glasilo DELOVNIH UUDI OZD GIF GRADIS GRADISOV VESTNIK Ljubljana, februar 1980 štev. 262 n************* ******************** *********** *» Tudi v letu 1979 — uspešni Februar je že minil in v vseh Gradisovih tozdih so pripravili razprave o zaključnih računih 1979. Delavci v vsakem TOZD morajo kritično pretehtati poslovanje in gospodarjenje v minulem letu in sprejeti ukrepe za odpravo oziroma izboljšanje morebitnih pomanjkljivosti. Seznaniti se morajo tudi z gospodarskimi gibanji v letošnjem letu, to je v letu 1980 ter hkrati poznati vsebino dogovora ter skupščinsko resolucijo, še posebej na področju delitve, saj vsi vemo, da je to področje; ki posameznika še kako zanima. Hkrati z akcijo zaključnih računov naj bi sprejemali še gospodarski načrt za leto 1980 za svoj tozd. Sestavljanje zaključnega računa je težavno delo, saj morajo računovodski delavci uskladiti zelo veliko število razpih knjigovodskih podatkov. Poleg tega, da je vsak delavec seznanjen z rezultati poslovanja svojega tozda, ga kot pripadnika Gradisa zanimajo tudi najpomembnejši podatki o poslovanju celotnega Gradisa. Zaradi že omenjenega zamudnega in natančnega dela pri sestavljanju zaključnih računov za posamezne tozde lahko govorimo le o glavnih značilnostih poslovanja v preteklem letu. Tudi v članku v današnjem Gradisovem vestniku so podatki le ocena poslovanja. V prihodnji številki pa vas bomo lahko seznanili z natančnimi številkami, še posebej s tistimi, ki se bodo nanašale na delitev doseženega čistega dohodka na osebne dohodke in sklade. Za boljše samoupravljanje in informiranje Da bi lahko izrabljali samouprav-Ijalske možnosti, ki nam jih ponujajo naši objektivni pogoji, so potrebne določene lastnosti. Te lahko razvrstimo v skupine: informiranost, vzgoja in izobrazba ter motivacija. Informiranost Nihče ne more samoupravljati, pravilno odločati, če nima zadosti ustreznih informacij. Brez le-teh izgublja samostojnost in se zato nujno ravna po drugih. Za samoupravno odločanje in urejanje medsebojnih odnosov so potrebne ogromne količine informacij. Te na eni strani lahko bogatijo znanje, na drugi strani pa nas, ker jih je toliko, begajo. Predvsem se moramo naučiti informacije sprejemati selektivno in poiskati prav tisto, ki jo potrebujemo. Informacijski material se nabira in kopiči z vrtoglavo naglico in zato Žvmknpi- p>am.. iiiL S-HMA. CUtsL E P .CD, N. V* mora biti dostopen v dvojnem smislu: 1. potrebne, informacije morajo biti vedno pri roki in 2. biti morajo vsakomur razumljive, kajti v nasprotnem primeru so neuporabne, pa čeprav so pri roki. Vzgoja in izobraževanje Na vseh področjih življenja se samoupravljale! srečujemo z neštetimi strokovnimi informacijami. Za razumevanje le-teh je potrebna določena stopnja izobrazbe in razgledanosti. Gre predvsem za funkcionalno izobrazbo, kajti brez razumevanja informacij je celotno dejanje podobno »pogovoru z gluhimi«. Toda izobraževanje je samo ena stran problema: samoupravljalec je lahko dobro izobražen, pa vendar, če ni ustrezno vzgojen in če ni sprejel določenega sistema stališč, pojmovanj in družbenih vrednot, ki se skladajo s samoupravno socialistično družbo, lahko to svojo izobrazbo uporabi ne samo v korist, ampak tudi za nasprotovanje samoupravljanju in socializmu. V tem procesu ima odločilno vlogo marksistična izobrazba. Ne smemo prezreti tega, da je znanje samo po sebi mrtvo in da je šele vzgoja tista, ki znanje aktivira. To pomeni, da mora biti samoupravljalec v izobrazbenem in političnem smislu usposobljen za dojemanje in ocenjevanje informacij, da se v fazah odločanja ne bo ravnal po trenutnem stanju, ampak bo sodeloval z lastno racionalno in moralno presojo. Motivacije Celo tedaj, ko ima posameznik nasploh pozitivna stališča do samou- »VMOICS ST«10N -re-uamps coniesu. la. rou*'d*. r FEB ZOfi LAKE MLACto.NEVVIVtmr OLVMPIC SKI JUMPS £ T The new 70 and 90 meter Skl Jumpe fcjllt fo^ XIII Olympic VVmter Games are conaigfred to me ime st in the world. Jumps of overrv (377 It.) on the 90 meter jump have b«| Pre-Gamee conlests. _ >ia. -----1.