KRONIKA
Piše: Matija Škraba
Razvoj OF v letu 1941 za Barje
TRETJI DEL
V  vasi Strahomer je potekala or-ganizacija OF takole: v hiši Gradišar Franceta (p. d. Zdražba) so bili se-stanki, ki jih je vodila trojka v sesta-vi: Primorska rojaka- Mislej Franči-ška in  njen sin Anton (kot borec partizan je preživel), Modic Jakob in Božič Matija. Trojka je ob podpori organizatorja J. Japlja razvijala po-slanstvo tako, da so organizirano de-lale naslednje družine in posamezni-ki: družina Janeza Susmana, Virant Jernej-Bernard in njegova žena Mi-ci, Susman Jože (njegov sin ostal v Dahovu), Glavan Frančiška, Močnik Anton, Modic Franc in Tancek To-ne. Susman Alojzij je bil leta 1944 zelo mučen in ustreljen - po ukazu Skalarja. Modic Jakob je padel kot talec.
V  Vrbljenju je bila najbolj trdna Furlanova kmetija. Družina je bila napredna in je pred vojno bila vklju-čena v DKFID - katerega člana sta bila študenta Janežič Peter in Janko-vič Jože, oba doma iz Tomišlja. Za-radi organizacije in zbiranja podpi-sov   Društva   prijateljev   Sovjetske zveze sta v Vrbljenje prihajala štu-denta Mencej Martin iz Iga in Varo-ga iz Ljubljane.
V avgustu je bil v vasi izbran vaški odbor,  v  katerem  so bili:  Furlan Martin - sekretar, člani pa so bili: Modic Jože,  Lisica  Franc,  Kumše Karel, Grebenc Ivan, Kumše Anton in Modic Anton-Mlinov, njegova se-stra Helena - učiteljica in Pavla Fur-lan, Lisica Ivana, Grebenc Janez -hčeri  Micka in Lojzka,  Štrumbelj Frančiška,   Škrjanc  (por.  Ppdržaj) Marijo so umorili črnorokci v Lisič-jem.   Grebenc   Janezu   sta   sinova France in Jože padla kot talca. Hčer-
ka Francka - aktivistka - je vojno preživela. Škrjanc Janez je izgubil sina Ivana. ki je padel v NOV.
Štrumbelj Franc - zidar - je umrl na Rabu. Sedemindvajsetega januar-ja 1944 so njegovo ženo Frančiško ugrabili Skalarjevci, hčerka Vera in Francka sta se rešili tako, da sta po-begnili iz kuhinje skozi skrit izhod. Skupno z Mihelo Furlan so vse tri odšle preko rajona v operativne eno-te. Julija 1942 so fašisti ustrelili Lisi-ca Franceta (p. d. Lisička).
V partizanih sta padla Strle Anton (p.  d.  Mektajnarjev) in Štrumbelj Franc. Preživel pa je Kumše Janez (p.  d.  Brajdarjev).  Julija   1942 so Italijani   ustrelili   brata   Antona   in Martin    Pavliča,  Matjaž Janeza in Modic   Franceta.   Njegovo   sestro, Modic Heleno (učiteljico), je Fra-kelj-Skalar dal mučiti tako, da so jo po golem telesu pretepali do krvi in nato zavijali v rjuho, ki so jo črni fašisti namočili v slani vodi. Komen-tar je odveč!  Iz te vasi je bilo v internacijah šestindvajset vaščanov. V   taboriščih   so   umrli:   Štrumbelj Franc, Kavčič Martin, Strle Franc, Kocjan Jože in Ruparjeva mati. Za Vrbljenje naj dodam še to, da je v zimi 41/42 prihajal med domačine iz Polja predvojni komunist Mazovec Jože, s katerim je imel v tem času stike Japelj Janez.
