspeh pri naših ljudeh kot mi. Navzlic našemu toli slavljenemu napredku in na novo priborjeni svobodi daje naše ljudstvo na splošno še vedno prednost Evropejcu in njegovemu načinu mišljenja, sklepanja in dela. 4. Našim evropskim pionirjem bom torej dejal, pa naj gre za liturgijo nli katehetiko, za filozofijo ali umetnost, za stavbarstvo, glasbo ali dramatiko: Stopajte naprej, vendar pa previdno! Ozirajte se na obotavljanje izvenevropskih škofov in duhovnikov, tudi če njih število ni veliko — končno more to le biti zdrava konservativnost —, pa boste videli, da se bomo polagoma le pridružili. To se že zdaj dogaja na različnih področjih. Daši jaz sam nikoli nisem Pripadal „napredni" šoli, moram vendar priznati, da so me skoro proti moji Volji — prisiljenega po okoliščinah in ojunačenega po vodstvu drugih — pritegnila gibanja, o katerih menim danes, da so bistvenego pomena za življenje Cerkve v msiijonih... “ Priredil A. G. mm m iraaaa GUI DO MANACORDA Drama v treh dejanjih z vmesno igro Poslovenil Nikolaj Jeločnik VMESNA IGRA Osebe : SAVEL iz Tarza JUDOVSKI PASTIR MACEDONSKI PASTIR SARA, pastirica SAMARITANKA ŠTIRJE VOJAKI Dejanje naj bi sc godilo nekako v letu Kristusovega križanja . CESTA V DAMASK Sončni zahod v divjini samarijskih gora; ob cesti, ki jo daleč v nedogled obdaja meja divjega, močno dišečega bičja, je Jakobov vodnjak. Na levi, na majhni vzpetini dvoje skromnih pastirskih kolib, tesno druga ob drugi prislonjenih. Veder avgustov zahod je. Čisto globini žari v poslednjem soncu, ki sc počasi spušča za kipeče vrhove v Veliko morje, ši-lasti vrh gore E bal. Med prizorom kraj ovijejo sence v svoj mrak, na nebu se prižigajo zvezde: najprej Večernica, vsa bela, čista, in svetla. Daleč, daleč, visoko zgoraj pa bežno migotajo lučice v dolgih, zlatih pramenih. 1. prizor JUDOVSKI PASTIR (je mršav, razcapan starec, ki je sedel na skalo pred doljno kolibo in se obrača k mali Sari) : Si pognala trop v stajo? SARA: še ne vsega, ded; zdaj jih naganjam. .. (Dekle se pokaže in spet skrije: - zdaj je nad prepadom, zdaj med zelenjem, spet skaklja čez pašnike, spet po dolch, povsod za meketanjem nevidnega tropa, ki ga priča vneto žvenkljanje zvoncev.) Tisti koštrun tam je obupen!... JUDOVSKI PASTIR (utrujeno): Pusti ga: sam pride nazaj !... SARA: Ne! Dohitim ga! (Z gibkim skokom res ujame koštru-na in ga zgrabi za roge. Potem krsk lesa, ki je zaprl stajo.) JUDOVSKI PASTIR (razmišljujoč po dolgem premolku) : Sem k meni sedi, Sara.. . (Sara mu sede k nogam. Stari poskuša izvabiti iz stare dude preprosto melodijo; a roke se mu tresejo; samo hripav in zamolkel vzdih prihaja iz nje.) Bridka stvar, starost! (Počasi in zamišljeno se igra s črnimi, bleščečimi očmi pastirieke; oči so se mu zazrle kot izgubljene v nekakšen daljni privid.) Me ne zapustiš, Sara? SARA: In zakaj naj bi te zapustila? Samo tebe imam na svetu. (Nov molk, dokler dekle nenada ne dvigne lepe glave in se zagleda z rjavimi mladostnimi očmi v udrte in sive starčeve; in nadaljuje) : Povej, sem podobna materi? JUDOVSKI PASTIR: Tvoja mati je bila podobna tistim angelom, ki stoje ob tronu Gospodovem in ki jih človeško oko ne more gledati. In na piščali igrajo in harfe prebirajo, da ne bi čuli, kako kolnemo mi... SARA: Zakaj je šla od naju? JUDOVSKI PASTIR: Bog jo je dal, Bog jo je vzel... SARA: A kako vendar, da Gospod jemlje matere otrokom? Je pravično to? JUDOVSKI PASTIR: Neumljiva so Pota Gospodova!... Klonila je pod puščavskim vetrom... (Pes presunjen čez čas): Veš, puščava ne prizanese! SARA (žalostna kloni glavo) : Pa moj oče? JUDOVSKI PASTIR: S silo so ti vzeli očeta in ga nagnali, da