Tečaj XXXIII. Credttlltro so nahaJR v GožposH ulioi St 7 v Goriol v L nadstr. ^urednikom je mogoče govorili vsaki dan od 8. da 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. doo. Upravn™ se nahaja v Gosposki ulici St, 11. * Karofinlno In oglase je plagatl loco fiorlea. Dopisi nuj «e poSiljajo le uredništvu. NaroSnina, jekJamacrjV in droge reS, katere ne poSiljajo le .naročnina, letiamacije in c spadajo v delokrog uredništva, upravnifitvu. „PRIMOREC" SJ^S a^T ?* ,58o5e» v**k V*U>k in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. ¦ cSoob* in »Primorec. Be prodajata v Gorioi v to-Lakarni Sohwarz v Šolski nlioi 'n Jellersitz v Nuuskruhoi: - v Irstu v tobalarni L»vren5i5 na trgn della Gaserma. GabrSček (odgov. Iv, Meljavec) tiska in zal. Kaj smo izvedeli k delegacij ? Vedno stara pesem t Avstrijska vlada se navzlic temu, da se vidi oslabevanje države na celi črti, v kar je iskati največ vzroka v notranjih bojih, ni naučila ničesar, marveč ostaja trdovratno na svojem starem stališču, da so v monarhiji Nemci prvi narod in da je vse odvisno le od njihove volje. To čutimo povsodi, to nam doni iz parlamenta, in to nam kažejo tudi nekatere besede v dele« gacijah, ki bal zborujejo. Delegacije vzbujajo splošno pozornost, ker se za nje spravijo v ožji okvir politične reči ter se nam predstavlja notranja in zunanja politika jasneje pred oči in pa ker pridejo tu zastopniki posameznih dežel in narodov v direktno dotiko z vladarjem. Vladarjeve besede pa sedevajo na tehtnico in se tehtajo prav natančno. V zborujočih delegacijah smo culi. da so dotike z sdrugimi državami najboljše, da stojimo v trozvezi ter smo % Rusijo v dobrih odnolajih, kar jamči za ohranitev miru, culi smo, da bo treba lepo Itevilo kron za ka-none, culi smo pa tudi, da ostane drugače vse po starem ter da Avstrija noče celili svojih notranjih ran. Razjedena in razcepljena je, gospodarsko propada, ker se narodi rned seboj koljejo, vlada pa nima nuj-nejših poslov nego netiti prepir, in tako bo le dalje - Uko zveni jasno iz delegacij. Res, lepe delegacije, lep božični dar nam prinašajo... Cehi so pač dandanašnji prvi kulturni narod v monarhiji. Njihova znanost, obrt, trgovina, umetnost, sploh na celi črti daleč nadkri ljujejo avstrijske Nemce, ali niti njim se noče dati one pravice, katera jim pritiče in katera jim je tudi po zakonu zajatcčena. Kaj naj pričakujemo šele mi ? Reklo se je Čehom, da po tej poti, po kateri hodijo, ne dosežejo ničesar, ter da zahtevajo vedno več. Nemcem je prinesla obstrukcija zmago nad Cehi, vlada je kapitulirala pred Nemci, in stoji dandanašnji na tem stališču, da brez dovoljenja Nemcev se ne sme dati ničesar Slovanom. In res! Nemci nočejo, da bi imeli Slovani po krajih, kjer so celo mnogoštevilni, svoje šole, zsto jih vlada ne da. Nemci nočejo, da bi jeden in pol milijona moravskih Čehov imelo svoje vseučilišče, zato ga vlada ne dovoli, Nemci nočejo, da bi prišli Slovenci do toli potrebnega vseučilišča, in vlada ga ne da itd. Kamorkoli pogledamo, na kulturna ali gospodarska polja, povsodi smo zapostavljeni in povsodi je na prvem mestu Nemec. Ljudstvo na sploh pa je tlačeno k tlom, aristokratje in katoliški duhovniki so pa na površju. Tako je v naši srednjeveški Avstriji, in tako, pravijo, bo še naprej. Vlada se ne odmakne od tega stališča, da se morajo Slovani udati, da morajo pri-poznati nemško premoč ter se zadovoljiti z življenjem v okvirju, kateri mu naložijo vlada in Nemci. Umevno, da so se krivičnemu postopanju postavili po robu prvi Čehi, ali sedaj, ko so posegli po istem sredstvu, katero je Nemcem dalo zmago, se jim kaže, da po začeti poti ne dosežejo ničesar, ter da zahtevajo vedno več l Ali vrli češki poslance dr. Kramaf je povedal odkritosrčno, da Čehi ne odnehajo od svojega boja, marveč da ga bodo bojevali dalje, in iz njegovih besed je razviduo, da bo ta boj tako vstrajeu in v taki obliki, da mu mora slediti končen vspeh, in to še toliko bolj, ker se vidi, da Kflrbcr in drugovi so čudni informatorji krone, taki informatorji, ki podajejo nalašč prikrojena aH zvito zasuknjena sitnacijska poročila, kar pa se vse dela le v ta namen, da se utrjuje pozicija Nemcev nad Slovani ter da stojijo tu kot narod, ki gospoduje vsem drugim v monarhiji. Nič drugega torej nego boj, neizprosen boj nas čaka. Industrijci in veletržci v vseh narodih gledajo aicer z največjo skrbjo v bodočnost, rotijo in kličejo, naj se neha z obsipanjem s krivicami ter naj se uvedejo zopet normalne razmere, ljudstvo hira gospodarsko, štrajki dalavcev so na dnevnem redu — ali vsega tega avstrijska vlada ne vidi, marveč se počuti prav zadovoljno v senci bajonetov, katerih nakupuje vedno več, in ob gromenju kanon, ter izigrava na naj-premetenejši način naroden moment, ki je ovira notranjemu in zunanjemu napredku monarhije, ali bi bi! lahko na obe strani prav blagodaten, ako bi prešla v tej preljubi Avstriji iednakopravtiost iz teorije v prakso ter bi «te spoštovali in izvajali temeljni zakoni, Ali ker tega ni, bo pa boj, in mesto Jugoslovanov v tem boju je za Čehi. Želeti moramo le to, da bi Jugoslovani imeli tudi take može, ki bodo kos svoji nalogi v velikem slovanskem boju proti nemški objestnosti, ter ki bodo znali stati vspešno na braniku za teptane pravice Slovanov. Parola vseh Slovanov pa mora biti po glasu iz delegacij: Na boj proti nemški pre-potentnostil Na boj proti nemški vladi, na boj za jednakopravnost in spravo med narodi ! Naprej za slovansko pravico I Trpljenje v Makedoniji. (Dalje.) Nočem preveč utrujati milih poslušalcev s pripovedavanjem dolge zgodovine svojega potovanja po Makedoniji s četami. Pohod je bil utrudljiv in nevaren. Ne gre pa za to, marveč namen moj je bil ta, da se osebno prepričam o tem, kar vse sem čital po novtnah, Ko sem kakor priprost f.etuik prebil kak mesec dnij v tej nesrečni deželi, sem razvidcl, da za njene prebivalce ostajeta, samo dva izhoda: smrt ali pa svoboda! Da ne bom praznobeseden, Vam naštejem nekoliko primerov turškega nasilja. Nekega dne, ko smo se mudili v selu Bansko, katero se nahaja v Makedoniji, je došlo v našo izbo nekoliko žensk s pritožbami proti Turkom. — Ivan Kolčakov ni imel nikoli orožja — je govorila ena izmed njih. Starček še celo niti z besedami ni bil udeležen na vstaji! Ali trpeti mora ta človek samo zato, ker Turki mislijo, da ima morda — denarja 1 Pred dvema tednoma je turški pristav ujel enega naših vaščanov in mu velel: Povej, da ima Kolčakov puške! — Kako bi mogel to povedati, ko ne vem!! — je govoril vaščan. Saj je Kolčakov miren starček! ™ Na to so Turki jelionega vaščana mučiti in so ga prisilili v krivo izjavo. Po tem je pristav prišel k Kolčakovu in mu objavil, da se mu je povedalo, da on (Kolčakov) zapravlja zaloge orožja. ,Daj mi," je govoril, ,50 lir" (okolu 500 gold.), .potem te pustim svobodnega!" — Ves teden je pridržal starčka v ječi in končno mu je še izvabil denar. Ta čas so onega pristava prestavili drugam, a novi pristav je zopet zahteval 50 lir l Druga ženska je tožila, da so Turki aretirali njenega i2-letnega sina zato, ker so ga na polju zasačili s krajcem kruha, Dolžili so ga, da je nesel ta kruh ustašem in so zahtevali odkupa, sicer da ga ne izpuste iz ječe! Z drugimi ženskami sli prišli k nam v izbo tudi dve učiteljici iz enega iz sosednjih sel. Mene je zelo vabilo, da bi se pogovoril ž njima in ju izprašal o njunem položaju fno stopinji njiju odvisnosti od turških oblasti, — Ali se Turki kaj brigajo za pouk P — sem vprUal eno od njih, ki je bila še popolnoma mlado dekle, — Ne — je odgovorila. — Zato pa so v taki meri predrzni in nesramni, da ne moreš vršiti svoje naloge. Vrši se pouk, Sredi ure prihaja v razred nekoliko vojakov, ki posedejo, Prihajajo naravnost radi faga, da b! (tla se tako izrazim) za nami hodili, To zasledovanje obstoji v tem, da nam migajo z očmi, da nam delajo surovo in podle opazke in nam slavljajo najciničnejše ponudbe, V takih slučajih se dogaja pogostoraa, da moral razred razpustiti in bežati. Da se vstavljajo pod oknom, temu smo že privajene. Odpirajo okno in začenjajo isto historijo, ni jih sram in nimajo vsmiljenja do nas. 12na mojih prijateljic je bila poskusila pritožiti se enemu policijskih častnikov, ali iz tega ni bilo nič. V dopolnjenje vsega tega jej je oficir rekel skoraj ravno to, kar vojaki, in Sel še dalje. ------------Ždostno je povesila glavo. Meni se je krčilo srce. In res, kaj jo je čakalo v bodočnosti to vbogo revico, ki se je posvetila službi v prid svojemu zatiranemu narodu?! Mislil sem si, da se čez nekoliko dni ponosno razvije zastava obče vstaje. Prelivajo se reke krvi, hiše in sela gorijo, tiso-černi jok in stok napolnjuje zrak. Vstaši začno biti Turke, Turki začno požigati sela. Posilstvo, muke, smrt pričakuje že v naprej to deklico. In nehote sem jej stavil vprašanje: Se-li ne boji te vstaje ? — Boljši je že sam konec, nego tako življenje — rai je odgovorilo. Trye mušketirji. Napisal Alexamlre Dumas. (Dajje) »O tem ne vem niCesar.