V  Tomišlju sta med vaščane vna-šala napredno misel študenta Janežič Peter in Jankovič Jože, ki sta, ne samo v svoji vasi, ampak tudi dru-god, organizirala Društvo kmečkih fantov in deklet (DKFID). Med dru-gim je društvo prirejalo odrske igre. Izmed članov DKFID je bil koncem avgusta 1941 izbran terenski odbor
OF, v katerom so bili: sckretar Kum-še Anton-Gostiša, Mavec Janez, Ma-vec Johan, Šušteršič Franc-Žerov-čev, Šušteršič Tone-Primož. V nave-denem času so organizirano delale za NOB še te družine: Jankovič-Peršin, Grum, Zalar Frančiška. Svete Ivana in Janez, Škraba Anton - mučen in ubit od Skalarjevih pajdašev v Ko-zlerjevi gošči (dne 26. nov. 1943). Njegova žena Francka, njena sestra Mimi in Peršin Pavla so bile umorje-ne od črne roke v Lisičjem. V Tomiš-lju je bilo devetnajst vaščanov žrtev fašističnega terorja. Štirje člani od-bora OF so bili po izdajstvu julija
Tone Pristov pred Grbčevim mlinom spomladi 1942
1942 ustreljeni. Peti član Tone Šu-štaršič, ki je bil z ostalimi aretiran, je ob prihodu v partizane izpovedal ta-kole: Italijani so me aretirali in še z drugimi štirimi odborniki s katnio-nom prepeljali v Podpeč in zaprli v Kobetovo tovarno. Še isti dan zvečer je med nas prišel učitelj Šajn (opom-ba - Šajn in njegov sin sta nekaj dni prej dezertirala iz četrte čete krim. odreda), bil je močno vinjen in je nas zaprte zasmehoval. Med drugim je rekel tudi tole: »Meni se ni treba ničesar bati, vi pa boste že dobili svoje.« Kje se sedaj nahaja Šajn mlajši?
Šušteršič Tone - ileg. Tavčar - je bil aktivist rajona Barja.
V šoli Narodne zaščite v Beli kra-jini je z odličnim končal enomesečni tečaj. Za to je dobil v dar angleško
brzostrelko. Osmega marca1 1945 ga je v gozdu nad njegovo rojstno vasjo presenetila domobranska patrulja, ki jo je vodil črnorokec Juha Ludvik, doma iz Iga. Ko so Toneta ubili, so šli to povedat njegovi ženi Ivani. Kmalu za tem sem čital v domobran-skem listu »Slovenski dom«. (citiram samo nekaj besedi): »Naši hrabri do-mobranci so ubili bandita Šušteršiča, ki se je hotel braniti z zavezniško brzostrelko in mu je ta po zavezniško odpovedala.« Po končani šoli je bil T. Šušteršič imenovan za načelnika NZ-rajona. Ker pa je Toneta smrt prehitela, je mesto načelnika NZ prevzel, tik pred osvoboditvijo, Ža-gar Ivan.
V  razvojni poti OF scr pod rajon Barje spadali še Jezero, Podpeč, Pre-serje in Kamnik. V Podpeči so bili v prvem terenskem odboru OF Tone Jarc - sekretar, Turk Drago, Kumše Matevž,   Cesarman   Elče   (padel   v NOV) in Kovač.
Na Jezeru pa zaupniki: družina Debevc-Koren (sin Franc - ilegalno Škrjanček, je padel v NOV V ; k-> rir), Rogelj Franc in vaški mlinar Janez. Aktivistka Uršič Lojzka pa je delala v Podkraju, kjer je bila kurir-ka za Jezero.
V  Preserju je bila zanesljiv punkt družina Kovač. Sin Tone - ilegalno Brzi, je padel v NOV. Hčerka Julka-Nataša je padla kot borka v Tomši-čevi brigadi. Njenega brata Janeza -ilegalno Kmeta, so ujeli domobranci in ga ustrelili ,pri Vnanjih Goricah. Preživela je samo njihova sestra, te-renska delavka Ivanka. Pri tej hiši so bili pogosto sestanki domačinov. Za sestanke čez dan smo za kamuflažo uporabljali gostilno Petelin v Kamni-ku. Tu sta organizirano delala doma-ča sinova Andrej in študent Vojko. V tej povezavi je bil Makovec Jože spomeničar, trije bratje Debevc, ki so pozneje vsi padli kot aktivisti. Za širše sestanke Frontnih delavcev, ta-ko iz Preserja, kakor iz Kamnika in od drugod sva po dogovoru z Jože-tom Ravnikarjem-Gregorjem, dolo-čala varne kraje - vaško pokopali-šče.