se je bil za tujega kralja in za tuje ljudi. Mlad je bil in junak. Pravili so mi, da se nje-Rove kosti z drugimi vred, s tolikerimi drugimi, bele v soncu pod ozidjem Pal-mire... (Spet prestane, spet ga zmore bridkost.) Voleje imajo svoje rupe in ptice svoja gnezda; mi pa, pastirji blodeči, ne v°mo, kam jutri položimo glavo... (Grenko) :Kdo nam poišče kosti na dan Sodbe ? SARA (je naslonila glavo v pastirje-v° naročje, brez besede. Tišino, ki je dojela oba, zmoti zdaj žvenkljanje nove-'Ja tropa, ki ga vedno bliže vodi mlad, dozorel pastir, trdega gorjanskega ponašanja, rjavih predivastili las. Oblečen nekako čudno, a ne siromašno.) MACEDONSKI PASTIR: Zdrav, starec!... JUDOVSKI PASTIR: Zdrav, tujec! MACEDONSKI P.: Gostoljubje tvoje strehe prosim za čez noč; mi ga daš? JUDOVSKI P.: Nisem jaz, ki naj ^a dam. šotori so prazni; drug za dru-k*m se ustavljajo v njih popotni pastirci’ kot mi!... (Macedonski pastir, ki je medtem že aošel svoj trop, ga zatvarja v gornjo 8*ajo. Sara, se zdi, niti vidi ne prišleca; spet sc obrne k dedu.) SARA: Ded! JUDOVSKI P.: Reci, Sara!... SARA (kot da daje dušica dolgo za-r‘-ani misli) : Kaj vendar počno zvezde 11,1 nebu? Povej mi, kaj počno? u JUDOVSKI P.: Vsemogočni jih je stvari], hčerka moja, ustvaril, da nam °tijo pod noč; kot sonce, da nam sveti dan. SARA (pokaže na Večernico, ki sc počasi dviga na nebo): In tista tam, ki je koj za tonečim soncem? JUDOVSKI P.: Pred davnimi časi je vzhajala nad vse rano. A za svoj napuh kaznovana ji je odločeno zdaj, da oznanja prihod noči. Tako vsaj stoji v knjigah. Ti pa zahvali Gospoda, da nam je koristna tudi takšna, saj nam naznanja uro, ko naj se črede, paše site, spo-vračajo v stajo!... SARA (pokaže slednjič na Rimsko cesto, ki vstaja, kot rahla meglica spočetka, pa vedno bolj miglajoča in živa) : Pa tista velikanska reka, ki se po neskončnem nebu vije in zdi kot žrjavica? MACEDONSKI P.: (ki je neviden sledil razgovoru na travnati vzpetini, se živahno vmeša) : Reka zvezd tudi ta, pastirička, in prasket svetov... Pravijo tako! SARA (se požene na noge): Kdo si, tujec? Kako to veš? JUDOVSKI P. (začne polglasno in kot sam sebi prepevati psalme) : Hvalite Gospoda nebesa, hvalite ga v globokih prepadih; Hvalite ga sonce in luna in vi vsi in zvezde; In ve nebesa, in ve vode pod visokim nebom... MACEDONSKI P. (medtem ko starčevi psalmi bolj in bolj tonejo v nerazumljivo žebranje) : Kako to vem? Mislim, da ničesar ne vem! Samo kadar oči zaprem, vidim cvetoče vrtove in vinska brda in olčne gaje; vidim samotne višave, kjer veter zavija, da je človeka groza, ki jih okrožajo nedostopne gore, leto in dan pokrite s snegom. In ne vem, kako da se mi v spomin spovračajo besede modrih... Toliko in toliko sem jih čul! JUDOVSKI P. (z rahlim nezaupanjem): Varuj se napuha stare kače! MACEDONSKI P.: Mar ni tudi kača ustvarjeno bitje kot so druga vsa? JUDOVSKI P.: A se je uprla Bogu in je pognala človeka v brezno greha in hudega.. . MACEDONSKI P.: In vendar, čuj mo: sanjal sem nekoč, da sem kača: a kača tako, da sem zaprt v njenih luskah še vedno mislil po človeško. Ko sem se zbudil, sem se vprašal, če sem bil v sanjah človek, ki se mu sanja, da je kača, ali v bedenju kača, ki se ji sanja, da je človek. In nisem si znal odgovoriti. Kako mi ti razložiš? JUDOVSKI P. (zmigne z glavo) : Dvomljiv sen, mislim jaz, in negotovo bdenje... MACEDONSKI P.: Razen če nista spanje in bedenje taista stvar... JUDOVSKI P.: Ne za tistega, ki je bral v Knjigi... MACEDONSKI P. (se zamisli, nato de) : Starec, mnogo si bral v Knjigi, kot se zdi; a Boga, si videl kdaj, ti je govoril kdaj? JUDOVSKI P.: Zares, da