« »Ali no veš, zakaj sem zapustil semenišče ?« »Ne.« »Torej poslušaj mojo povest; saj pravi sveto pismo: »Izpovejte se drug drugemu:« in jaz se iz-povem tebi, d'Artagnan.* »In jaz ti dajem odvezo Že naprej; vidiš, da sem dober človek.« »Ne šali se s svetimi stvarmi, prijatelj.« »Torej pripoveduj, jaz poslušam.« »Od svojega devetnajstega leta sem bil v semenišču, ker sem imel postati abbe"; s tem je povedano vse. Ko grem neki večer po svoji navadi v hišo, katero sem rad obiskoval — kaj hočeš, človek je mlad, človek je slab -- vstopi naenkrat in nenapovedano častnik, ki je opazoval z .ljubosumnim očesom, kako sem čital domači gospej Življenje svetnikov. Oni večer sem prevei epizodo iz Judite in čital stihe dami, ki mi je povedala pri tem marsikako laskavost Nagnena čez mojo ramo, jih je čitala za menoj. Poza, ki je bila res nekoliko nenavadna, je častnika užalila. Rekel ni ničesar, toda ko sem odšel, pride za menoj in pravi: »Gospod abbe\ ali ljubite palico?« »Ne morem vam povedati, gospod,« odvrnem, *kajti nihče se še ni drznil, da bi mi jo dal okusiti.« »Poslušajte me torej, gospod abb6: Če pridete še kdaj v hišo, v kateri sem vas našel danes, se drznem jaz.« »Mislim, da sem se bal, da sem bil zelo bled; čutil sem, kako so mi odpovedovale roge; iskal sem odgovor, pa ga nisem našel; molčal sem. »Častnik je pričakoval odgovora, in ker je videl, da čaka zastonj, se je pričel smejati, obrnil mi hrbet in odšel nazaj v hišo. »Jas sem se vrnil v semenišče. »Kakor si mogel opaziti, moj ljubi d'Artagnan, sem dober plemič in imam živo krf; razžaljenje je bilo strašno, in dasi ni bilo znano nikomur, sem vendar čutil, kako me je grizlo neprestano v globočini mojega srca. Rekel sem svojim predstojnikom, da se za posvečenje še ne čutim zadostno pripravljenim, in na mojo prošnjo so odložili sveto dejanje za jedno leto. »Poiskal sem si najboljšega učitelja za borenje, kar jih je v Parisu, pogodil se Ž njim, da me bode vadil vsak dan jedno uro, in zahajal k njemu dan na dan celo leto. Ko poteče leto dnij, odkar sem bil tako razžaljen, obesim sutano na klin, oblečem se kot ka-valir in grem na ples, ki ga je priredila jedna mojih prijateljic in katerega se je imel, kolikor sem vedel, vdeležiti tudi moj mož. Vršil se je v rue des Franes-Bourgeois. »Res je bil tukaj moj častnik: približam se mu, ko je pel zaljubljeno pesem in se ljubeznivo oziral v neko damo ter ga prekinem v drugem stihu: »Gospod,« mu pravim, aH vam Še vedno ni prav, da zahajam v hišo v rue Pavenue, in aH me Še prete-pete s palico, če se mi zljubi, da bi vam bil nepo-koren ?« »Častnik me pogleda začudeno ter pravi: »Kaj hočete, gospod? Ne poznam vas.« »Mali abbe\ sem, ki čita življenje svetnikov in prevaja Judito v stihih.« »Ah, ah, spominjam se,« odvrne častnik zbadljivo; »česa želite?« »Če imate čas, bi vas prosil, da napravite z menoj majhen izprehod.« »Jutri zjutraj, če želite, in sicer z največjim veseljem.« »Če vam je ljubo, ne jutri zjutraj, ampak takoj.« »če zahtevate na vsak način...« »Pa, jaz zahtevam.« »Torej pojdiva! Ne dajte se motiti, dame,« pravi častnik. »Prosim vas samo toliko časa, da usmrtim tega gospoda; nato se vrnem takoj, da spojem do konca.« »Šla sva. »Peljem ga v rue Pavenue, na mesto, kjer mi je prav pred letom ob isti uri napravil imenovani poklon. Mesec je svetil krasno. Potegneva meče, in pri prvem napadu ga usmrtim na mestu.« »Vraga!« vsklikne d'Artagnan. »Ker so dame zastonj čakale svojega pevca,* nadaljuje Aramis, »in so ga našli v rue Pavenue s pre-bodenim telesom, je bilo jasno, da sem napravil to jaz, in stvar je vzbudjla hrup. Zato sem se moral za št. 101._____________ Iahaja trikrat na telet t lestfb Udaajib, in sicer: vsak torek, eetrtek in eeboto, sjatranje la-danje opoldne, veeerno ladanje pa ob 3. ari popoldne, in stane * oredniSkimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem leta vred po poŠti pre-jemana ali v Gorioi na dom poiiljana: , ?se leto . ... • . . 13 K 80 h. ali gld. 660 i pol leta ........ 6 , 60 , f , 3-30 I četrt leta.......S , 40 , , , 110 \ Posamične Številke stanejo 10 vin-V, .. -. , Od 23. julija 1902. do preklica izhaja ob sredah* ju sobotah ob 11. uri dopoladne. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulic Stv. ti v Gorici v cGoriški Tiskarni. A. GabrSCek vsak I dan od 8. are zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah, pa oč I 9. do 12. are, N» naročila brea doposlane nnrojiai:^ 1 ne ae «aIramo. 1 Oglasi trn poslanic« se raCnnijo po petii-vntaa-8e tiskano 1-bat 8 kr., 2-krat 7 far., 3-krat 6 fcr. vsak* vrata. Vefikrat po pogodbi. — Večje orke po prostora. -— Reklame in spisi v uredniškem dela 15 kr. vrsta; ~ Za obliko in vsebino oglaf o v odklanjamo vsako odgor voraogt , ' " uogovgrm uisuhi* *m i4uaj«iotj »m« #»«»»,««. » MV.,»., V Gorici, v soboto dne 19. decembra 1903. Zvečer smo izvedeli, da so Turki srečali bliža neke krčme pet mož z moko, katero so prodajali. Na zahtevo, naj pokažejo pasporte, se je pokazalo, da sta dva seljaka pasport pozabila doma. Turki so jih aretirali, krčmarja so pa stepli, da je bil na pol mrtev in so mu odrezali trepalnice, zato, ker so kmetje prodajali moko poleg njegove hiše, — Zakaj se ne pritožite visi turški oblasti? — sem vpraševal vsakikrat, slišal pa vedno eden in isti odgovor: — Kaj pa misliš, gospod? Potem bi bilo še hujše 1 Kdor se pritožuje, tega aretirajo in v najboljšem slučaju se nevsmiljeno maščujejo nad njim. Mi se uradnikov bojimo bolj, nego vojske in bašibozukov. Nekoč sem bil v kuhinji. Tam okolu ognja so sedeli otroci in njih brezskrbni smeh se mi je zdel v rezkem kontrastu s strašnim položajem. Pri otrocih je stala mati. Stopil sem k njej. — Zakaj ste ves dan doma? Saj žito stoji na polju nepožeto! — Seveda! — je odgovorila priprosto in me pogledala začudeno. — Zakaj pa ? — Kako pa naj je spravimo domov? Turki nam ne dovoljujejo hoditi na polje; ne sejati, ne žeti. Aretirajo ga, kdor se prikaže na piano. Pravijo, da ni treba sejati, da le ne bi vslaši v prihodnjem letu dobili kruha! — Tako sedimo — je pridejala druga ženska z otrokom na hrbtu in je vzdignila roke k nebu. — Ne moremo ne presti, ne šivati, ne na polju delati! Tako sedimo in pričakujemo z otroci svoje usode...! — A ni to strašno? — Seveda je strašno. Vendar je boljše na kratkem umreti, nego umirati vsaki dan vse življenje. Koliko breznadne britkosti je bilo v besedah te priproste vaščanke! In koliko strašnih stvari je pričakovalo te ljudi! Turki ne dovoljujejo delati na polju I To se pravi, kaj nas še Čaka! Požgane vasi in... strašen glad v prihodnjem letu. Zaloge tega leta zgore v tem mesecu, a potem... potem... boljše je niti ne misliti, kaj pride potem i Povsem umevno je po vsem povedanem, kako se je prebivalstvo vedlo do vstašev. Hi, to je četniki, smo bili v oCeh prebivalstva osvoboditelji in prebivalstvo nam je prihajalo na pomoč kakor in s čemer je moglo. Ko sem se pripravljal v Makedonijo, sem mislil povsem iskreno, da je vstajo vzdignila le inteligenca Makedonije, a nisem mislil, da se priprosto prebivalstvo, t. j. kmetje, tako zavedno udeležujejo na ustaji. Ko sem pa tu v Banskem bival nekoliko časa sredi Makedoncev, menjal nekoliko bivališč ter se pogovarjal z maso žensk in možkih, sem moral spremeniti svoje mnenje. Vstaja ni delo inteligence, ampak ves narod je pri tem. Pogostoma sem se vprašal: ,Kaj bi naredili Turki z gospodarjem hiše, v kateri smo se nahajali, ako bi bili izvedeli za naše tukajšnje bivanje?! Odgovor je enostaven. Poklali bi bili vse, začenši pri malih otro~ čičih in končavši pri starčkih! In vrh vsega tega bi bili oropali in potem zažgali hiše! Makedonski prebivalec ve dobro to in vendar pušča vstaše v svoje hiSe! Prebivalec donaša vstašem hrano in obleko, da-si ga v slučaju, da ga vjamejo, čakata trpinčenje in smrt. Se več! Prebivalci oziroma kmetje žrtvujejo več nego vstaši. Vstas stavlja v nevarnost samo svojo glavo, gospodar hiše pa svojo glavo in glave svoje rodbine! Ginljivo je gledati, kako kmetje čuvajo vstaše in skrbijo zanje. Nekaj sorodnega je bilo od strani žensk v vedenju do nas. Pa kako naj bi bilo drugače? Skoraj vsaka rodbina je imela v sebi četnika. (Konec pride.)— DOPISI. Iz Kostanjevice, 13./Xll. 1003. — Kot dodatek k dopisu v »Soči* z dne 51, m. ?t. 97. moram še pristaviti: g. nadzornik za« varovalnice »Avstrijski f miks" bil je že naslednjega dne 20. novembra 1.1. predpoldne na licu mesta, prizadjano škodo posestnikoma vestno cenil in tudi koj izplačal. 