— v post c srd ^ o r-v ' «= b fGciUut j t IND. po^j. ■o ■ s ASN-fr * GiOOt> I ^UGvOSJ-PtNt A Takšne pozdrave smo prejeli od naših olimpijcev iz Lake Placida pravljanja in do socializma inče je še tako pravilno vzgojen in dobro izobražen, ni nujno, da bo bil vedno motiviran za aktivno sodelovanje v samoupravljanju in medsebojnem obveščanju. Prav ta tretji činitelj -r-motiviranost — je bila dosedaj precej zanemarjena. Pomen informacij, vzgoje in izobraževanja je bil zelo zgodaj opredeljen. Vprašanje motivacije pa je bilo bolj poredkoma omenjeno, morda zaradi mnenja, češ da vsakdo želi in hoče sodelovati, če ima le možnosti in če je za to ustrezno usposobljen. Tako smo prišli do vprašanja, kaj storiti za polno vključevanje vseh v medsebojno obveščanje in samoupravno aktivnost. V vsakem posamezniku tli, v povezavi z ostalimi motivi, močna potreba po soudeležbi v družbenem dogajanju, potreba po soodločanju o družbenih zadevah, potreba po samoupravljanju. Posameznik do življa največje trenutke sreče ted=h kadar dela po svojih vrednotah * ugotavlja, da je njegovo ravnanje delo v okolju ugodno sprejeto 1 priznano. . Prav to moramo upoštevati in P skušati ustvariti resnično komun' cijo med vsemi v združenem de J ustvariti moramo tak dogovor, bomo drug drugega razumeli- Če si bomo prizadevali, da bi na informiranje postajalo vedno javna tribuna delovnih ljudi, p?‘ lahko računamo, da bodo sprejeli to dejavnost za svojo. .ef bodo brez pomislekov in strahu kritično izrazili mnenja, PreP nja, načenjali probleme, sta1 drugih, predloge, zahtevali spr0 reševanje problemov pri delu m . nazadnje se bodo čutili varne , tedaj,,ko bodo potrebovali P°m kolektiva pri reševanju lastnih P blemov. Še vedno v Amari Prednapenjanje elementov se dosti ne razlikuje od tistega na dom, sto vi h ačih 79 (CSl) °7o razlika % 1. TOZD Jesenice 2. Gradis DO 115.369 840.297 13,70 425.800 " 5.758.895 7.39 — 6.49 3. Gradbeni tozdi 649.894 17.70 4.070.262 10.46 — 7.24 Še bolj zaskrbljujoče je zaostajanje in nazadovanje po kazalcu celotnega prihodka. Tako je naš delež v celotnem prihodku Gradisa znašal leta 1972 13,70%, lansko leto pa le 7,39%. Naš položaj med gradbenimi tozdi je po tem kazalcu še bolj zaskrbljujoč, saj se je naš delež zmanjšal od 17,70% na le 10,46%. Kronično nizka vrednost čiste proizvodnje na efektivno uro je že dolgoletni problem, ki ga nismo uspeli rešiti. Na drugi strani pa je tozd Jesenice bil do leta 1975 skoraj edini graditelj mostov v Gorenjski regiji, nakar smo na tem področju tehnološko zaostali, verjetno tudi'zaradi nejasnega in ozkega koncepta tozda Nizke gradnje Maribor in neustrezne organiziranosti v delovni or- ganizaciji. Zadovoljni nismo tudi z družbenopolitično aktivnostjo naših delavcev. Ta pasivnost je za širše družbene probleme občine sicer razumljiva, saj večina delavcev tozda živi v začasnih ali spinih delavskih naseljih in so njihovi življenjski interesi še vedno povezani s krajem stalnega bivanja. Specializacija je nujna »Tehnološko je naš tozd opremljeni za izvajanje vseh vrst visokih in industrijskih gradenj brez kakršne koli posebne note specializiranosti. Menimo, da bi vsak naš tozd moral imeti neko specializacijo oziroma posebno usposobljenost, ne pa da smo skoraj vsi tozdi splošna grad- bena podjetja brez lastne gradbene note. Tudi na Jesenicah se bomo morali specializirati, podobno kot Nizke gradnje za mostove, Koper za luško gradnjo ipd., in prav pri tem precej računamo na naš razvojni oddelek. Nakazali smo že tudi nekatere možnosti za specializacijo kot npr.: — gradnja betonskih cestišč — k nam betonska cestišča še niso prodrla, vendar bo ob sedanji naftni krizi v kratkem času sigurno tudi pri nas prišlo do zahtev po betonskih cestiščih, — tunelska gradnja — menimo, da bi Gradis v sodelovanju z nekaterimi specializiranimi delovnimi organizacijami bil sposoben prevzeti gradnjo tunela Karavanke z vsemi spremljajočimi objekti in s cestnimi povezavami; — globoko fundiranje — menimo, da bi se Gradis kot celota moral ukvarjati z globokim fundiranjem, za kar smo se že dalj časa pripravljali, vendar akcija še ni stekla, — brizgani betoni — upamo, da Gradis ne bo zamudil priložnost pri betonskih cestiščih in tudi pri brizganih betonih. Gradnja tunela je povezana z brizganimi betoni, in ker v Sloveniji še ni podjetja, ki se s tem ukvarja, vidimo tudi v brizganih betonih možnost naše specializacije, —r gradnja Cest — žalostno je, da smo se kot edini graditelji avto cest izločili iz te dejavnosti in naša naloga v srednjeročnem obdobju bi bila, da se spet aktiviramo na tem področju, — gradnja montažnih hiš skupaj z LIO — naš tozd bi se specializiral za gradbena dela pri montažnih hišicah, LIO pa je tako ze usmerjen na montažna dela. Tako sodelovanje smo v praksi preizkusili v Črni gori in rezultati so pozitivni. — Gradnja mostov skupaj z 1*^. hi o eneciaU*1 kimi gradnjami — mi bi se spec^. . e rali za spodnjo konstrukcijo, N' gradnje pa so že za zgornjo. ,1975 sih 1 nje da dar Pac St0| k 'z d Sati Živi, delr Zaposlenost Število zaposlenih je od leta 1 v do 1978 bilo v rahlem upadanj0’ .j sicer poprečno za 2,7%. NaJv, upad smo zabeležili pri ročnih $a lavcih, celo J 1,3 %. Za letošnje ‘ predvidevamo 762 zaposlenih* .