ne; Bog je neviden našim očem in vse premajhni smo, da bi umeli njegovo besedo... MACEDONSKI P.: Čuj tedaj! Nekoč me je nek etiopski suženj povedel v mogočen grob... Sredi groba je stala velikanska soha, ki je imela človeško postavo... V svitu plamenice so se bleščale pološčene stene... In na taki steni je bil naslikan kralj, odet v mogočen škrlatni plašč, okronan z zlato krono s safirji. Resno, resno, je jadral po temnem toku, brez začetka in brez kraja... Suženj mi je namignil, naj molčim; potem pa mi je šepnil: “Mislijo, da je Bog, in ga časte...” SARA: čudne reči bajaš, pastir... JUDOVSKI P.: V zmoti so bili tisti ljudje. .. MACEDONSKI P.: Počakaj! Nekoč sem na robu gozdiča videl človeka, ki je bil oblečen v platno in si je lase ovenčal s cvetjem. V daljni deželi nekje,_ na oni strani morja... Nič mi ni rekel, samo za roko me je prijel in me je peljal h skupščini mož in žena, ki so bili kot on takisto oblečeni v platno in s cvetjem ovenčani... Čudne pesmi so peli: o bitvi, ki se je vnela med pošastnimi spakami in zmaji, če se prav spominjam. Sami sebe pa so se zvali čiste med čistimi. Potem pa so nenada utihnili. In neki glas, zdel se je kot glas žene, je pel zdaj o detetu z zlatimi krili, v katerem naj bi bil svet kot v želodu hrast. In iz njegovih solza naj so se rodili ljudje in bogovi iz njegovega smeha... SARA (po dekliije prekine pastirja) ■ Kako so zvali tisto dete? MACEDONSKI P.: Eros, Ljubezen. SARA (se nenada zamisli) : Eros, Ljubezen... Ne poznam ju! JUDOVSKI P.: Spoznaš ga, hčerka, a čuvaj se: kajti krotak se zdi, pa ni. (Okrene se k macedonskemu pastirju) • A ti govoriš o stvareh, ki jih ni v Knjigi. Kaj nikoli ne misliš na smrt, na Sodbo, na večno rešenje, ki nam ga obljubljajo preroki? __ MACEDONSKI P.: Glej! Sedefsem nekoč ob reki in zrl na čredo, ki se je pasla po rebri. Pride tedaj mimo modrijan in dva učenca z njim. Položi mi roko na ramo, prodirno se mi zazre v oči in me sili, naj potisnem roko v deročo vodo. Tako ostro je ukazal in tako strogo velel, da sem ubogal na mah. Nisem bil še dobro potegnil roke iz vode, ko mi je velel, naj jo znova potisnem vanjo; in spet sem ubogal. Potem pa me vpraša: “Meniš, da si se obakrat iste vode dotaknil?” Gotovo da ne, sem odvrnil, saj reka vendar teče. Modrijan pa: “Takšno je življenje.” In odšel je in učenca za njim, ne manj osupla kot jaz. Kolikrat že sem to razmišljal. Pa se mi ne odpre. Premodro govore modri in vsak od njih drugo trdi. Kaj naj potem vemo mi, pastirji? JUDOVSKI P.: A naš Bog noče, da modri sodijo o njem... Hoče marveč, da mu mladeniči hvalnice pojo... Ti pa, pastir moj, povej: kadar te bridkost zgrabi in te ubada kot da je kača; ko te stresa in žge, kot da je veter puščavski, kaj storiš? Kaj moliš? H katereniO Bogu se obračaš? MACEDONSKI P. (se zamisli, nato pa) : Kaj storim takrat? Zapojem si-Zapojem, kar mi pride na misel in 5 tole malo liro (pokaže na kaj preprost0 izdelano liro), ki sem si jo stvoril sami spremljam moj spev. Zapojem si: i11 bridkost mine, da sam ne vem, kako--- (Nekako otožno doda): Pojem sam sebi, drugim ne pojem!... SARA: Se mi zdi, da ti življenje ni Preveč vedro... JUDOVSKI P.: Roka Gospodova sa-podeli resnično veselje... Čuj me: tudi v meni so spomini, ki jih ni moč Pozabiti; morda ti bo prav, če govorim 0 njih... MACEDONSKI P. (brez zanimanja, 8 trudno kretnjo) : če želiš... JUDOVSKI P.: Želim, res. Celo v tolažbo mi je kot tebi pesem... In tudi jaz ne vem, kako... Poslušaj, pastir, tudi ti, Sara, čuj... (Začeti hoče, potem ha, kot da bi se ovedel) : Vem, da mi ne bosta verjela... Pa vendar! Videl sem Sa, v pastirski kolibi kot