6. name-stništveni inženir pa je prišel dne 9. t. m. ogled.it škodo in uvedel daljne varstvene na-redbe. K«r zadeva nemarnost zavarovanja zvonika, cerkve in farovž*, je zakrivil gotovo bivši naš gospod nune. Kajti opetovano je v cerkvi ojstro grajal in svaril, naj se pri pri-trkovanju z zvonovi lepo lahko in ubrano ravna, ker isti, je dejal, so zavarovani proti elementarnim nezgodam, nikakor pa ne, ako se isti po neumnosti razpočijo. Kdo bi torej ne verjel vzglednemu in varčnemu oskrbniku cerkve in grozno iepemu našemu g. nuncu, kakor so ga sami g. dekan Devinski na dan našega shoda dne 5. julija 1.1. v svojem ne-pozabljivem in slavnostnem ogovoril proglasili. Za našo ,š?gro" niso nameravali imeti slovesne procesije, marveč le navadno sveto mašo, in sicer radi tega, ker je b sv. maši inzahval-nico.' Prišel je navadno č. g. kaplan iz Devina in ob t»j priliki pobiral radodarno biro v ajdi. Ljudstvo, posebno mlade gospodinje in neveste, videč mladega čvrstega duhovnika in bodočega delavca v vinogradu Gospodovem, so ga obilno obdarovale, L. !90f. je bila letina slaba za ajdo in g. kaplana tudi ni bilo videti. Letos je bil pridelek ajde tudi pičel, ali g. kaplan je odpisal našemu g. administratorju približno tako le: Preč. g. Kakor Vam morda znano, sem opustil biro po de-kaniji, s tem pa odpadajo tudi dolžnosti ali bolje navada hodite maševat ob raznih prilikah. Vara kot adme sporočim, da o priliki tam. shoda, sv. Martina, ne pridem tje ne maševat, na pobirat ajde, sicer naj jo poberejo prej že neveste, če je sploh imajo kaj Kostajnci. S srčnim pozdravom J. J, kaplan. G, g. kap'anl Saj se dobro poznamo! K'j smo otroci ? Ka-li ? Obrambno društvo v Ljubljani »Allarni"! Ni res, da... res je pa, da... ni res, da... res je pa, da... Mi pa vsi brez izjeme vse to do pičice, ako treba, s prisego potrdimo. — Vesele praznike! Srečno novo leto! Vipavsko, U. dec. 1903. — Pred 14 dnevi je imelo katoliško politično društvo za ajdovski okraj sejo na Chsti. Pa ne mislite si, ljudje božji, da so odborniki in tajnik Kosec molili rožni venec, o ne, ampak papcali in pili so ter se dobro imeli. Iz tega se jo sklepalo, da nekaj name-rujejo in res, sklicali so za nedeljo 13. t. m. javni shod k Rebku, o katerem, upam, da Vam bode poročala bolj spretna raka. No, toliko pa že lahko rečem, da je prosluli Kosec na tem shodu odigrat zadnjo karto, in ako hoče sebi dobrd, naj ostane doma med Marijinimi hčerami, in ako si hoče hladiti svojo vročo kri, naj ubere pot na kršni daven, tam mu jo sneženi vrh gotovo ohladi. Dalje bodi povedano tudi poslancema Berbuču in Grči, da farbanje s katoliškimi podlagami se je korenito obrabilo. Mi Vipavci smo kristijani, brez izjeme, torej s čim ste Vi na boljšem? Hočete-Ii, da Vam zopet in zopet naštevamo podrobno, kako malo se vjema življenje stebrov Vaše stranke s kato-ličanstvom? Med vami se nahaja največ onih, ki jim je sv. maša deveta briga, spoved brezpotrebna itdi, nd, pa saj se poznamo. Za nadviadje Vam je, vse da bi se Vam klanjalo, z Vami volilo, potem se brez skrbi dela, kar hoče. —Kdor patega noče, naj-moli, kolikor hoče, tega bode hudič hrustal. Vsem poslancem pa tudi voditeljem strank bodi povedano, da ljudstvo spregleduje, in se ne bode dalo vedno za nos vodit«, kajti volilci niso samo za to tu, kakor mislijo nekateri, da volijo poslance, ampak želijo, da poslanci tudi kaj storijo za nje. Časi, ko je odmeval vedno le ,?.ivio!" po shodih, so minuli. Dalje se nam tudi smešno zdi, da bi nas enkrat razdvojevali in spet družili in kar čez noč delali premembe. Mislim, da se razumemo. Ne vspavati ljudstva, ampak buditi, to je poklic vseh onih, kateri se štejejo našim voditeljem, in ko bodejo vsi stanovi deležni svojih pravic, takrat sprava pride sama ob sebi. Dokler bodo pa le nekatere mošnje vera, trebuh pa Bog, in dokler se bodo naši nunci šteli k izvoljenemu ljudstvu, vsi drugi pa njih sužnji, ne bod»» tudi edinosti, pa naj makari A. Klobasa <-koči iz kože in naj se župnik Kosec vrh Chvna na glavo postavi. Dostavek uredništva. Zdi se nam vredno omeniti, da je dopis, kakor je, potekel iz priproste roke mladega moža, le slovnične pogrešfce smo popravili. Domače in razne novice. Pred prazniki izide le še ena številka .Soče", ker prihodnji teden bomo imeli tri praznične dneve zapored (petek, sobota in nedelja.) — Zato pa bo imela »Soča* v sredo še posebno božično prilogo. Gg. naročnike, ki so na dolgu, pa prosimo, da bi podarili .Soči" božično drevesce v obliki —- poštnih nakaznic. Moralo bi jih biti za prav pošteno drevo! Jour fix, — V soboto je bil prvi poskus za jour fix v prvi dvorani hotela Siid-bahn. Došlo je 26 oseb obojega spola« — Vreme je bilo nesramno grdo, kakor Že več tednov, zato majhna udeležba. — Drevi po 8. uri bo zopet jour f»x v istih prostorih. Gospod jc_ in dame iz meS*" nskih krogov dobro došli. (Dalje t prilogi.) nekaj časa odredi sutani. Athos, ki sem ga spoznal ob tem času, in Porthos, ki me je naučil tekom mojega šolanja nekaj drznih naskokov, sta me pripravila do tega, da sem prosil za mušketirsko uniformo. Kralj je jako ljubil mojega očeta, ki je padel pri obleganju Arrasa, in dobil sem to uniformo. Vidiš torej, da je zdaj napočil za me čas, da se vrnem v naročjo cerkve.« »In zakaj prav danes, zakaj ne včeraj ali jutri? Kaj se ti je pripetilo danes, da te obhajajo tako slabe misli?« »Ta rana se mi zdi kakor svarilo neba, moj ljubi d'Artagnan.« »Ta rana? Bah! Saj je že skoro ozdravljena, in prepričan sem, da danes ni rana ono, kar te boli najbolj.« »In kaj naj bi bilo to? vpraša Aramis, ki ga oblijo rudečica. »Ti imaš v srcu rano, Aramis, ki te bolf mnogo bolj in ti odteguje mnogo več krvi, rano, ki ti jo je zadala ženska.« Aramisove oči se posvetijo proti njegovi volji. »Ah,« pravi, skrivajo svoje razburjenje pod umetno ravnodušnostjo,, »ne govori o stvareh te vrste: da bi jaz mislil na kaj takega! Da bi imel jaz ljubezenske bolečine! Vanitas vanitatum! Kako si moreš samo domišljati, da bi mi prišlo na um kaj takega! In za kakšno žensko ? Morebiti za kako šiviljo ali sobarico, ki sem ji dvoril v kaki garniziji ? Pfuj!« »Oprosti, ljubi Aramis, toda mislim, da si nameril svoje oči višje.« »Višje? In kako naj bi prišel do tega, da bi bil tako častihlepen ? Jaz. ubožen, neznaten mušketir brez sredstev, ki sovraži odvisnost in je na svetu čisto na napačnem mestu ?« »Aramis, Aramis!« vsklikne d'Artagnan in pogleda svojega prijatelja z izrazom dvoma. »Prah sem in v prah se vrnom. Življenje je polno ponižanja in bolečin,« nadaljuje, postaj&je vedno otož-nejši; »vse niti, ki je vežejo s srečo, se potrgajo v človeški roki druga za drugo, zlasti niti, ki so zlate. Ah, moj ljubi d'Artagnan,« nadaljuje Aramis z naglasom grenkosti, »verjemi mi in pa skrivaj svoje rane, če so ti jih zasekali. Molčečnost je poslednja radost nesrečnih; čuvaj se, da bi izdal komu sledove svojih bolečin, in naj bode to kdorkoli; radovedneži nam izvabijo solze, kakor izsesajo muhe ranjenemu jelenu kri.« »Žalibog, moj ljubi Aramis!« reče d' Artagnan in globoko vzdihne. To, kar pripoveduješ, velja tudi za me.« »Kako >a?« »Da, ženo. ki sem jo ljubil, ki sem jo oboževal, so mi odvedli s :?ilo. Neznano mi je, kje je, kam so jo odpeljali; mord*> je vjeta, morda je mrtva.« »AH ti se vsaj tolažiš s tem, da si lahko rečeš, da te ni zapustila prostovoljno, da ji je, če ne dobiš od nje nikakega poročila, vsaka zveza s teboj prepovedana, dočim...« »Dočim ?« »Nič,« odvrne Aramis, »nič.« »Torej se odrekaš svetu za vodno? Torej je to tvoj trden, neomahljiv sklep? »Za vedno. Danes si Še moj prijatelj, jutri bodeš za me samo še senca ali boljše rečeno, jutri te za me sploh nič več ne bode. Svet je samo gomila in drugega nič« »Vraga, kar mi praviš, je zelo žalostno.« »Kaj hečeš, moj poklic mo-vleče nr. moje mesto.« D'Artagnan se nasmehne in ne odgovori ničesar. Aramis nadaljuje: »In vendar bi bil želel, dokler Še pripadam svetu, govoriti s teboj o tebi samem in o najinih prijateljih.« »T jaz,« pravi d'Artagnan, »bi bil želel govoriti s teboj o tebi samem; toda žalibog vidim, da si že popolnoma ločen od vsega: ljubezen ti ni nič, prijatelji so ti senca, svet gomila.* »Ah, o tem se prepričaš še s svojimi lastnimi oLmi,€ odvrne Aramis z vzdihom. »Ne govoriva več o tem,« pravi d' Artagnan, »in sežgiva to pismo, ki ti ima skoro gotovo javiti nezvestobo tvoje šivilje aH sobarice.«: »Kakšno pismo?« vsklikne Aramis živahno. »Izročilo se mi je pismo, ki je prišlo tekom tvoje odsotnosti na tvoj naslov.« »Toda od koga je to pismo?« ¦ Ah, od kake žalostne sobarice, od kake obupane šiviljo; morda od sobarice gospe de Chevreuse, ki se je morala vrniti s svojo gospo v Tours, in da bi si nadela ugled, je vzela dišeč papir in zapečatila svoje pismo z vojvodsko krono.« »Kaj praviš?« Ah, moral sem je izgubiti,« pravi mladi mož zvito, deluje se, kakor da je išče. »K sredi je svet samo gomila, možje, in torej tudi žene so sence, in ljubezen je ničevo čustvo.« »Ah, d*Artagnan, d'Artagnan,« vsklikne Aramis, »ti me umoriš!« »Tu je končno!