# da se v petletnem o**10 ^ 1975—80 število zaposlenih ne spremenilo. Kvalifikacijski sfy,ni zaposlenih se v obravnavanih le spremenil. Zaposlenost delavcev Strokovno izobrazbo, ki so raZP% jeni na opravilih z zahtevano s njo ali višjo izobrazbo, se maj1^ Visok "primanjkljaj se kaže pr' -lavcih z višjo in visoko izobraz se ne manjša. ^ '"en !ika, V strukturi zaposlovanja ‘"LM delavcev je še precej visoko s ^ da nekvalificiranih delavcev, saj s°bi , v’ i firirai® leta 1976preko 100 nekvalnavil*tlah* delavcev razporejenih na °P^jy- S; za katera je potrebna polkva Se o, uSpe 'Udi s|ab$ "'ari 'arš, lvedl S, rad cija ali priučenost. an)h Standardno pa se kaže kanje visoko kvalificiranih de *(* J •« V lanskem letu nam je pričanj j aiet valo tudi 9 TčV delavce - :li ui, /"a ■__________.... TaUvi manjkljaj pri priučenih delavC P 'te je še večji. Lj$, Kadrovska problem^j je zelo pereča hoVnj! Kvalifikacijski sestav z.aP°StV£i,lhpilrtt se v zadnjih petih letih ni ^1 V le spremenil, tako na področju * jr Pra, kakor tudi na področju ums Zof 4 S Prizidek upravni stavbi za LIP Bled je končan Mesim Alibašič pluži sneg do tozda na Jesenicah . li*VcciV' Vse tV) pa kaže splošno pomikanje kvalificiranih delavcev v , 1 panogi. Zaradi težavnosti grad-2 aR8a P0*4*'63 se le redki odločajo ne ^3 r°čna dela v tem poklicu nimtaV*iamo’ da med Slovenci ni za-Puhvv^3' Pr' delavcih iz drugih re-tr. P3 ugotavljamo zelo močan ton v.račan3a v svoje republike; in naprvic zaradi zelo močne aktivnosti vs_L0dr°eju gradbeništva skoraj v min' rePybl*kah in drugič, zaradi nas'ma*n'tl razlik v prejemkih pri Sju 'J*v drugih republikah, ki so vča-i- p a,jjše od 1.000,00 dinarjev. :i" niem° »ern skušamo reševati s šola-<6 da • ,Uceycev, vendar ugotavljamo, dan Stev’*° učencev v stalnem upa-Pad ’tako da je od leta 1975 od 41 stonn na ^ *eta 1979-80. Poprečna ™jaJ upadanja tako znaša 5,3%. ?• iz dru.-u ^ruiemo učence večinoma i" ga»iwL republik, ima to vrsto ne-Žji _n'h Posledic: le vSa a(sneJše slabo vključevanje v :t<) ^Vlien’ 'r®’ia družbenopolitičnega delo Ja v kraju, kjer združujejo jj" vgf ..P0 končani učni dobi se vse tav vencev vrača v rojstni kraj, I"1 $e odlniP°kllc gradbenega delavca , U$neL aJ° pretežno otroci s slabim žic tudi rpm ,v ysnovni šoli in zato so >(|r slabši j Zu tat' v kasnejšem šolanju fa tanjša nj'hova delovna sposobnost ^6jlr'e,iiem'enc'-S0 y šoli dodatno obre-. 'Tika, z učenjem slovenskega je- in!jtarŽevČenci so °dtujeni od svojih !V, hdaliniPrepuščeni cesti, kar ima pri ’ °kl>sebn(K,Cni formiranju njihove < Ta ' nygat'vne posledice. -v' labša ^ac,Ja ie iz leta v leto vse l'ka ive°doč^Hi.V-a?.iu °b delu bomo tudi :, ugota viJa ' Prednost, kljub temu da le strokovna ;a*^a. v, naših delavcev vse =^VV: ' ako stanje je več vzro- delavci zaradi večjega S'P^di m- c ajajo v tujino, ali pa se lrt1?lulb razlikVv osebnem dotnvaCajo v sv°je republike. liPraktičn UsP°sobljenih delavcev Si !,nr0usahnilinzatosmopri- Sin nekvafifmanj usPosob" S ‘ega l,cirane delavce. Za- d Gr;J: Pr?duktivnost nizka in je ^ naša PVLm P°Prečjem. edh<. . slaba Oreanizirannct 7 moramo v naslednjem srednjeročnem obdobju izboljšati kadrovsko strukturo, tako da leta 1985 v tozdu ne bi imeli nekvalificiranih delavcev. Zainteresiranost za delo v tujini Naš tozd ni neposredno zadolžen za izvajanje del v tujini. Podpirali bomo vsa prizadevanja za nastop Gradisa v tujini, vendar nič več pod dosedanjimi pogoji. Menimo, da bi za vsako ponudbo v tujini moral biti znan nosilec posla, eden od Gradisovih tozdov, ki bo s polno odgovornostjo prevzel dela, ostali tozdi pa naj bi pri gradnji sodelovali po principu dohodkovnih odnosov. Prav na gradbišču Amara v Iraku se čuti ta pomahjkljivost. Tudi naš tozd je v slučaju potrebe pripravljen prevzeti, s polno odgovornostjo, gradnjo objektov v tujini. Leto 1980 je ugodno za naš tozd Letos, kakor tudi v srednjeročnem obdobju 1981 — 1985 se bomo trudili, da bomo pridobili dela na vseh področjih našega dosedanjega delovanja, predvsem v občinah Jesenice in Kranj ter Radovljica, Škofja Loka in Tolmin. V primeru potrebe smo pripravljeni sodelovati z drugimi gradbenimi tozdi pri izvedbi skupaj prevzetih del. Ocenjujemo, da so tržne prilike za naš tozd v obdobju 1981 —1985 zadovoljive, seveda če ne bodo restriktivni ukrepi zavrli načrtovanih investicij. Za naš tozd in Gradis kot celoto so po obsegu*in zahtevnosti del zanimivi predvsem naslednji