tale tu sem £a videl... (pokaže na kolibo za hrb-tnjn). In dobro so takrat videle moje °c*i veš!... In potem so bili angeli Gospodovi, ki so oznanjali, da je Kristus, Jesenik sveta... Takoj smo verjeli, vsi, *l smo bili tam. In da ni bilo potem ti-s*-e preklete moritve otrok, ki jo je bil Pkazal Veliki Herod, še danes bi verjel. , Pravili so mi potem, da noben otrok b* ušel meču! SARA (Oa prekine z otroško osuplostjo) : Kako vendar zoveš velikega *ralja, ki mori otroke? JUDOVSKI P. (za trenutek se zme-'i > pa se spet zbere): Eno sodijo ljudje, drugače sodi Rog, hčerka!... MACEDONSKI P. (se počasi nameri b svojo kolibo) : Ne vem, kaj hočeš s ctn svojim rešenikom; a v naših časih sveta žužnja o prividih! Kaj vemo '*> pastirji? (Pride do svojega stana, se še enkrat obrne k judovskemu pa-in mu kot v pozdrav zakliče): °jern sam sebi, drugim ne pojem! 3. prizor Z višine se začuje lahen ženski korak; nato tišina. Potem pa spet, a zdaj jasneje in odločneje. Samaritanka je z vrčem iz svetlega bakra na glavi, s svetiljko v roki; na ustnah ji visi spev: Kip svetega Pavla SAMARITANKA: Moj Gospod pa je moj kralj, nič mi ne manjka pri njem; Med pašnike me je posadil in med krepčilne vode mi je dal rasti... JUDOVSKI P.: O pravem času prihajaš, žena. Mi daš piti? SAMARITANKA (zamišljena) : Moja glava je težka dišave in kelih me opaja... JUDOVSKI P.: Sladka ti je pesem, Samaritanka; a tega, ki je ob tebi, ne čuješ... SAMARITANKA (se živo okrene): Kdo si? Kaj počneš tu sredi noči? JUDOVSKI P.: Tvoje vere sem in čuvar svoje črede... SAMARITANKA: Moje vere, da si? A jaz vendar verujem v Krista, Reše-nilca sveta!... JUDOVSKI P.: Takisto bi jaz rad veroval. A ti, zanesljivo veš, da je prišel? , SAMARITANKA: Če je prišel? Sama sem ga videla, tu, ob tem vodnjaku naših očetov... In govoril je z menoj... (v zadregi)', in povedal mi je vse moje grehe! SARA (otroško radovedna): O, kakšen je bil, povej, kakšen je bil? SAMARITANKA: Kakšen je bil? Lep, da noben moški tako; kodravi lasje so mu padali čez ramena. Iz oči sta mu sijali neznanska dobrota in silna žalost hkrati. A kadar se mu je vžgalo v očeh, si trepetal pred njim. In potem je tako čudno govoril... O nekovi vodi življenja, ki ti za večno žejo pogasi, če si jo enkrat pil. In da je Mesija in Kristus. Res je, voda, ki sem jo pila iz vodnjaka, me nikoli ni odžejala. Ne vem, zakaj sem mu verjela in mu še verjamem... (Prekine in se zamisli): Je bil sploh zmožen laži? JUDOVSKI P. (nenada oživi) : Povej, Samaritanka, odkod je bil? SAMARITANKA: Iz Betlehema v Judeji, so pravili. JUDOVSKI P.: Tedaj je On, On: dete iz jasli! Kako naj sem mislil, da angeli lažejo? (Vedno bolj prevzet) : Tedaj še živi, še? SARA (skoraj hkrati s starim) : Blagor, ki si ga videla, ki si govorila z n j im! SAMARITANKA (ganjena): Preganjan, izdan, križan... JUDOVSKI P. (se kot obupan bije v obraz) : Križan? Tedaj ni bil Mesija, Rešenik, sin božji? SARA (prevzeta in v strahu) : Ne, ne! Saj ne! Ni res! SAMARITANKA (kot razsvetljena povzame) : Križan, da; a križan, da je tretji dan iz groba vstal in da je šel v nebo vpričo vse množice... Božanski plamen je prišel na njegove učence. Kot Učenika jih preganjajo, kot Učenik umirajo. In umirajoč ga blagoslavljajo. .. 