« reče d'Artagnan in potegne pismo iz žepa. Arami? skoči k njemu, zgrabi pismo in je hitro prečita ali boljše rečeno požre; njegovo obličje zažari. »Zdi se mi, da piše sobarica v lepem slogu,« pravi sel malomarno. Priloga Jote" it. IDI, z dne 19. decembra 1903. Osebna veat. V goriškem okraju dobro poznani atražmojsti: kr okrajni orožniškl zapovednik, gosp. Franc C e b o k 1 i, je imenovan c. kr. kancelistom na namesLništvu v Trstu. Ženski In moSkl zbor »Pevskega in glasbenega društva" priredi dne 31. t. m. Silvestrov večer v prostorih pri .Jelenu* z raznovrstnim vaporedom, ki se^objavi svoje-Casno. * *v 4<*?-^ Pevsko fn glasbeno drnStro pa Trgovski dom v Gorici. — Načelstvo trgovske zadruge je z dopisom 11. t. m. naznanilo odbora Pevskega in glasbenega društva, da je stavbeni odsek v načrtu Trgovskega*doma imel pred očmi tudi potrebe Pevskega in glasbenega društva, ter je sedaj odbor tega društva povabil, da se oglasi za nove prostore. Odbor P. in. gl. društva je v seji istega dne to naznanilo z radostjo vzel na znanje ter soglasno sklenil, stopiti s Trgovsko zadrugo v dogovor, da se določijo Pevskemu in gl. društvu prostori a) na stalno razpolago v najem oddani za vaje pevskega zbora in za glasbeno šolo, in pa b) za društvene koncerte in veselice od slučaja do slučaja. Odbor je z ozirom na to, da je načelstvo Trgovske zadruge poslalo enako naznanilo in vabilo drugim slovenskim društvom v Gorici, izrazil svoje prepričanje, da bodo v novem domu slovenska društva vsaka v svojem delokrogu, toda splošno in v prijaznih medsebojnih od-nošajih uspešneje nego doslej mogla streroiti po skupnem smotru: pospeševati kulturni in socijalni razvoj slovenske narodnosti v Gorici. Ufiteljstvn na znanje! - Dne 15. t. m. je določila upravna sodnija na moj priziv, da tičejo goriškemu učiteljstvu pet-letnine z dnevom službenega nastopa. Zagovarjal g. dr. Turna. Hvala mu! Več, ko dobim vse akte od upravne sodnije. Pojasnila dajem vsakemu tovarišu oziroma tovarišici, ki je član nalih stanovskih organizacij, ker le izborni organizaciji se moramo zahvaliti za to velevažno pridobitev. Oklenite se vsi naših učiteljskih društev! Alojzij Urbantič, nadučitelj v Mirnu. Umrl je včeraj dopoludne v Gorici g. Jurij Kotli, vpokojeni okr. žandarm slraž-mojster, star 58 let. Farbar vseh flarbarjev pred cesarjem. — Dr. Žlindra sili, kjer le more, v popolno ospredje, tako da se morejo potem pobahati, češ, tam pa tam je bil, to in ono je storil, s tem in onim je govoril. Zlasti sili v delegacije. Ako bi lista .Slovanska zveza' ali kako se že imenuje Susteršičev klub, imela kaj več spoštovanja do same sebe, bi ne pustila pred cesarja ožlindranega rogovi-leža. Ali on silt v delegacije, in v lepem klubu je Šusteršičeva volja še vedno supreraa lex. Tudi v tekočem zasedanju straši po delegacijah ta političen kadaver. Med klerikalnimi dolgoušniki pa govorijo: Glejte, s samim presvitlim cesarjem je govoril naš dr. Šusteršič, in farhujoci kaplani pristavljajo : Glejte, to je mož, sam cesar je govoril ž njim. Amen. Res, govoril je;s cesarjem ter ga hotel nafarbati, da vseh zmešnjav in zdivjanih razmer, katere vladajo po Kranjskem, ni kriv on, ki hujska brezvestno ter uganja kmeta uničujočo obfitrukcijo, ampak kriva je le vlada. Ako je bila vlada kdaj krivično napadena, je bila v tem slučaju. Da se ne uda enemu zdivjancu a la Šusteršič, to je pač umevno 1 Šusteršič je kriv zdivjanih razmer jn s svojo ^-gaftTflUv^bstrtifeci io prizadeva deželi in kmetu škodo, kakoršne že dolgo ni čutil..Tega seveda on ne priznava, ampak farba in z vrača "krivdo na druge, in šel je celo tako daleč, da je rekel pred cesarjem, da vrši patriotično delo, in sicer pod geslom: Vse za vero,dom, cesarja! O ti grdi hinavec, o ti žlindra vseh žlinder! Ker se bojuje za to, da bi dobili fa-rovži še večjo moč nad ljudstvom s splošno volilno pravico ter bi bil on neomejen gospodar v dež. zboru in odboru, se vrši ta boj pod geslom: Vse za vero, dom, cesarja t Da, ali ta vera, ta dom in ta cesar se imenuje dr. Janez Šusteršič! Sedaj farbajoljudstvo, kako da je dr. Šusteršič moško nastopil pred cesarjem ter da mu morajo biti vsi hvaležni, v resnici pa je bil njegov nastop jako klavern, in resnica je, da je cesar ostro obsodil znorelo Šusteršičevo obstrukcijo. Tega pa nočejo povedati, to bodo tajili, in da odvračajo svoje tepce od te misli, lažejo o moškem nastopu Šusterliea pred cesarjem. Šusteršič pa molki nastop — risuni teneatis, amici 1 Kamenjskt Sapnik Kosec hoče biti strahovalec. — Ta slab oglas ni posvečenec, čegar znane afere s čavensko krasotico so se z nova poživile, odkar zopet divja po shodih, Be pere v kalni strugi hudournika »Prismo-jenca'; ali ker se v umazani vodi še nikdo nt opral, je tudi KosCevo pranje brez vspeha. Zelena jeza preletava Kosca, ker mu je šel shod pri Rebku po vodi in ker so mu razumni možje povedali, da ga nočejo poslušati ; zato pa sedaj bruha okoli sebe ter piha kakor razkačen gad. Z veseljem smo citati njegov dopis v »Prismojencu*, in prav veseli smo bili Kosce ve jezice, ker ta je za nas prav dobro znamenje. Kadar se je kje kak politikujoči posvečenec jezi, je to znamenje, da se mu ljudstvo »punta", no, na Vipavskem so se proti Koscu res pošteno »puntali, tako »puntali, da se že splača malce pojeziti se, Koscu je odklenkalo, ljudstvo tam okoli Rebka in Kanienj ne mara zanj, ker ga pozna za brezvestnega zdražbarja in hujskača in pa ker so mu še v živem spominu Kosčevi izleti na Gaven! Ljudje, ki se radi jezijo, gledajo, da svojo jezo tudi stresejo. Včasih doleti tudi kakega nedolžnega kaj. Kosec stresa svojo jezo nad vsemi, katere pozna, da niso logovi podrepniki, stresa jo pa tudi nad povsem nedolžnim gospodom. Z nesramnostjo, s kakoršno razpolaga le politikujoči duhovnik, se je obregnil Kosec ob vsega spoštovanja vrednega potovalnega učitelja g. Štrek-Ija, ki je bil na prejšnjem shodu pri Rebku skupno z dr. Turno in Jakončičem. Kosec pravi, da ako bi se ponavljalo, da bi hodil g. Štrekelj na take shode, ter se dal rabiti za strankarske namene dr. T., bi morali proti njemu vse drugače nastopati. To je pač skrajna perfidnost! G. Štrekelj je mož, ki se ne vtika v politiko, ki živi le svojemu poklicu ter je res unet in dober učitelj kmetijstva. Govoril je seveda le v svoji stroki — ali sedaj mu daje brce jeden KosecJJJesrattrtip! Nikdo ni več varen pred banditi v črnih suknjah, vsakega napadejo, kdor ni ž njimi brezpogojno, in celo tako mirnemu in le za svoj poklic živečemu človeku, kakor je g. Št., ne dajo miru. Vipavci, tu vidite zopet zdražbarja Kosca 1 Da ga ni sram, tega ča-venskega čoka! — Za praznike in novo leto zasluži pošten ,ofer«! I Marko Vales, slavni kura*, v Rranici, je priobčil dolgo klobaso v »Prismojencu*, v kateri razlaga razne reči, katere javnosti prav nič ne brigajo in pa tudi ne stojijo v nikaki zvezi z dopisom v ,Soči", ki se je tikal njega. V svoji gostobesednosti pa bržčas nehote priznava, da je vendarle udrihal po liberalcih In po ,Soči". 'On je bil torej tisti, ki je prav po nepotrebi dregnil v ljudi, ki so sicer mirni, ki se pa znajo odzvati, kadar so brez povoda izzvani. Sedaj ko je dobil, kar je iskal, pa stopa na dan v .Prismojencu* s farizejskim licem ter se dela lepega in nedolžnega. Zdravniki mu svetujejo, naj miruje, ali on se ne more držati, da ne bi tupatam piknil ter ljudi dražil, ko ni potreba. Prepričan naj bo — in to mu povemo ope-tovano — da ako bo lepo miren in tih ter ne bo predrzen in izzivalen, pa ga bodo vsi pustili v miru. Če pa ne bo tak, potem pa naj nikar ne misli, da bomo mašili mi usta dopisnikom iz njegove duhovnije, ko opravičeno reagirajo na njegovo, izzivanje. — Kakor se vidi, se ljudstvo tupatam zaveda ter ne molči več na vse ono, kar pošlje čezenj kak politikujoči duhovnik — odtod umevna jeza Valeaova in vsakega poiitikujocega duhovnika v takem slučaju, ker stojijo na tem stališču, da mora ljudstvo le poslušati pa molčati in požreti vse, kar mu natvezi kak politikujoč duhovnik in radi česar strese nad njim svojo sveto jezo. Ali taki zlati Časi minevajo — zato pa se Vales tako čudi, da se mu drznejo njegovi lastni duhovljani postav-:'.. ,1 po robu v javnosti. Nič drugega pač ne jstane, kakor lepo miren biti, kakor sme mu svetovali že opetovano in kakor mu zopet in zopet svetujemo. Potem ga ne bodo Seškali po časopisih. Drugače pa dobi vselej plačilo I Pop Vales govo.i tudi o brezznačaj-nosti in o umazanih predalih... Ali hoče morda, da mu njegova usta, katerim posvečanje malo hasne, zamašimo s kakim novim ljubavnim p i s m o m, kakor smo storili svoj čas? Ali hoče, da se na ta način zopet pokaže v javnosti njegova lepa duša in njegov lep značaj ?! Ako bo še izzival, dobi prav gotovo, kar išče, pa če bo potem še tak javk in raavk po braniškem farovžu in po .Prismojencu«! Iz Brani c e smo dobili za Valesove pajdaše in