načrtovani projekti: — gradnja tunela pod Karavankami z vsemi spremljajočimi objekti in s cestnimi povezavami, — gradnja nove jeklarne na Jesenicah, ki je največja načrtovana investicija v Sloveniji v letih 1981—85 — gradnja tovarne jeklenega korda za Savo Kranj, ki je za jeklarno na Jesenicah druga največja investicija na Gorenjskem, , — gradnja hidrocentral Mavčiče in Kobarid, Uspel referendum za GASI Referendum, ki je bil 26. februarja v Gradisu, Slovenija ceste — Tehniki in Primorju iz Ajdovščine, je uspel. Tako je ustanovljena nova poslovna'skupnost — GAST, ki pomeni kvalitetnejši premik v povezavi med temi gradbenimi podjetji. Rezultati glasovanja po tozdih so različni, od najnižjega — 51,30 % ZA v GE Ljubljana do najvišjega — 75,40% ZA v Kovinskih obratih Ljubljana. V celotnem Gradisu je 66,04 % delavcev glasovalo ZA združitev v poslovno skupnost GAST. — gradnja avto ceste Naklo— Ljubljana, — stanovanjska gradnja na Jesenicah in v Kranju, — gradnja ; stanovanjsko-po- slovnega centra na Jesenicah, — gradnja turističnih stanovanj v Kranjski gori in Bohinjski Bistrici, — rudnik urana Žirovski vrh, ki je že v gradnji in je naš tozd nosilec vseh del, — gradnja hotelskih objektov v Bohinju, Bovcu, Bledu in Kranjski gori. Standard zaposlenih V srednjeročnem obdobju 1981—85 bomo morali posvetiti večjo skrb družbenemu in osebnemu standardu naših delavcev. Gre predvsem za pridobivanje novih stanovanj na celotnem področju Gorenjske regije. Možnost nakupa stanovanj je na našem področju bila zadnje čase slaba. V naslednjem obdobju se nam nudijo večje možnosti za nakup stanovanj, predvsem s pospešeno gradnjo stanovanj na Koroški Beli, na Planini v Kranju, Jesenicah in Radovljici. Na Jesenicah bomo skupaj z Železarno gradili stanovanjski blok in tako omilili pomanjkanje stanovanj. Vlaganj v nove zmogljivosti samskih domov v tem obdobju ne predvidevamo, temveč samo izboljšanje njihovega standarda; to pomeni, da moramo delavskim naseljem nameniti še večjo skrb kot doslej. Večja sredstva bomo morali zagotoviti tudi za potrebe športno-re-kreacijske dejavnosti. CVETO PAVLIN Kakor priteka denar, tako napreduje tudi gradnja drsališča na Bledu >Cevin vT° usPosobljenost Ustrev • ° produktivnost. nimi letnimi programi Mizarsko-tesarska delavnica na Jesenicah je še vedno v gradnji Dozirno mešalna naprava asfaltne baze je še na dvorišču in čaka na prevoz v Ciklon za asfaltno bazo Amaro KO Maribor v novem poslovnem letu »V Kovinskih obratih Maribor smo v letu 1979 naredili velik skok v realizaciji zastavljenega plana,« je povedal direktor Rajko Purnat. »Celotni prihodek smo dosegli v višini 230 milijonov dinarjev, doho-' dek 79 milijonov dinarjev in maso za Osebne dohodke v višini 32 milijonov dinarjfev. Ob poprečno zaposlenih 241 delavcih je bil osebni dohodek v poprečju okoli 7.600,00 dinarjev.« KAKŠEN JE PLAN ZA LETOŠNJE LETO? »Za letošnje leto smo planirali celotni prihodek v višini 307 mio. din, dohodek 100 mio. din in maso za osebne dohodke 41 mio. din. Gre za povečanje pri celotnem prihodku za 38%, pri dohodku za 39 % in pri masi za osebne dohodke za 35 % glede na preteklo leto. Upamo, da bomo z dograditvijo organizacije dela, z raziskavami tržišča, z dodelavo sistema nagrajevanja po delu in zracionalnejšim izkoristkom delovnega časa ta plan tudi dosegli. Zato tudi pričakujemo, da bo letos poprečni osebni dohodek na zaposlenega okoli 10.000,00 dinarjev. Leto 1979 je bilo zelo dobro in če bi bilo leto 1980 vsaj približno tako kot prejšnje, bi bili vsi v Kovinskih obratih več kot zadovoljni. Zavedamo se, da bo letošnje leto izredno težavno zaradi situacije na tržišču in ker sredi osvajanja nove proizvodnje pogosto pride do nepredvidenih težav, vendar upamo, da bomo uspešno prišli do zastavljenega cilja. Naše vodilo je in bo tudi v bodoče — zastavljene plane, cilje moramo dosegati in če je le možnost, tudi presegati. Plan, ki si ga zastavimo na začetku leta, mora biti vodilo skozi vse leto in za uresničitev tega plana smo odgovorni vsi.