4. prizor V ozadju se je .pojavil Savel v spremstvu vojakov; prav ob koncu razgovora med pastirji in Samaritanko, jo skočil izza divje meje ob cesti, kjer se zdi, da je počival. Divje seže po meč. SAVEL: Kdo tu preklinja Boga in njegovo Postavo? Vsi se živo okrenejo proti neznancu in obstrme brez besed. Potem Samaritanka plašno izgovori: SAMARITANKA: Ne kolnem: resnico govorim, gospod! JUDOVSKI P. (skoraj istočasno) '■ Ubogi pastirji smo, gospod, in vemo za tega Mesijo, ki se je rodil med pastirji... SAVEL (razdražen): Noben Mesij8 ni; Mesija samo v domišljiji nazarenskih odpadnikov; kaj Mesija! Naš mcc edini je naš ščit!... SARA (ga nezaupno gleda v svop otroški nedolžnosti) : Nič dobre se m* ne zde tvoje besede, tuji mož!... SAVEL (se ob pogledu na mladost' no razživeto lice mlade pastirice zmede• Potem pa se zbere takoj in useka) : Pr*' zanašanje sovražnikom Gospodovim jc izdajstvo!... SAMARITANKA (kot da se je nezavedno nečesa domislila) : “Kdor bo o® tiste vode pil, bo žejen; kdor pa bo P11 od vode, ki jo bom jaz dal, ne bo žejen na vekomaj...” JUDOVSKI P. (hkrati) : Ne pravim8 tega mi: v Knjigi je zapisano: “ v° pozna svojega gospodarja in osel ve Z8 jasli svojega Gospoda...” SAVEL (razburjeno proti obema 8oja zemska pot? Za menoj vi!... PRVI VOJAK: Ne morem, gospod, Preveč sem truden... DRUGI VOJAK: še dva dni imamo l*° Damaska... TRETJI VOJAK: Bledeš, Savel, no-šem več s teboj! ČETRTI VOJAK: Tudi jaz sem čul »las, Savel! Ukazuj, s teboj pojdem! SAVEL (sc skuša otresti teh, ki ga Podpirajo in se vzravnan nameri na-1>r,,j): V Damask gre moja pot... (Obrnjen k prvim trem vojakom) : Tudi v* boste spregledali... (K poslednje->nu): Podaj mi roko... Vi pa, ki sem ^!lm grozil in vas žalil, odpustite mi... (Počasi odhaja opirajoč se na edinega v°jaka, ki mu je ostal zvest.) SARA (se vrže za njim) : Tudi jaz hočem s teboj !... SAVEL (jo ustavi) : Premlada si še: pastirju bodi v ipomoč... SARA: Drug pastir me kliče, Savel; za teboj pojdem! SAVEL (se obrne in ji mehko pogladi lase, medtem ko se Sara, kot od tajne sile gnana, sklone in skoraj poklekne) : Ne, hčerka: ne boš zapustila starca. A resnično povem ti, da je tudi nadte že prišel Duh božji... SARA (zaihti) : Za vedno odhajaš, Savel? SAMARITANKA (odsotna, kot v odmevu) : Za vedno!... SAVEL: Za vedno? Nič na tem svetu ni “za vedno”. Videli se bomo spet, če je Bogu povšeči, tam gor... (pokaže na tihotni trepet nebesnega svoda) : Tam gori... kjer luč nima meja. (Počasi se oddalji, roke omahnejo) : Kjer tudi čas j en ja biti čas... 5. prizor Sara se ihte oklene starega pastirja, ki je zamišljeno sedet pred šotor. Samaritanka počasi zajema vodo. čuti je samo rahlo udarjanje vedra v globini. SAMARITANKA (si posadi vrč na glavo in hoče proč): Bog naj čuva vas in vašo čredo! JUDOVSKI P.: In bodi s teboj za vedno, Samaritanka! (Potem, pa mehko in počasi ljubkuje Saro, medtem ko je Samaritanka odšla po ozki stezi, puščajoč za seboj medel pramen male svetilke.) Raduj se, Sara! Velik, neznanski čudež sva videla! Ne čuješ, kako zemlja vsa vzklika Gospodu in kako nebesa pojo hvalnice njegovemu imenu? (Sara po še bolj zatisne glavico starcu v naročje in neutešeno ihti.) SARA (iznenada odločno dvigne glavo): In vendar, našla ga bom in bom šla za njim, ded! JUDOVSKI P. (jo prime za glavo in se ji trdno zagleda v oči): Stori, kot želiš; a vsaj do moje smrti, Sara, str.pi še!... Starec in pastirička sta nekaj trenutkov tako, medtem ko sc daleč za vrhovi zaznan ja prvi obstret zore. Tišina. Nenada se iz šotora, kjer je macedonski pastir, začuje sveža jutranja popevka, ki jo spremlja z lutnjo. MACEDONSKI PASTIR: Čuj piščali zvok, krog sebe, popotnik, glej luč presijajno v mirtinem gaju, in mož in žena presrečnih te trume, glej... Oba nova, ponižna vernika vedro prisluhneta pesmi, ki jima jc kot blagovest... ZASTOR BARAGO NA OLTAR! NEKAJ NOVIC Z ZADNJE SEJE JUŽNOAMERIŠKE BARAGOVE ZVEZE 1. Uslišanja na Baragovo priprošnjo se vedno pojavljajo, ne le med zamejskimi Slovenci, ampak tudi v domovini, kjer jih edini listič verskega značaja „Družina“ zadnje čase prav pridno objavlja. 