za njega ta-le dopisjč: »Velika vojska se zbira, ki obstoji iz celih 5 klerikalnih glav, katera išče liberalnega znaja, in ki je celo razpisala veliko nagrado-tistemu, ki ga jim izda. Nekdo, ki ima nekaj kolesc preveč v glavi, se je celo izrazil proti neki osebi, da ima vso stvar preiskovalni sodnik v rokah. Sicer bi pa rad vedel, kdo je tisti preiskovalni sodnik, da me ne zaloti pri belem dnevu! Saj menda mi tista sorta, ki pravijo, da mu žena še hlače vzame, ali kak temu sličen mož ?! Vam, g. Marko, pa zdaj nič drugega ne rečem, da dokler bodo taki možje Vas prali, tudi če prav izsilijo podpise od posestnikov za VaS .flajšter«, boste vseeno vedno bolj umazan. Najbolje je, da utaknete v žep, kar ste dobil. — »Tisti*. Vinoph3l, poior! — Živimo v dobi, ko se bije usoda za takozvano vinsko k 1 a v z u 1 o, ki je naredila toliko škode našemu vinogradniku. — Toda še hujša .klavzula" in ffloksera za poltenega vinogradnika »o — tovarnevina. Pozor, vinopivci in tudi — krčmarji. Poznamo tako tovarno vina v Trstu, ki je začela preplavljati celo goriško deželo s svojimi nesramnimi pancirijaml. Prodaja največ do 12 gld. hekto. Poznamo celo vrsto krčmarjev, ki kupujejo to čorbo; srečen slučaj nas je spravil na ta iled. Vrhu vsega tega je to Be vseskozi lahonsko podjetje. — Za danes še ne omenjamo niti krajev, kjer so sleparji našli ugodnih tal. Ako it bo pa to dalje godilo v nesrečo pivcev in pogubo vinogradnikov, tedaj pridemo z imeni na dan, To bodi prvo svarilo, dasi vemo, da nam bo v škodo. — Kam pojdejo pa naši vinogradniki s svojim blagom? Proč • panCari-jami iz zloglasne tržaške fabrike! KatolISkl duhovnik aretiran radi goljufije. - Dobrega pol leta ja že, odkar prebiva v Gorici don Angelo Balchieri, župnik v kraju Leoncavallo v provinciji Vicensa v Italiji, Stanoval je v ulici Sv. Antona It. 10., mašo pa je bral navadno v Veliki cerkvi. Igral je jako rad na kroglje in obukaval vedno neko gostilno na Korsu. Do tu ni nič hudega, ali kar je hudega, je bilo skrito dolgo časa, sedaj pa je očito. Italijanske oblasti so iskale tega duhovnika, in ko so končno izvedele, kje da prebiva, so se obrnile v Gorico do policije, da naj aretira in izroči Italiji tega moža, ker je goljufava! kmete z menjicarai in na druge načine, in sicer je goljufal za frakih 15000 lir. Ko je čutil, da so mu za petami, je izginil nenadoma iz Leoncavalla, bežal po Švici in po Tirolskem, končno pa se nastanil v Gorici, kjer je menda mislil, da je popolnoma na varnem. Ali sedaj ga izročijo laški oblasti. Ko je bil zaslišan, je rekel, da je popolnoma nedolžen, da ni storil nič, kar se mu očita. Seveda, vsi so nedolžni, to je že star izgovor duhovnikov-hudodelcev. Tudi pater Drozd je nedolžen I »Hvala, d\Artagnan!< vsklikne Aramis, skoro pijan veselja. Prisiljena je bila, vrniti se v Tours; ni mi nezvesta, Se vedno me ljubi. Pridi, prijatelj, pridi, da te objamem; ta sreča mo hoče zadušiti.« In prijatelja pričneta plesati okoli častitljivega svetega Krizostoma, neusmiljeno stopajo z nogami po listih teze, ki so padli na tla. V tem trenotku vstopi Bazin s špinačo in jajci. »Glej, da se spraviš ud todi, nesrečnež! zakličo Aramis in mu vrže svečeniško čepico v obraz;. »Pojdi tja, od kjer si prišel, ter odnosi to ostudno zelen j ad in strašno močnato jed! Zahtevaj zajca, kapuna, ko-štruna s česnom in štiri steklenice starega burgundca.« Bazin, ki pri pogledu na svojega gospoda ni mogel razumeti te izpremembe, melanholično spusti jajca, da padejo v špinačo, in špinačo, da pade na tla. »Zdaj bi bilo na mestu, da žrtvuješ svoje Življenje Kralju Kraljev, Se njemu na ljubo še vedno vstrajaš pri tem: Non inutile desideriuminoblatione.« »Pojdi k vragu s svojo latinščino! Moj ljubi d*Artagnan, zdaj pijva, vraga, zdaj pijva hrabro, pijva mnogo, in povej mi kaj o tem, kar se godi na zemlji.« XXVII. Athosova žena. »Zdaj je treba samo šo zvedeti, kaj.se je zgodilo z Athosom,« pravi d'Artagnan veselemu Aramisu, ko mu je povedal vse, kar se je zgodilo izza njihovega odhoda v glavnem mostu in je pri izbornem obedu pozabil jeden svojo tezo, drugi pa svojo utrujenost. »Ali meniš, da se mu je pripetila kaka nesreča?« vpraša Aramis, »Athos je tako hladnokrven in tako hraber in zna tako izborno rabiti svoj meč!« »Da, brezdvomno, in nihče ne pozna Athosovega J poguma in urnosti bolj nego jaz; toda jaz bi se branil s svojim mečem raje proti sulicam kakor {proti palicam. Bojim se, da jo družinčad pretepla Athosa: hlapci so ljudje, ki udarjajo močno in ne prenehajo! tako hitro. Zato bi rad odrinil kar najprej.« ^Poskusim te spremiti,« odvrne Aramis, dasi se' čutim komaj zmožnim, zasesti konja. Včeraj sem poskusil bič, ki ga vidiš na steni, in vsled bolečin nisem mogel nadaljevati tega svetega dejanja.« «Tudi ni bilo še nikdar slišati, da bi poskušal kdo rano, ki jo ima od kroglje, ozdraviti z bičem. Ali ti si bil bolan, in bolozen zatemni razum; saradi tega ti to oproščam.« »In kdaj odpotuješ?« »Jutri zjutraj; odpočij si čez noč, kolikor mGreš, in če ti bo jutri mogoče, odpotujeva skupaj.« »Jutri torej na svidenje,« pravi Aramis, »kajti dasi si železne narave, moraš vendar potrebovati miru.« Ko stopi d'Artagnan prihodnje jutro v Aramisovo sobo, ga najde pri oknu. »Kaj gledaš?« vpraša tTArtagnan. »Pri moji duši, tri krasne konje občudujem"; ki jih držijo hlapci za brzde; knežja zabava mora biti, če jezdi Človek na taki živali.c . »No, moj ljubi Aramis, torej pritošči si to zabavo, kajti jeden teh konj je tvoj.« »Res? In kateri?« »Katerega si izbereš; jaz smatram vse jednako vrednim.« »In bogata odeja, s katero je odet, ali je ta tudi moja?« »Gotovo?« »Ti me hočeš zasmehovati, d'Artagnan.* »Odkar govoriš zopet francosko, se več ne »Moje so vse te dragocene stvari in to sedlo, okovano s srebrom?« »Tako gotovo, kakor je moj oni, ki z nogo razbija, in Athosov oni nemirni konj.» »Vraga, to so tri krasne živali.« »Veseli me, da ti ugajajo.« »Torej ti jih je daroval kralj ?« »Gotovo ne kardinal; toda ne skrbi, od kod so, in misli raje na to, da je jeden izmed njih tvoja lastnina.« »Vzamem si onega, ki ga drži rdeSelasi sluga.« »Prav.« »Bog živi Še vedno!« vsklikne Aramis. »To mi je pregnalo poslednje bolečine; takega konja bi mogel zanesti, če bi imel trideset krogelj v telesu. Ah, pri moji duši, kakšna krasna stremena! Hol&, Bazin, takoj pridi semkaj,« Bazin se prikaže na pragu, žalosten in onemogel. »Očisti moj meč, spravi v red moj klobuk, očedi mi plašč in nabaši pištole!« pravi Aramis. »Poslednje povelje je nepotrebno,« ga prekine d'Artagnan; »v sedlu najdeš že nabasane pištole.« Bazin vzdihne. »No, no, mojster Bazin, pomiri se,« pravi Aramis; »v vsakem stanu si je mogoče zaslužiti nebeško kraljestvo.« »Bili ste že tako dober bogoslovec!« pravi Bazjn skoro v joku. »Škof bi bili in morda še kardinal.« (Dalje pride.) Yfef Iti s« je netcl mladi organist iz B3j, 20 letni R. S. Vipava je pregloboka in malce oddaljena, zato se je zadovoljil z neko bližnjo grapo, polno vode in precej globoko. Ali vtopil še ni, ker ga je potegnil neki mož iz grape zdravega in Čilega, seveda pošteno mokrega in umazanega. Nekak kreg doma ga je spravil baje v grapo. Ljudje govorijo, da se je hotel vtopiti organist iz Bilj ter mislijo pri tem na starega organista S. Ali ta se ni hotel vtopiti, marveč mladi organist R. S. Kako, da karat Roječ tako malo gleda na svoje ljudi! Bralno društvo r flojacah bode imelo svoj redni občni zbor v nedeljo dne 20. decembra 1903. ob 3. popoldne v društveni sobi z običajnim dnevnim redom. Feiar. — V Pieriau v Forianiji je gorelo včeraj zjutraj v oroZniiki kasarni, v poslopju conte Varma. Na poslopju je Škode okoli 2500 K, na premičninah pa okoli 1400 ' g. Prihiteli so na pomoč ognjegasei iz Trtica. Odprti lekarni. Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni: Gironcoli-Pontoni. Okna tu vrata sedanjega hotela ,pri zlatem jelenu", mnoga prav dobro ohranjena, kameniti in lesni deli s sipami vred, so na prodaj, ker se hotel docela prezidava. Proda se tudi železni držaj in kamenite stopnice. Marsikomu bi prišlo prav in po ceni. — Kdor česa potrebuje, naj se oglasi v hotelu pri hišniku g. J. Mahniču. Mladenič dobi alnibo za točaja v boljši restavraciji. Najbolje, ako je vojaščine prost. Biti mora čedne zunanjosti, lepega vedenja, iz boljše rodbine. Znati mora vsaj za silo nemški ali laski. Točarstvu se priuči kmalu. Plača po dogovoru poleg hrane in stanovanja« — Oglasiti se je v , Goriški tiskarni*. Listnica. — G. P. v R, Poslanega pač ne moremo priobčiti, ker je za celega pol leta prestaro! G. dop. v B, Hvala lepa na pismu t Priobčiti ga sicer v sedanjih razmerah ne moremo, ali rečemo pa tu, da nas ves&H, da presojate nastali položaj tako pravilno, zlasti ker razmere se niso znane tako na Široko. Klerikalci so razpenjali že svoje velike mrežnje, da bi polovili, kar se da, ali ujeli niso nič, kar se je pa zgodilo, se je zgodilo, ker se je moralo tako zgoditi. Prevladala je zdrava sodba in doslednost. Več pismeno! Napačno preKrljanJe Je vzrok mnogih, bolezni. — Stalno uravnavo prebavila uredi uporab? izvrstnega zdravnika Rosa balzama za Želodec iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvorni založnik v Pragi. Isti se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah. Glej inserat! . 