« UKREPI ZA BOLJŠE POSLOVANJE Kaj boste še naredili, da bo zastavljen plan res dosežen? »Ko govorimo o boljši organizaciji dela ne moremo mimo dejstva, ki ga potrjujejo raziskave, da od celotnega časa prebitega na delu izkoristimo za delo le 55 %. Če bi nam uspelo povečati izkoristek časa prebitega na delu vsaj na 65 %, bi zgornji plan z lahkoto dosegli. Na boljše poslovanje naj bi vplival tudi sklep delavskega sveta, ki pravi — neplačanih opravičenih izostankov iz dela ne sme biti. To pomeni, da vsak delavec, ki mora biti na delovnem mestu zaradi kakršnegakoli opravičenega razloga odsoten določeno število ur, mora pri odhodu povedati, kdaj bo te ure nadomestil, ne pa da bi le-te imel neplačane kot je to bila dosedanja pr&ksa. S tem ukrepom bomo bistveno zmanjšali upravičene izostanke na resnično opravičene, kajti sigurno je, da bo vsakdo premislil, ali ne obstajajo še kakšne druge možnosti za ureditev zadeve, zaradi katere bi moral biti odsoten z dela, kot pa da popoldan nadomešča izgubljene ure. Razen tega borno uvedli nadzor nad bolniki na domu in s tem zmanjšali število »bolnih« delavcev. Taka kontrola je pri ljudeh nepopularna, vendar je to po mojem mnenju bolj vljudnostni obisk bolnika na domu kot pa kontrola, kajti vsak tak ukrep kaznuje le kršitelje, ne pa tiste, ki ga upoštevajo. Že lansko leto smo uspeli zmanjšati število nadomestnih ur na delavca. Leta 1978 smo imeli 340 nadomestnih ur na delavca, lani pa 315. Zato je tudi indeks 93 zelo ugo1 Z navedenimi ukrepi ga bo1110 zmanjšali. ^ Razen tega smo se lansko M.® nekoliko kadrovsko okrepil' 'n iv. t rot'1 d poslili nekaj novih mladih sW , njakov in prvi sadovi se že kaž£J IDEJNI PROJEKT ZA ASFALTNI FlNIŠEH JE NAREJEN . ^ »Delamo tudi na novih PrtJ.«|i dih. Tako bomo izdelali novi - J trskimešalec, ki bo pravzaptaV .j; cionalno izpopolnjen in nf ,;ei izpopolnjen ... ■ oblikovno spremenjen 500-litrski mešalec. Žaklju^11!-a|( deli tudi na 1 .OOO-litrskem n1^|3i za betonarne, ki bi ga radi sp0 j letos prikazali na speciali?'1^ sejmu gradbeništva v m temi deli izredno hitimo, prV'^?. ker so izredne potrebe na.trZI0jzV drugič zato, ker tudi drugi p* jalci takih strojev ne počivaj1 Kako napredujete z n°V, fii> asfa»n"fl vašem programu šerjem? p »Idealni projekt za asfalt*11 je že narejen. Podpisana je 1 godba za izdelavo delavniške •esalci za betonarno ki nam jo dela Industrij-| b0nioR’ 12 Ljubljane in upamo, da upamo, Uspeli ‘° n.ovost našega programa I ZaerpkM^ Pri kazati na jesenskem zahtevnke,?-,Vel-esejmu" Ta Proiekt i zato « “ vel|ka finančna sredstva in * zvoir, m° zaProsili za kredit pri Ra-J Veni:'' raz'skovalni'skupnosti Slo-£j izredn V v'^n' TO mio. din pod *; da nas hU8°dnimi P°g°ji- Upamo, Dodnrl tl trli riroHlc in rlo i podprl tudi Gradis in da n aha’ tudi del razvojnega di-tpo i.. 1 8a v Gradisu vsi združuje- J dam0 nit‘._,"t.er?! Gradisa Je’ da To i? kakšen nov proizvod. I tega Lfa, °mo začeli s proizvodnjo da je ,a a i?e8a finišerja, ne pomeni, na, ker'1^3 razv°jna naloga konča potem razvijali še druge tipe finišerjev.« Ali razmišljate o proizvodnji še kakšnega novega stroja? »Zgoraj omenjeni stroji še zdaleč niso vsi stroji, o katerih razmišljamo. V planu imamo tudi proizvodnjo manjšega stroja, ki bi nekako zapolnil vrzel v programu velikih strojev, mešalcev, asfaltnih baz in finišerjev. Ta strojček bi začeli izdelovati naslednje leto.« Koliko strojev pa boste letos lahko naredili? »Letos bomo izdelali od 80 do 90 mešalcev različnih tipov in okoli 15 asfaltnih baz. Vse je odvisno od potreb tržišča in naših proizvodnih zmogljivosti.« I CVETO PAVLIN ni več med nami sej °Pru s|*o obmolknili, ko K a di' .us*do us< prenašala vest: •ukon. ^EC. Nenadoma, venH., ro je odšel za vedno in Vesni!",e bil še včeraj med nami Ki,:,Sm.ejan 'n d°bre volje. 52 lefi° Dzagan se je rodil pred skem v ^ cšnjicah na Dolenj-'etainiv. 5'radis J® Prišel 1955 v eno« V” 1967 le,a edini šofer kako •" 'e *a P°datek nam pove Ko i« „ ,akrat Raral naš Karlo. av»obnvaredil š? izPif za voznika v»zil « *' inas ie vse do danes Niko« el°.inzdela-aas ho „ Sp Vi$mo spraševali, kdo čer, kH^C *a Pon°či, zjutraj, zve-Vedeli?"ambw PriPeljal hrano. nikdar I™°: Karl°’ "»š Karlo, ki nikomurln-na!.reČi NE’ ki nikdar ali on0 ‘ odrekel prošnje za to Vedeli'!!10 s *abo na pot smo da. Vso h n,h najmanjša nezgo-Vozii kr!,!’ zadnjega dne si varno £ “mrl načSiaPaiah0‘,ela’da kjer Si trsn — za volanom, kRa ziv'jenja.rebil ^ de' svo" dnevieUV-mU’ da je delal cele Ponoči Le b'l° potrebno še da je l"Ka'-|o vedno našel čas, Pomagal graditi samou- pravne odnose v naši temeljni organizaciji. Deloval je v osnovni organizaciji sindikata, bil je član delavskega sveta, samoupravne delavske kontrole in drugih organov. Za zasluge, vzorno delo in požrtvovalnost smo Karla predlagali, da bi ob 35-letnici Gradisa prejel »red dela $ srebrnim vencem«. Dragi Karlo, naenkrat je za teboj ostala velika praznina in težko se bomo sprijaznili z dejstvom, da te ni več med nami. Vemo, da se bomo vsakokrat, ko bomo sedli v avtobus, spomnili nate. Karlo, ves si bil Gradisov in verjemi — Gradisov boš tudi ostal. Sodelavci iz