2. Delo za pospešitev beatifikacije v Marquettu ne gre tako hitro in gladko naprej, kot bi bilo želeti. Po-stulator Jožef L. Zryd je pred meseci postal spiritual v rimskem severnoameriškem kolegiju za duhovnike. Inženir Jože Gregorič je že pred leti zapustil Marquette in se zdaj bolj zasebno ukvarja z raziskovanjem Baragovih spisov in pisem. Tudi dr. F. Jaklič ni več v Marquettu, od koder je šel pred kakim pol letom. Tako treh glavnih, tradicionalnih delavcev za Baragovo zadevo ni več na sedežu Baragove škofije, kjer edino se more vršiti prvi del postopka za beatifikacijo oziroma tudi domala vse predhodne raziskave v uradni obliki. 3. V U.S.A. so obhajali Baragov dan, 25. septembra 1960 v župniji Vseh svetnikov v Gladstone, kjer je bil izvoljen tudi nov odbor severnoameriške Baragove zveze za eno leto-Predsednik je še vedno slovenski rojak Franc Scherringer, župnik v Ma-nistique, nekdanjem Baragovem misijonskem področju. 4. Marijina kongregacija v semenišču v Adrogue, v Argentini, ima svoj Baragov krožek. Bogoslovec J”' re Rode je imel preteklo šolsko leto dobro pripravljeno predavanje: Del° pokojnega škofa dr. Gregorija R mana za Baragovo zadevo. Tudi sicer v zavodu radi molijo za Barag0' vo zadevo. 5. Knjiga “Barago na oltar” je bi' la razširjena med vsemi zamejskim’ Slovenci, a doslej je je prodane k°' maj polovica. Lepo so jo spreje*1 zlasti izseljenski dušni pastirji v Fv' ropi. Frančiškani v Lemontu (USA' so odkupili 80 izvodov. Marsikje ima' jo ljudje še prvo, nekoliko drugačn0 izdajo te knjige. Zato je razumljiv0' da druga izdaja ni tako hitro i"aZ' prodana. 6. Gotovo pa bo na vseh stran60 lepo sprejeta in pozdravljena druga knjiga “Baragove knjižnice”, ki b° objavila vse znane in dosegljive 3 * SV1'. se dr. Huga Brena OFM o Btirad1 in o delu za beatifikacijo. P. Hug° ni bil le vse svoje duhovniško življenje odličen poznavalec in raziskovalec Baragovega življenja in dela, am-Pak je bil tudi eden najbolj gorečih njegovih častilcev in posnemovalcev. Zato so njegovi spisi o Baragi pra-ya zakladnica spoznanja Baragovega življenja in svetosti. Ker ima p. Hugo Bren tudi zelo lep, živahen slog, bo branje njegovih del ne le poučno, ampak tudi zanimivo. Verjetno bodo ti Brenovi sestavki o Baragi izšli v dveh knjigah, toliko jih je. Pri zbiranju sestavkov so sodelovali številni Baragovi častilci, tudi iz domovine, vsi pod vodstvom predsednika Južnoameriške Baragove zveze, dr. Hilipa Žaklja. Prvi zvezek izide verjetno že meseca junija; tiska se v novi slovenski tiskarni v Buenos Airesu, ki si je nadela ime “Baraga”. Her ta tiskarna dela mnogo tudi za Ufgentinske ustanove in vsaka večja Hskovina nosi ime tiskarne, bo to Povzročilo nemajhno popularizacijo Haragovega imena v tej deželi. 7. želeti bi bilo, da bi slovenski Hs/c nekoliko več pisal o Baragi in o ^ßegovi zadevi. Pohvalno je omeniti ist „Ave Marija“, ki ne neha objav-uati izvirnih razprav o Baragi. Zdaj p- Bertrand Kotnik OFM. opisuje številne Baragove cerkvice. “Katoliški misijoni” objavljajo od časa do casa vsebino severnoameriškega Baragovega vestnika. Pripravlja se no-va številka našega argentinskega. Č. France Bergant je izdelal veliko ft>vno podobo Barage v olju, ki naj *uži predvsem za izdelavo večbarven Baragovih podobic, posnetih po ujej. Južnoameriška Baragova zveza je pridružila ustanavljajoči se Vezi Slovencev v zamejstvu. Slovence iseljenski duhovniki v zapadni 'Vvopi so imeli v februarju letos več-evno zborovanje, na katero je ledsednik J.A.B.Z. poslal prošnjo za kar najbolj obsežno sodelovanje pri širjenju poznanja Barage in zaupanja v moč njegove priprošnje med zamejskimi rojaki. Naj bi se zavzeli za širjenje Baragovega vestnika, Baragovih knjig in podobic (le-te bi lahko širili tudi med domačini, če bi izšle še v drugih jezikih) in za zbiranje podpisov v pospešitev dela za Baragovo beatifikacijo. 