1 Razgled po svetu. Škof Strossmayer nevarno bolan.— Včerajšnje brzojavke so javile, da je škofa Strossmaverja zadela kap. Stanje da je jako resno. Delegacije. — Delegacije so se sešle 15. t. m. Zasedanje v avstrijski delegaciji je otvoril Jaworski kot starosta. Predsednikom je bil izvoljen baron Gautsch, namestnikom Jaworski. Vlada je predložila delegaciji proračun za prih. leto in proračunski provizorij za meseca januvar in februar. Predsednik je v nagovoru na cesarja zagotavljai trdno zvestobo, iskreno ljubezen in spoštovanje ter zagotovil, da delegacija vestno izvrši svojo nalogo. Frestolni govor se spominja smrti papeža, govori o zadovoljujočem vnanjem položaju, tesnem sporazumljenju z rusko državo, omenja preobrat v Srbiji, o kultu-relnem razvijanju okupiranih dežel itd. Ekspoze grofa Gohichowskega, ministra za zunanje posle, povdarja najprej obnovitev trozveze, ki tvori trden temelj naši politiki. Irredentističnim demonstracijam v Italiji ne pripisuje nobene važnosti, ker jim je le namen, delati težave svoji vladi. Prijateljsko razmerje med Avstrijo in Rusijo je trajno dobro. Ker. Turčija nT opustila svojega pogubnega upornega sistema, sta se zjediuili Avstrija in Rusija na skupno akcijo v balkanskem vprašanju. Uvedla se je nova smer v balkanski politiki, in pričakovali je zažeijeni cilj. Obsojal je postopanje Makedoncev, ki zametujejo ta načrt; ako se Bolgarija ne pokori volji vele-vlastij ter podpira vstaše, se jo prepusti lastni usodi. Avstrija In Rusija nastopata kot prijateljici Turčije. V Srbiji se je zgodila tragedija, pričakuje pa se od novega kralja ureditve razmer. Glede splošnega političnega stanja, se pokazuje čiradalje bolj stremljenje po zvišanju garancij za splošni svetovni mir. To kažejo tudi mnogobrojni medsebojni obiski * vladarjev. Spominjal se je smrti papeža Leva X1H. ter volitve novega papeža, m pri tem povdarjal, da Avstrija ni vložila .veta" kakor reprezentantinja kake politične konste-Iacije.... Ekspoze je bil sprejet z odobra- Cessr v pogovoru s delegati. --Po vsprejemu je govoril cesar z delegati. Najvažnejši pogovor je bil oni s češkim delegatom Kram&rem. Cesar: Po poti, kateri ste nastopili, nedbsežete nič. Kram af: Čakali smo 4 leta mirno, da se zadosti našim zakonitim zahtevam ter riskirali pri tem, da izgubimo popularnost. Ker smo pa videli, da je naše popuščanje prazno, si moram dovoliti javiti Njeg. Vel. odkrito in lojalno, da bomo nadaljevali boj za nase pravične in umerjene zahteve, dokler bomo smatrali to za potrebno v interesu našega naroda, države in Vaš. Vel. G e s a r: Ampak vi hočete imeti vedno več! Kramaf: Vaše Velič. samo je obljubilo češki jezik za notranji uradni jezik po preklicu jezikovnih naredeb. Razven tega ima jeden in pol milijona Čehov v Mo-raviji pravico do vseučilišča bolj nego Vi milijona Nemcev v Stirski; več ne zahtevamo. Cesar: Po vaših listih tožijo, da so stiskani. Ta pritožba ni utemeljena. Kramar: Mi nismo odgovorni za to, kar pišejo listi. Gotovo nismo tako stiskani, kakor Poljaki v Poznanju, rečem pa odkrito, da jaz, pripadajoč narodu 6 milijonov, ki je dosegel veliko stopinjo civilizacije ter storil toliko za monarhijo, se čutim stiskanega, ko v uradih ne uživam istih pravic kakor drugi narodi, in ko se dela iz vseučiliškega vprašanja politično koncesijo. C e s a r: To je gotovo, da konstitucijonalnim potom bi zadobili mnogo lažje izpolnjenje svojih zahtev. K r a m a f: Tudi jaz sem imel to upanje, ako bi se ne bil postavil profrnašim zahtevam veto nemške obstrukcije. Zato pa bomo nadaljevali boj, dokler bo stal parlamenat pod »vetom« preteče nemške obstrukcije. Po leti bi bilo zadoščalo malo ugodljivosti od strani vlade, pa bi bili sodelovali na reformi zborniškega opravilnima. Nismo mi, ki delajo nemogočo reformo. Cesar: Pa vendar delate obstruk-cijo.... To je bilo rečeno z rezkim naglasom. — Z delegatom Verzegnassijem je govoril cesar o povodnjt v Furlaniji in o nastali škodi, z Bennattijem pa o novi istrski železnici ..... V pogovoru z drugimi češkimi delegati je cesar obsojal obstrukcijo in nastopanje Čehov v parlamentu ter rekel Stranskemu, da predpogoj za rešenje ekonomskih vprašanj, katera je Str. povdarjal, je potreba spremembe političnega vedenja Čehov. Bian-kiniju je rekel cesar, da se povsodi ropota, na kar je odgovoril B.: „Kadarkdo trpi, vpije". Državni proračun. — Skupni proračun za I. 1904., predložen delegaciji, izkazuje vseb potrebščin za 374,975.389 kron, [ki se deloma pokrijejo po dohodkih 6,965.471 K, čiste potrebščine znašajo torej 368,009.918 K in sicer 1,95^.546 K več, nego lanskega leta. Prebitek na carinah proračunjen je na 113,273.419 K in sicer za 424.730 K višje nego 1.1. Izvanredna potrebščina za vojaštvo v okupiranih deželah znaša 7,563.000 K, pokritje za to pa 80.000 K; čista potrebščina torej 7,483.000 K, t. j. 331.000 K manj, nega 1. 1. Naknadni krediti za 1. 1903. znašajo 2,124.150 K. Za nabavo novih topov zahteva se tudi letos nadaljnih 15 milijonov kron. Med zahtevanim povišanjem potrebščin za ministerstvo vnanjih zadev je postavka 32.600 kron za ustanovitev novega konzulata v Mitrovici. Nadalje se na novo zahteva potrebščina 70.000 kron za ustanovitev konzulata v Johannesburgu, ki ima povspešavati naše trgovinske interese v Transvalu. Med povišanjem potrebščin se omenja svota 106.849 K za pomnoženje personala vojaških sodnikov in sicer za 12 mest stotnikov-avditorjev, 70 avditorskih aspirantov, katero pomnoženje zahteva namerovano izvedenje novega vojaško-kazensko-pravdnega reda. Od zadnje imenovanih mest ima se jih spopolniti dne 1. jan. 1904. 30. dne 1. maja in 1. nov. 1904. pa po 20. Za sistemiziranje mesta vojaškega atašeja v Sredcu zahteva se v proračunu 10.000 K; za povišanje dotacije za premije, odplačila in službovne dokiade dobrovoljno dalje službo-jočim podčastnikom pa 500.000 K poviška. , Med izrednimi potrebščinami za vojno mor- J narico je posebno omeniti: za dopolnjenje ladijevja 13 milijonov kron (387.190 kron več, nego 1. 1.) Od teh odpade za križar .E«, ki nadomesti vojno ladijo ,Radecky", 2.1 milijon kron; za oklopno ladijo »Nadvojvoda Karol« 4.2 milijona kron; za oklopno ladijo „B*, ki nadomesti ladijo »Drache", 2.1 milijona kron; za oklopno ladijo ,G", ki nadomesti »Novaro", 2.2 milijona kron. Za vzdrževanje, nadomeščanje in službovanje ladijevja zahteva se letos 3,999.250 K manje, nego 1.1.; za topove, s katerimi se oborožiti oklopni ladiji .Nadvojvoda Karol" in aB«, pa za 1,200000 kron več nego 1.1. Radi naprav za preskrbljevsnje z vodo vojne Inke v Pulji zahteva se naknadni kredit 80.000 K. Sklepni račun za 1.1901. izkazuje stroškov 374,523.169 kron in po odbitku dohodkov na carini, v znesku 118,113.345 kron, znaša čista potrebščina 256,409.824 kron. Po odbitku 2% na račun Ogrske odpada na Avstrijo 168,204 844 kron, na Ogrsko pa 83,076.783 kron. Obsojenci v pravil Sr. Vaclavske posojilnice. — V torek sta se poslovila pater Drozd m Vaclav Kohout v uradu dež. sod. nadsvetnika Stolle od svojih zagovornikov, dr. Dvorskega in dr. Ziteka. Oba sta jokala. Kohout je s povzdignenimi rokami prosil svojega zagovornika dr. Žiteka, da naj sporoči njegovim otrokom, da naj odpuste svojemu očetu, da jim je napravil toliko sramote. Pater Drozd je ihte zagotavljal, da ne bo preživel sedem let težke ječe. Kohout in pater Drozd sfa oblečena, ker sta kazen že nastopila, v obleko kaznjencev. Od ponedeljka imata že isto hrano, kakor navadni kaznjenci, dočim se jima je preje, dokler še nista bila obsojena, dajala na njiju stroške boljša hrana. Druga dva obsojenca, Hercika in Pekelunderja so v sredo na ukaz nadsodisča začasno izpustili iz zapora. V Bodli imajo novega župana, in sicer se imenuje ta Peter Pavletič. Tako je končno vendarle v tej hrvatski občini, kjer so neopravičeno dominirali Lahi, prišla do veljave hrvatska stranka s hrvatskim županom. Srbski dečki za Makedonce. — Nečak srbskega kralja, 10 letni princ Pavel, je prevzel predsedstvo otrok, ki so se zbrali v društvo, kateremu je namen: zbirati darove za uboge Makedonce. Vsi člani tega društva so stari pod 10 let. Uvažanje vina Iz Italije na Reko In v Trst se čimdalje bolj množi. Vsak dan dohajajo cele ladje z italijanskim vinom naložene. Do novega leta, ko se odpravi vinska klavzula z Italijo, bo imela Italija pri nas vsaj 100.000 sodov vina. Od 1. novembra do 9, decembra je prišlo samo na Reko 42 parnikov z 28.081 sodi italijanskega vina. Za Mmeeptne uradnike v politični upravni službi je izdal ministerski predsednik posebno naredbo, v kateri se naroča, da morajo mladi uradniki po več let služiti pri okrajnih glavarstvih, da se priuče razmeram dežele in prebivalstva. Odpust ogrskih tretjeletnlkov. — Z naredbo vojnega ministerstva se odpuste z 20. t. m. vojaki-tretjeletniki pri vseh pehotnih oddelkih, razun tistih, ki so v Bosni, Hercegovini in v južni Dalmaciji. Odprto pismo. Gospodu lekarnldarjn K, Germanu v Balovara (Hrvatsko.) S pomočjo Vaše življenske esence sem popolnoma ozdravil od svoje dolgoletne bolezni, za kar se Vam tem potom najsrčneje zahvaljujem ter dajem splošno na znanje, da je Germanova življenska esenca najbolje zdr&vilo za bolezni v želodca in proti hemoroidom (zlati žili). Prosim Se 6 steklenic za svojega prijatelja. Spoštovanjem se zahvaljujem Ante Gregorič c. kr. poštni poduradnii. V Trstu, dne 11. dec. 1903. Razpis dražbe. Razpisuje se dražba užit-nine vina, mesa in piva županstva Renče za leto 1904. ki bode dne 27. t. m. v obČ. pisarni ob 11. uri zjutraj. Vse podrobnosti se izve na dan dražbe. Županstvo v Renčah, dne 15. decembra 1903. Pouk v citranju daje gospodična v Semeniški ulic št. 18. 