tozd Koper. Delovno predsedstvo občnega zbora Nizkih gradenj Občni zbor Nizkih gradenj Delavci tozda Nizke gradnje so imeli svoj občni zbor 1 L 2. v menzi na Pobrežju. Takrat so poslušali poročilo o delovanju OOS v dvoletnem obdobju, razpravljali o programu dela za naslednje mandatno obdobje in sprejeli tudi finančni načrt osnovne organizacije. Na zboru so razrešili dolžnosti dosedanje člane IČ> in NO OOZS ter izvolili nove člane in pa delegate v organe konference sindikatov Gradisa. Po sprejetju poslovnika o delu občnega zbora in po izvolitvi novih članov v organe le tega je poročilo o delovanju V preteklem obdobju podal predsednik IO OOS tovariš Hausmeister Mirko. Naglasil je, da se je sindikat aktivno vključeval v vse procese v tozdu, posebej pa pri uveljavljanju samoupravnih druž-beno-ekonomskih odnosov, načel delitve po delu in rezultatih dela, uveljavljanju dohodkovnih odnosov; prizadeval si je za uspešnejše gospodarjenje in gospodarsko stabilizacijo, kateri bo treba v letošnjem letu posvetiti še večjo skrb. Sindikat je skušal zagotoviti čim ustreznejše delovne in življenjske razmere delavcev, skrbel za kulturno življenje le-teh in še naprej deloval na uve- ljavljanju delegatskih odnosov. V razpravi po poročilu in programu dela za naslednje obdobje so se razpravljale! dotaknili tudi naslednjih vprašanj: — precejšnje fluktuacije predvsem kvalificirane delovne sile in tehničnega kadra, — nagrajevanja po normativih s pomočjo osebnega ocenjevanja in nagrajevanja organizatorjev dela, — potreba čimprejšnjega dogovora z ostalimi tozdi mariborskega področja o gradnji samskega doma v Mariboru, — potrebe zaposlovanja poklicnega organizatorja rekreacije za mariborsko področje, — o standardu na gradbiščih, — o večjih gradbiščih, ki jih imajo ter o rhožnostih za pridobitev novih del v letošnjem letu, — o nujni investiciji za nov opaž za nosilce, s katerimi bodo že narejeni nosilci za viadukt pri Dolgem mostu na zahodni ljubljanski obvoznici, — o nujtiosti ukrepanja za čimprejšnjo pridobitev zemljišča za novo bazo, saj se bodo morali iz Pobrežja preseliti najkasneje v petih ' letih’ itd- C. PAVLIN Jedilnica na Pobrežju je bila polna Letos smo prvič podeljevali Gradisova sindikalna priznanja < Dobitniki Gradisovih sindikalnih priznanj Romana Goljat Slavko Stanonik Dora Klemenčič Martin Zaišek Na konferenci OOZS Gradisa, so se odločili letos prvič podeliti sindikalna priznanja, zlate, srebrne in bronaste plakete tistim članom sindikata, ki so v preteklih letih dajali in še vedno dajejo pomemben prispevek k uresničevanju družbene vloge sindikata in se jim na ta način oddolžiti za opravljeno delo, za vložene napore in žrtvovano marsikatero prosto uro prebito na opravljanju nalog v sindikatu. « V Gradisu je že dalj časa bila prisotna potreba po uvedbi določene oblike moralnega priznanja in da ni nujno, da mora biti vsako priznanje izraženo v materialni — denarni obliki, ampak, da včasih veliko pomeni tudi drugačno priznanje, kot so to naprimer plakete. ' Dobitniki letošnjih plaket so bili pobudniki aktivnosti sindikata v Gradisu, so dajali in še dajejo neprecenljiv prispevek h graditvi socialističnega samoupravljanja. Plakete so za dobitnike skromno povračilo za večletno aktivno delo v sindikatu in zato bodo ostali trajno zapisani v zgodovini Gradisa kot najaktivnejši ustvarjalci njegovega razvoja, njegove gospodarske stabilnosti in politične enotnosti. Plakete konference OOZS Gradisa so prijeli naslednji zaslužni delavci: ZLATE PLAKETE TOZD Vili Rojc GE Celje Viljem Zrim GE Jesenice Vlado Šanca GE Jesenice Janez Raušl KO Maribor Franc Čontala GE Maribor Bogomir Gabrovec GE Ravne Štefan Rac OGP Ljubljana Jože Rutar OGP Ljubljana Damir Supič PB Maribor Ivan Lukman Železokrivnica Anton Domanjko GE NG Maribor Lovro Bašnec GE NG Maribor Feliks Simonič Mirko Novak Martin Koler Slavko Stanonik Luka Novak GE NG Maribor GE Ljubljana GE Ljubljana LIO Škofja Loka LIO Škofja Loka Vinko Florjančič LIO Škofja Loka Jože Karun KO Ljubljana Oton Roškar GE Maribor Martin Zajšek GE Maribor Sonja Seljan GE Koper Miroslav Šukovič GE Koper Jože Geržina GE Koper Dušan Pavlovič GE Koper Jože Lorenčič Ivan Žorž Lojze Cepuš Rajko Zupančič Stane Uhan Dora Klemenčič Jernej Jeršan Janko Strajnšak M n ti in K mr SP O Ljubljana GE Ljubljana DSSS DSSS DSSS DSSS DSSS DSSS nsss SREBRNE PLAKETE: Vili Jazbec GE Celje Ela Zdovc GE Celje Ani Volavšek GE Celje Anton Petrovič GE Celje Miha Benedik GE Jesenice Rado Rupnik GE Jesenice Stanko Smolič KO Maribor Janko Masten KO Maribor Hubert Kovačič GE Ravne Ivan