9. Letos bo poteklo trideset let, odkar so slovenski rojaki iz Sev. Amerike in iz „starega sveta“ skupaj slovesno na Brezjah prosili ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana, naj ljubljanska škofija da pobudo za začetek Baragovega beatifikacijske-ga postopka. BARAGOVA ZADEVA NA SLOVENSKEM ROMANJU V LUJAN Eden sklepov zadnje seje Južnoameriške Baragove zveze je bil tudi ta, da se na velikem romanju argentinskih rojakov v Lujan, ki je letos že trinajsto, misli in moli za Baragovo beatifikacijo, ob tridesetletnici slovesne skupne prošnje severoameri-ških Slovencev škofu Rožmanu na Brezjah za pospešitev beatifikacij-skega postopka. Ker je letos tudi obletnica znamenitih socialnih okrožnic, je bilo romanje predvsem posvečeno verski proslavi le-teh prevažnih papeških dokumentov. V Liljan je letos na drugo nedeljo v maju pohitelo toliko rojakov, kakor že zlepa ne. Računajo, da jih je bilo nad 2.000. Baragovi zadevi je bil posvečen popoldanski del programa. Predsednik Južnoameriške Baragove zveze je imel pred vsemi zbranimi rojaki v baziliki pridigo o Baragovi beatifikaciji in na koncu govora pa je skupaj z rojaki molil molitev za Baragovo beatifikacijo. V ta namen so bile med rojake razdeljene Baragove podobice z molitvijo, okrog dva tisoč izvodov. z n n m k e zn misijone Ker je ta ali oni ob branju naših člankov o zbiranju znamk za misijone povprašal za razna pojasnila, bomo z veseljem od časa do časa objavljali odgovore na ta vprašanja kar v KM, da jih bodo deležni vsi znamkarji hkrati. Njim samim v pojasnilo in naši skupni misijonski znamkarski akciji v pomoč in korist. Ali je vsaka količkaj poškodovana znamka brez vrednosti? Čim je znamka raztrgana ali delno s papirjem preveč odrezana, da ji delček manjka, četudi samo zobček ali vogal; ali pa da je zelo zamazana z žigom, da je tako skoraj vsa njena površina velik zmazek; pa če je mastna, da je madež nemogoče odstraniti; kadar je zelo pomečkana, da jo je težko poravnati — v vseh teh primerih je znamka brez vrednosti ali pa je njena vrednost mnogo manjša kot pri običajni, dobro ohranjeni znamki. Zato priporočamo, da pri zbiranju takoj zavržete znamko, ki ni dobro ohranjena. Izjema so lahko samo takšne, pri katerih manjka le kak zobček ali pa so morda samo preveč pomečkane, pa so same po sebi lepe vrste, večje znamke, vrednostno visoke in zato bolj redko v prometu. V primeru dvoma je bolje, da znamko priložite zbirki, ker je včasih možno, da ima pri oddaji vsaj še nekaj vrednosti. Ponovno sem opazil, da kak zbiralec znamk za misijone oddaja takšne znamke, ki bi jih sam zase nikoli ne hranil. Take znamke naj romajo v koš, da prihranimo delo pri sortiranju vsem, ki jim bodo znamke poslane v pomoč. Veljaj torej načelo: zbirajmo samo dobro ohranjene, cele znamke, ker le te imajo vedno kako vrednost, četudi le malenkostno. Treba jih je že kar precej, da se splača za misijone kaj prodati z vrednim izkupičkom. Cene znam- kam so na splošno nizke, če znamke oddajamo, dasi so pri nakupovanju včasih zelo visoke. Kako dolgo puščajmo znamke v vodit da se odlepijo, in kakšna naj bo ta voda? Znamke puščajmo v mlačni ali bolj topli vodi 10 do 15 minut; če bi imele izgubljati barvo, seveda manj. Dlje Pa> če je voda mrzla. Ko se papir nekoliko odmoči, je treba znamke v