01. nadstr. Kerševani & Čuk ^ v Gorici r ulici Rta Gutello štev. 4 (jam HaStelja.) Priporočata slavn. občinstvu iz mesta in z dežele svojo mofianlčno dalavnleo, zalogo šivalnih sfrojav In dvokolas te to- , varna „Puch" tar drugih slalomov. Sprejemava vsako popravo in rekonstruirale bodisi Šivalnih strojev, dvokoles, pušk in samokresov. Vsako popravo, Šivalni stroj ali dvokolo jamčiva. Z ozirom na najino dolgoletno skutajo, zagotavljava, da so izdelki najine zaloge najbolje vrste in trpežni, ter izvršujeva vsako popravo bodisi Šivalnih strojev ali dvokoles točno in dovršeno. Pogojujeva tudi dvokolesa. Naznanilo. D. Zalaznik, Kanfa-nar, preskrbuje že več let vinskim trgovcem in gostilničarjem nakup vina in pošilja tudi malim odjemalcem naravna istrijanska vina po nizki ceni. Stvarna pojasnila brezplačno. Narodna gostilna z prenočiščem v lastni hiši nasproti postaji. Naznanilo preselitve. < Podpisani naznanja slavnemu ob- , činstvu iz mesta in z dežele, da je preselil svojo gostilno \ iz Gosposke ulice št. 19 v ulico Municipio št 9. Svojim rojakom se toplo priporoča ndani Fric Šimenc, ______ gostilničar. Važno xa vsaMga! Razpredaj* l Po zelo n:zki ceni «1«. 3«0 a« dobi krasno garnituro s sledečimi itlrna istimi dragocenimi nakit* niini predmeti: I Anker ram. iepna nra iz nikla, znamka* ,System Rosakopf Patent* s 38 urnim tokom in s kazalom za sekunde, s krasno gravirtaka pokrovcem, točno ždoča s 3 letnim janu.'.vora. — 1 ukusau iz goldina aH nikla ofopujt r<*rttica s priveskom. Pariiki sestav. — 1 igla z*: ovratnico iz goldina t »nit. l>ri!janti. — 1 par pozlačenih gumbov za zapestnice. — Znak »Garantie*. — 1 gotdin garnitura gumbov za srajce in ovratnike, sestojema iz 5 komadov. — 3 goldin-prstana z okusnim kamnom. — 1 žepno ogledale« v datumi. Tah 14 vrednostnih In krasnih pradmatav skupaj ankar, ram. uro samo zrn gld. 3*05 po po-vzatju aH napraj poslanim zna- Bratje Hurviz Izvozna hiSa KBAKOTO Stradom- 17 (Avstr.) Kar ne ugaja, se sprejme nazaj tekom 8 dni ter se vrne denar; vsaka izguba je za kupca izkyučena. — Bogato ilustrovan cenik vsakovrstnih dragocenih predmetov pošilja se zastonj in franko. ličejo se preprodajalci in agentje. Anton Pečenko Vrtoa iu.ca 8 - GORICA - Via CKardino 8 priporoča C. kr. priviligirani aparati za krojiti obleke Dostavlja na dom in ra?poiuja .po/ielezuini.ojk e kraje fcvatro - ogerVke monarhije v sodih od 56 rov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cana snaaroM. Poatrataa paitaaa. M. Poveraj Veliki požar! zamore se labko in naglo pogasiti samo s = brizgalnicami nove sestavo, kojo od desne in levo strani vodo vlečejo in mečejo. V vsakem položaju delujoče krctatije brizgalnico nepotrebno! f\ R. A. Smekal Zagreb, skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pa«ov, sekiric, sekalk in gospodarskih strojev. l ! 129 odlikovanj ! ! v Gorici, na Travniku štev. 5. ! rffiiha**$?vm«7 ^jaStar-hr uradniška -i krojačnica I. vrste. j lVelika zaloga vsake vrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovaren, gotovih oblek, perila vsake "vrsteT vso pripravo za vojaški stan, nepremočljive haveloke in sobne Sa- ' keje. Posebno priporočam ravnodošle površne obleke za dame in obleke za dečke zadnje mode. j Se priporočam slavnemu občinstvu iz mesta in z dežele. i Cene brez vsake konkurence. Kranjske salame I kg K 2-70; prave kranjske klobase 11 parov K 2. Razpošilja po povzetju od 5 K naprej KAROL NOVAK, Ljubljana. Rimska cesta St. :t. o*** Mizarska zadruga *« v Gorici Solkanu '..'"¦""'"......."......."""::::•;:,:::»•"¦:'" vpi«*aa zadruga z omejenim ja-r.fitvom ~-r"......... "-.. '."•-—• tovarna s sirajevnlm obratom na parno in vodim silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva vseh slogov ................""........~"...............---- ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. ir:_zz^zrrrz: Podružnica v Trstu Via d! Piazza vecchia 1. Zastopstva v Spljetu ter Orijentu Cene zmerne, delo lično in solidno. »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. Nacolstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov 1902. tako: Hranilno vlogo se obrestujejo po 41/**- Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po 5L...Rentai[davek plačuje posojilnica sama. Posojilo: ha vknjižbe po'5*7,%, ha varSČino aH zastavo 6«, na menice 6%, s »/¦% uradnino. Glavni deleži koncem leta 51/,*. Ston|o 31. dec. 1902. (v kronah): članov 1853 z deleži K = 129.026. — Hranilne vloge 1,479.006 70. —Posojila 1,443.030-10 — Vrednost hiš 142.643 (v resnici so vredne več). — Reservni zalog 68,050.90. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Telefon št. 79. te^mmwmmmmmm®mmmi$m8^m\ Najlepše faožiCnp darilo it: oriaiiiaiiii Singerjev šivalni stroj NvHm p.iri/ku i,i/,st.i\ 1'mis !!>()<>• GRAND PRIK« NiiJM^MnilihinanjiTazŠtavi'.] Jednostavna uporaba! Velika trpežnost! — Izvrši mnogo dela! Da so postali Bivala! stroji Singer & Co, tako svetovno priznani ji1 pripisovati izvrstni kvaliteti in vHpcHiiostl, kateri prokorijo vse podobne fiihrikato, Veliko odkupovanje, nnjlopfia priznanja na v«eb razstavah in mul r»»-U»tni obstoj tovarno ponuja največjo in popolno Kiirnnrijt) dobrote naših strojev. Ure/, plaften pou k v si v an j n kakor »udi v vsej te lin lic i modernega umetnega vezenja, Elektromotorji kot gonilna moč Šivalnih strojev. SINGER & Go. delniško društvo za šivalne stroje. _______V GORICI, na TRAVNIKU it. 9. Hotel »pri zlatem jelenu" v Gorici. Otvorjcna je poleg velikega in poleg steklenega salona (udi OH točama hb> (Sclivvomme) lani, kjer je bila prej točama in kuhinja. — Cena Jedilom in vinu je tu 2a 10% nižja. Točijo se izborna domača in tuja vina. Pivo poleg običajnega še pravo pil-zenjsko „prazdroJ" iz meščanskega pi-pivovarja. Zahtevajte moj iluslrovani cenik z več kakor 500 podobami od ur, zlatih, »rebrnih In muzikaličnih predmetov, katerega poSujn zastonj in poštnine praatt Hanns Konrad. Ivornioa ur in ekfporlna hiša «»•! *t. 249. - - ,*Če;ko). Odlikovana krojaška delavnica Ant. Krušič v Giricl, tckallšce Josipa Verdi 26, Prlporoiia so slavnemu občinstvu v moHtu in na dožoli. Ima bogato zalogo vsakovrstnega blaga ssa v ho lotim Čoso in vRak stan. Gotovo obleko last« noga izdelka kakor tudi povrftno suknjo itd. Cono zmerno. - Ravnokar mi jo dospelo sveže raznovrstno blago za nastopno jesensko in zimsko sezono Izdelke iz lastnega blaga jamčim! Ob jednom naznanjam slavil, obfiin-¦ slvu, da som preselil svojo krojaško | delavnico in prodajalnico v ravno isto ; ulico pod štev. 33 t. j. nasproti dose-j dan j i in mojim prostorom ir nasproti novemu stavbišfiu »Trgovsk ^a doma t. Sprcjeaia »varovanja člove&kega življenja pa naj raznovrstne jSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnic«. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjkuj očimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. v zajemno zavarovalna banka v Pragrl Rezervni feadl: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine ia kapitallje: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države Vu poJatnHo dojet Goooroioi zostoo w Ljubljani, iegar pismi so v lastnej biatiej hiši Gospcdskih ulicah štev. Iss. Zavaruje poslopja in premičnine j proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škodo cen ju je takoj in naj-kulantncje. Uživa najboljši slovea, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. Najprimernejše g novoletno darilo! Prodam 12 parov pravih haršklh kanarčkov lastno vzgoje, naj plemenitejše pasme, kaUri žvrgolijo tudi pri luCi. Cena 10 gld. parček; dalje oddam pod IvorniSko cono 5 zonofonov najnovejše konstrukcije, ki izvajajo popolnoma naravne glasove kakor: godbo na vsa godala, petje, zvonenje govore itd. itd. Ani Jerkič, fotograf ----Gorica, rrz Gorica Corse Biuseppe Verdi 38 J. MEDVED Gorica Gorso Gšuseppe Verdi 38 priporoča svoja na novo založeno zalogo zgotovljenih oblek za gospode, dečke, dame in otroke, srajc, kravat in dežnikov —*&*—a*^ —«ss»—a**^ ^«8»»—*«*.