Škulj OGP Ljubljana Ferid Sejdič Železokrivnica Ivo Krštinc GE NG Maribor Boško Surla GE NG Maribor Andreja Černivec GE NG Maribor Slavica Oberlajt GE Maribor Albert Špindler GE Maribor Vinko Veit GE Maribor Pepca Slabe GE Koper Franc Plazar GE Koper Bojan Martinčič GE Koper' Romana Goljat Gradnje Ptuj Ivan Ivanuša Gradnje Ptuj BRONASTE PLAKETE: Rade Nikolič GE Celje Peter Gašparevič GE Celje Franc Škrabi GE Celje Andjela Petač Josip Humek Ivan Grabner Ludvik Vesel Jožica Bogdanovič Ivan Urh Tomo Lipič Rudi Novak Djemal Bašič Rnmn lukir GE Jesenice KO Maribor GE Ravne GE NG Maribor GE NG Maribor GE NG Maribor GE Maribor GE Koper GE Koper Ci F K 'Mtfor Janez Raušl Lojze Cepuš Anton Petrovič Tomo I inir Kardelj o raspodeli dn , sa.dai>njim nastojanjima da se tv kraja marta donesu novi druš-, al dogovori i samoupravni spora-u p o sticanju i raspodeli dohotka, 0iP0ni?d nam je »priskočio« upravo sJav*jen> govor druga Kardelja na k "lc,.Centralnog komiteta Saveza (jin^Un'sta Slovenije juna 1978, gobah S'v-m rasP°dele prema radu tre- analiib-vPOČet' graditi Polazeči od vori ' ■ e ocene radnih mesta, go- mes? )e tada Kardelj. Jer, radno drUe° P°rt'ra, na primer, sasvim je |j«.° ne8° radno mesto visokokva-Ces.°Vano8 strugata, direktora itd. d0va Je te^ko utvrditi koliko bo-radn tre^a da »vredi« pojedino titj °mesto. Zato bi trebalo prihva-rCvizj'nc'P da se sva^e godine obavi raSD ]a aamoupravnih sporazuma o ličnit/1 'van-)u dohotka i raspodeli PoHd0hodaka- OcenuSe<^,a^ud* na to da analitičku Večiv .radn°g mesta ne treba poisto-r°m aJ sa kvalifikacionom struktu-Ocena , rde'j naglašava da bi ta kojj ,reb>alo da zavisi od značaja Pr0cevJed'n.0 radno mesto ima u baio |U Pr°izvodnje. Zato bi tre-s*°va nekakav katalog po- sno o_- °Jern bi bio prikazan, odno-p°s|0PaSan’ kvalitet pojedine vrste tri i^.p Kardelj smarta da postoje smatra.®0r'je rada koje treba po-njih iZr ‘rf tUmačiti svaku za sebe i zt Prvu sv‘'d'tl °dgovarajuča merila. L srednoi S UVa “glavnom rad u nepo tr8°vin,| Rr°izv°dnji, uključujuči i straCjj ’1 druge — poslove admini-Ta,nosti’ U ^ tre<^u — društvene de Sl°bodn»0dnosno sieru takozvant Najve r"zmene rada- ' S|ema rCa slabost dosadašnjeg si ^°botkpISb°de*e sret*stva za lični ,este tni’ .ko naglašava Kardelj da, neo,tnSan^e nediscipline, nera l. ^aroči^0^ornosl' ' uravnilovke .'m škni°i. Je kod radnika sa viso iU,na v,Sk,m obrazovanjem pri °ak več °ma snažna uravnilovka ^avliaii! ?ego kod radnika koj Pbiitetjl lzjeke poslove. Naime da net^ ,^de*j> ne dozvoljavi r^alonH sv°j'rn ličnim dohotkon 7 *ab0r ,vrUpa od ostalih. Pri tom anizacii,,l,a da neko za radnu or > gotovo°Ze dU ZnaČi mnogo’ . Garden I nista-Robnih SG zala8ao i za izradu po k*da koji^'1! za vstu kvalitet. ^*°saoi odnose na: dolazak n R^hia s-ir fsPiavanje, na odno E>v.e bi tdmcima itd. Za vse ov Raahe, Sn,|110ra'e Postajati novčan |Sja on ,1 s|učajeva da poen V.a0, aj ko redovno dolazi n 1' n e dm C °dazimaju se onom iV‘Ak0 j azC ‘la Posao-' hiu °r8an-i ,0r deo poslovod {£« i«?«! S » ve=om cllui l dU poš„?1Š n,lm zahtevom u pc anja discipline i odge vernosti, brzo ga proglašavaju birokratom, jer tobože ograničava rad-nička prava. Zbor toga se veoma mnogo naših odgovornih ljudi jed-nostavno povlači i dozvoljava da stvari idu svojim tokom.« Interesantno je zapažanje Kardelja o torne ko treba da ocenjuje rezultate rada. Medjusobno ocenjiva-nje radnika, kaže, ne može voditi nigde drugde nego u svadje. Posebno u zajedničkim službama bi se morale više prava u pogledu raspo-dele ličnih dohodaka preneti na poslovodne organe, jer samo onaj ko odgovara za nečiji rad može u stvari da ocenjuje njegov radni doprinos. Naravno, mora postojati i mogočnost žalbe i ispravljanje grešaka. Posebna novina koju predlaže Kardelj jeste stimulisanje udruživa-nja rada i sredstava i preko raspo-dele ličnih dohodaka. Naime, pod-sticajno bi bilo uvesti neku vrstu dodatka na lični dodatak radnika iz ukupnog dohodka svih osnovnih organizacija jedne udružene ili složene organizacije udruženog rada. S porastom ukupnog dohotka trebalo bi jedan njegov procenat neposredno — ne preko osnovnih organizacija udruženog rada — da ulazi u lični dohodak radnika. Možda bi se, na-pominje Kardelj, ovaj dodatak mogao udružiti ša dohotkom koji proizlazi iz akumulacije na nivou radne organizacije i onda ga prikazati kao jedinstveno merilo porasta dohotka. Ukoliko ne budemo proj našli podsticaje za udruživan je rada i sredstva medju osnovnim organizacijama udruženog rada, naša če se privreda tako usitniti d;i neče biti sposobna da prihvati bilo kakvu