vodi pre' makniti, da se vse lepilo odstrani. D°' bro je tudi, če jih ponovno vržemo v čisto vodo, da se ob drugem „pranju“ docela očistijo. Opazili boste, da je prva voda večkrat zelo umazana, drugič prane znamke pa postanejo mnogo lep' še in bolj bele. Tudi je veliko laže, <-e posamezni zbiratelj sam znamke očistil kot pa da isto delo naloži nam. Ali je prav, če znamke uredimo in razdelimo po posameznih državah? Naravnost zaželeno je, da vsak, ki za misijone zbira znamke, najprej pazi, ^ so znamke lepe in nepoškodovane, oČiS' čene in lepo po posameznih deželah raz' deljene. Veliko časa in dela prihrani 5 tem zbiratelj tistemu, kateremu so *e znamke namenjene za misijonsko P°' moč. Posebej lepo so naprošeni vsi, k jih za misijone redno pošiljajo nam, ‘k1 jih po deželah razdelijo in nam tak" prihranijo veliko dragocenega časa. Kako je treba na pošti oddati zna11'} ke za misijone? Kako naj jih posl jev111' V ZDA in v Kanadi je najbolje, ^ oddamo na pošto dobro zavit paket, ka ko škatljo ali večjo, močno kuverto 1<1 „printed matter“, se pravi kot „tD^1’ vino“. V drugih deželah je pač tre j poiskati informacije, kako bi jih h* ^ kar najpametnejše poslati. Nikakor P ne pošli ja j te znamk po zračni pošti, k1-pride predrago. Objavlja Karel Wolbang C.M. (Slet^' LEPO PROS/MO, PORAVNAJTE NAROČNINO! UPRAVA SLIKA na prvi strani ovitka kaže ja-j ponskega misijonarja v družbi japonske mladeži —- Slika levo: Južnoafriški misijonar pri stiskanju grozdja — Slik-1 na drugi strani ovitka: Misijonar prijazno opico. IZ VSEBINE: Vesoljni cerkveni zbor i» ‘ misijoni — Glas vpijočega —■ Posnemanja vreden zgled — Afriška preteklo-J in sedanjost — Bo Afrika krščanska -1 — Škofje so spregovorili — Islam l'° srednik komunizma — Obiskal sem i misijonarki — Iz domovine na P0*- ' misijone — Naši misijonarji pišejo 'jj Po misijonskem svetu — Misijonska kateheza — Oče misijonske znanosti Barago na oltar! — Znamke za m'-1 jone. Director responsable: Lenček Ladislao ( Domicilio legal: Cochabamba 1467, Bue Aires. Registro de la Prop. Int. No. 528.263 “KATOLIŠKI MISIJONI” s0 splošen misijonski mesečnik, glasilo papeških misijonskih družb, slovenskih misijonarjev, “Slovenske misijonske zveze”. Izdaja ga “Barag0 misijonišče”. Urejuje in upravlja Lenček Ladislav C.M. — Naslov uredništva uprave: Pedernera 3253, Rs. Aires, Argentina. Tiska Slovenska tiskovna dru -“Baraga”, Pedernera 3253 (Lenček Ladislav C.M.), s cerkvenim dovoljenjem. NAROČNINA: V Argentini in sosednjih deželah: navadna 150, podporna •||1* doHmrln.il 2.000 pesov. V ostalih deželah Južne Amerike 200 (400, 2.600) arg. 'P1'”1 y V U.S.A. in Kanadi 3 (6, 40) dolarjev. - V Italiji 1.600 (3.200, 20.000) lir. ' Avstriji 60 (120,800) šilingov. - V Franciji 12 (24, 160) N F. - V Angliji in Avstr»" > 1!4 (2Vi, 16) funtov). PLAČUJE SE NA SLEDEČIH NASLOVIH: Argentina: Lenček Ladislav C. M., Misijonska pisarna, Pedernera 3253, Buenos Ai'®J U.S.A.: Rev. Charles A. Wolbang C. M., St. Joseph’s College, P. O. Box 351, Prince N(jw Jersey. - Rudi Knez, 679 S., 157 St., Cleveland 10, Ohio. . Anica Tus1 Rox 731, Gilbert, Minn. Kanada: Rev. Stanislav Boljka C. M., 611 Manning A ve, Toronto 4. Ont. Italija: Dr. Kazimir Humar, Corte San Ilario 7, Gorizia. Trst: Oddajati nä naslov: Marijina družba, Via Risorta 3. Francija: Louis Klančar C. M., Rue de Sevres 95, Paris (VI). k>lri Avstrija: R. Seelsorgeamt, Viktringer Ring 26, Klagenfurt. - Rev. Alojzij L us ‘ ( Kamen 14, P. St. Kanzian i. J. Kärnten. - Rev. Miklavčič Anton, Spittal a/l D. P. Camp. Kärnten. p) Avstralija: Franc Vrabec, Archbishop’n House, West Tee. Adelaide, S. A usti a