-' -^—*& stai^cene. Velika izbira preprog in zaves. ?««¦¦¦!»*««**• Največje naj sta reje parobrocino društvo - _ ______ _ n a " '-ž&š^gjmŠ^'-- svetu. ^^^BtVTS*' Njega parobrodje obsega feS ' 28©, — velikanskih parni Kov. VJl^/direkfna.najhitrejšaprekornorskavožnja z brzoparnikš iz Ifambiii^avNovilfoijiaii pa v Ifaiifax. Brezplačna vsaKovrstna pojasnila daje od visoKe vlade potrjeni zastopnik* Hamburg Amerika Linie Fr. Seunig v IJubljani L Dunai5ka-ce5teštv31 polevg-velike mitnice alžšrange.j Pojasnilo! Večkrat pohvaljene are Anker Remontoir Sistem Koskopf iz niklja, kupuje že dolgo iet večina mojih odjenielcev, posebno poljedelci, uradniki, žandarme-rijski, finančni in železniški uslužbenci ter so ž njimi popolnoma zadovoljni. — Razpošiljam svoje ure pristno amarlkanskega sistema Direktno I Roskopf Patent razposlana Anker-RemoRt. gld. 2-50 | št. 99 I (kot službena ura vsega priporočila vredna) z emajli-J rano tablico s številkami ter s fino politir.nim in dobro zapirajočim pokrovom, s pozlačenimi kazalci, točno regulirana, teče 36 ur, 3-lelno pismeno jamstvo, direktno razposlana na privatne odjemalce: 1 komad old. 2BO; 3 kom, gld. 7; 8 kom, gld. 13-00. Poleg verižica iz niklja z lepim koinpa-sovim privezkom vsak komad 30 kr. Razpošiljam proti povzatju ali naprej poslanim zneskom ter vrnem denar, ako ura ne dopada, ali ako prav ne deluje. — Bolj solidnega trgovskega ravnanja no moro nlkdo zahtevati. HA1SNS ® KONRAD Prva tovarna z urami — Most (Brflic) stav. 817 (češko). C kr. zaprisežen sodmjski cenilec. Moja tvrdka je bila odlikovana a c. kr avstr. državnim orlom, z zlatimi in srebrnimi razstavnimi kolajnami ter z več nego 10.000 priznalnimi pismi, do Slih s celega svata. Moja tvrdka je kot izvozna tvrdka v tej stroki neprekosljva, mj večja in najstareja ter izvaža v vse dele sveta. Ustanovljena 1. 1887. Ilnstrovan cenik ar, zla* tega in srebrnega blaga se razpošilja na zahtevo zastonj in franko. V^arol praščiK, pekovski mojster la sladčičar v Gorici na Koriti št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birraance, torte i. t d. Priporoča se slavnemu občinstvu za amogobrojna naročila ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah. Anton Pofafzky v Gorici, Na sredi Raštelju 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kapovallice nlmkerikega ta drobnega Masater tkati«, preje ta sltij. POTREBŠČINE za jjiHinice, kadilce to popotnike. NajboljSe Sivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojaše in čevljarje. SvetinJIee. — Rožni venet. — Mašite knjižic©. lišna obuvala za vse letne Saše. Semena za zelenjave, travi in Melje« Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce peimibo b in trgih ter na deželi -ž 35 8 Podpisani priporoča slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo prodajalnico jestvin. V zalogi ima kave vseh vrst, razliSne moke z Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to Btroko spadajoče blago. Postrežba točna in po mernih cenah. Naznanjam, da imam odslej v prodaj dolicr vinski Špirit za žgatt ter lahko postrežem svojim cenj. odjemalcem s prav zmernimi conami Z odličnim spoštovanjem Josip Kutin, trgovec t Semenislti ulici St 1 v lastni hiši kjer je »Trgovska obrtna zadruga« LMIRENT. GAPSIGICSMPIS. Ii Rtohttrlm Murut v Pr«|l pripozt.ano kot izvrstno bel nblažujoee mazilo; za ceno 80 h, kron 1-40 in S kroni se dobi po vseh lekarnah. Naj $e zahteva to »ploho prUJablJeno domače *dr»-vilno sredstvo vedno le v orig. steklenicah z naio zaščitno znamko s ..SIDROM" namreč, iz RIGHTERJEVE lekarne in vzame kot originalni izdelek le tako steklenico, ki je previden« s to zaščitno znamko Rlchterjeva lekarna „pri zlatem \mm i PRAOI. Ellzabethffasse It.6.p2? Dobi io v lekarni f;.T M InUirfi- Iikirt lutNr, Tilali. [\L J. Zorilik Gorica, Sasposfca ulica štev. 7. Priporoča toplo sorojakom svojo zalogo modnega blaga: ! ! ! Pozor ! ! ! Vsem, kateri bolehajo na želodcu • • • #####«#«iii težkej prebavi, daje gotovo pomoč in povrafri zrušeno zdravje ©•F" jedino pristna ^K "Germanova zdravilna življenjska esenca, katera je nenadkriljivo sredstvo in deluje z največjim uspehom pri vsili žel dčnili boleznih, kakor: slaba prebava, pomanjkanje teka, želodčna, oteklina, napihovanje, podrigo-ranje, zgaga, zlatenica, omotica, glavobol, krč itd. German o va zdravilna življenjska esenca pomaga proti jeternim in sleznim boleznim, proti hemerojdam, čisti pokvarjeno kri in izločuje vse nečiste sokove iz krvi. Germanova zdravilna življenjska esenca odganja zastale vetrove in neznosne gliste, a onim« kater m povrpča izgubljeni tek in voljo do jedi, donaSa mnogo za okrepljenje telesa! Germanova zdravilna življenjska asenca pomagala je že več ljudem, kateri so jako veliko potrošili za razna zdravila brez uspeha, kateri se porao i niti več nadjali niso. Germanova zdravilna življenjska esenca pripravlja se iz blagodelujočih, povsem neškodljivih rastlinskih sokov, je jako pr jetnega okusa, tako da ga lahko uživajo tudi občutljive osebe, žene in otroci, kakn drugih zdravil jemali ne morejo. Cena steklenici 1 K 40 vin., g pošt) se ne pošilja menj nego 2 steklenici, za vozni »ist in odpravo 40 vin. več, in to samo po povzetjn ali v naprej doposlanem znesku. Hlavna zaloga kamor naj se vse naročbe naslovljajo Lekarna „pri črnem orlu" K. German v Belovaru, Hrvaško. ¦bF- Znamenje pristnosti ima vsak zavitek tiskano ime tvrdke Ljeka na „k crnom orlu" K. Germana u Belovara. Zato išči izključno pravo Ge manovo zdravilno življenjsko eseneo, in ako se ti ponuja druga, navadco holja ali ravna tako dobra, no vzemi jo, ako jo tam ne dobiš — naroČi po pošti. Za dani« s Krasne okraske za obleke, trakove, svile zadnje novosti za bluse, pajčolane, paso/e, predpasnike, rokavice, nogavice, dežnike, s< inCnike, bluze, Čevlje, vse potrebščine za obleke, kakor: podloge, sukanec, svilo, gumbe, vezenja, znponke itd. Za gospodo: Raznovrstno belo in barvano perilo najbolje vrste, jopice 3ša hribolazce, kolesarje, veslarje; zadnje novosti ovratnic, ovratnikov, zapestnic, nogavic, rokavic, blafinikov, Copic, Čevljev, dežnikov itd. Opozarja prečastite dame, na svojo veliko zalogo obče priznano najboljih modercev vsake cene. Za blrmanca in otroke: rokavice, nogavice, pajčolane vsake vrste, obleke, čepice, razno perilo. Ceno braz vsake konkurenca. Za slavnostt in druge veselice j vsakovrstne narodne trakove, kojim preskrbi na zahtevo vsakovrstne napise. Christofle & C^ c. in kr. dvorni založniki Zoiink« toTir« Zmnki tonrai Heinriehliof Dunaj I. Opera ll\ng 5. Težko posrebrnjeno namizno orodje In posodje vseh vrst (žlice, vilice, noži *tcL) Pripoznani najboljši izdelki izredne trpežnostu Največja izbera najlepših modelov. ©s*~ IluBtrov an cenik na zahteva nje. %1 Vsi Christoflovi izdelki imajo v jamstvo svoje izvirnosti vtisneno gornjo varnostno znamko in ime Christofle. • • Ohranitev zdravega želodca obstoji glavno v ohranitvi, v pospeševanju in nravnavi prebavljanja in odstranjenju nadležne zaprtosti. Skušeno, iz najbo};Sih in uspešnih zdravilskih zelišč skrbno pripravgeno, tek vzbujajoče, prebavljanje pospešujoče io lahko odvajajoče d mače sredstvo, ki ozdravi znane posledice nezmernostt, pogregke v dieti, prehlajenja in nadlefno zaprtost, kakor zgago, napenjanje preobilno kislino in lajša krčevite bolezni je zdravnika Rosa balzam za ialodae Iz lekarne B. Fragner v Pragi. OV3rllO Vs* deli omota imajo postavno deponirano varsl» eno znamko. ^?^^\ Glavna zaloga: lekarna B- Fragnei*, c. kr. dvorni založnik L Jl^J .Pri črnem orlu', Praga Mala strana na voglu Spornerove ulice Č. 203. N^sasj^^ Razpošiljale vsak dan. Proti naprej poslanem znesku K 256 se pošlje velika steklenica in za K 1-50 majhna steklenica franko na vse postaje avstro-ogerske monarhije. Zaloga t vseh lekarnah Avstro-Ogerske. V Goriel t lekarnah: Cristofoletti, Gliuoich, Pontont in Uirontoli. 1 Prva kranjska z vodno sile na turbino delujoča tovarna stolov Fran Švigelj na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko priporoča si. občinstvu, preCast. duhovščini, imete-Ijein in predstojnikom zavodov in šol, krčmarjem in kavarnarjem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd. natančno In trpežno Izdelane stole, foteUa, vrtne stole, gugalnlke, naslonjače itd. itd. Bago je izdeiuno iz trdega, izbranega lesa, poljubno Ukano ali v neravni barvi iinitirano. Največja izbira stolov, naslonjačev in gugalnikov iz trstovine. Na željo posije tvrdka najnovejše obširne cenike z r|«J|