modemu tehnologiju, a naročilo neče biti sposobna da prihvati st rana ulaganja. Najzad, Kardelj je govorio i o ocen ji vanju i pagrad ji vanju poslovod nog rada. Naime, on smatra da glavni podsticaj mora biti uspeh u planiranju,.odnosno ostvarivanje ili premašaj plana, što za direktora treba da predstavlja veliki i osetan dohodak, odnosno nagradil. R. G. IZ VOJSKE NAM PIŠEJO Nalazim se na odsluženju vojnog roka u Tuzli. Želio bih pozdraviti šve radnike iz GE Ljubljana, a posebno drugove"Milana Žganca, Pongraca, Dragoslava Vučkovca, Hamida Se-limoviča i Čazima pa i Josipa Januši-ča, koji se takode nalazi na odsluženju vojnog roka i svakako instruk-zora Vladimira Zvonareka. MARIJAN MISER V. P. 2443/4 75002 Tuzla Drago Štimič in Velimir Balaško Iz vojske nam pišu Pozdravl jam sve radnike mariborskog Gradisa a posebno radnike gradilišta OB1 Pobrežje i kuharice u samskom domu. STJEPAN KUKEC V. P. 5659-28 32300 Gornji Milanovac Koristimo ovu priliku, da pozdravimo sve radnike iz mariborskog tozda Gradisa i da im zaželimo što veče uspehe u ovoj godini. Posebno bih željeli pozdraviti nekadašnje uzgojitelje Željka, Peroviča i Frartca i instruktore Vinkoviča i Dvoržaka, a na jviše našu dobru kuharicu »Lenčku«. BALAŠKO VELIMIR V. P. 9650-90 Priština ŠTIRNIČ DRAGO V. P. 9650-69 Priština Opredel jen ja za radnička zanimanja U niškom.regionu, u kome s jeseni praktično poči nje i druga faza srednjeg usmerenog ohrazovanja, u naj-večem hroju školskih centra izuča-vače sc radnička zanimanja. Ovo je rezultat dugog i svestranog raz.ma-tranjii, kadrovskih potreba, pri čemu je odlučujuču reč imao udru-ženi rajJ, Tilko ve oko (ijM)l) svršenih učenika prvpg stepena srednjeg usme-renog obrazovanja naredile školske godine izučevati 50 strtlkaea više oij 200 zanimanja, Opredel jetije u petnaest opština niškog regiona da se prednost da radničkim za n im a n jim a’ donelo je i prve novi ne. Ijčnjvečti predstavlja formiranje odeljenja u* Is oj ima če učiti najviše po deset učenika. U ne-razvijenoj Belo‘j Palanci, na primer, u ovakvim »mirni« odeljenjima izu-čevače se zanimanja iz grad je vinske strukc, dok če u Blacu u ovakvim odeljen jima njima od pet hiljada dinara 111 jj-no. Slično je i u pojedinim 3 ,fll-nama u Hrvatskoj, u Sloveni j11 ^ gde. A dotle, u zajednicama * ju pošljavanje — nezaposleni c£ na posao. Visoka nezaposlenost i relaU s6 veliki broj radnika sa Kosova k neorganizovano zapošlavaju u m gim republikama nameču P°l $tr stalnog pračenja ovih pitanjas vy novišta medurepubličkog d°? $ ranja i veče saradnje zajeda1 m. zapošljavanje kao i udruženog Da li se minuli rad može meriti različitim aršinima ? sredstvima, odnosno po osnovu »ju čerašnjeg« radapojavljuje kao »dc datak na staž«, nema značajnijc povezivanja radnikovog ličnog inte resa sa interesima proširene repro dukcije. Nerealno je i stanje u kojem $' Nepostojanje zakona koji pot-puno jasno odredjuje visi n u dela ličnog dohotka koji se isplačuje po osnovu minulog rada išarolikoregu-lisanje ovog pitanja u pravilnicima radnih organizacija, razlog je čestih nedoumica o ispravnosti odredaba samoupravnih sporazuma kojima se reguliše minuli rad. Sporna pitanja iz ove oblasti pojavljaju se i pred Ustavnim sudom Jugoslavije. U jednom takvom slučaju, sporno je bilo različito vredovanje minulog rada kod zaposlenih u jednoj organizaciji udruženog rada u Novom Sadu, Prema samoupravnem sporazumu te rad ne organizacije »vernim« radnicima je za svaku godinu rad nog staža, na ime minulog rada, isplačivano po 0,5 odsto od ličnog dohotka, »došljacima« 0,2 odsto, a »deficitarnim« kadrovima 0,7 odsto od sume ličnog dohotka. Drugi »slučaj« koji se našao pred Ustavnim sudom bila je odredba samoupravnog sporazuma medicin-skog centra u Djakovici, prema kojoj radnik, po osnovu minulog rada, za svaku godinu radnog staža dobiva dodatnih 0,5 odsto od ličnog dohotka, ali samo do granice od 15 odsto. Upravo ta granica, koja one-mogučava porast »minulog rada« nakon 30. godine staža bila je predmet žalb6 koju je grupa radnika me-dicinskog centra uputila Sudu. I zai-sta, iz pomenu te odredbe proizilazi da radnik sa 30 godina rada dobija naknadu za minuli rad u istom iznosu kao i radnik sa 40 godina staža. Šta je sa doprinosom radnika minu-lom radu izmedju 30. i 40. godine radnog staža, spornim sporazumom nije predvidjeno, ali je naglašeno da če predmetna odredba da važi »do donošen ja medjurepubliškog i po-krajinskog društvenog dogovora o minulom radu«. Upravo ova rezerva govori o nesigurnosti ove radne organizacije, i ne samo nje, pri odre-djivanju sadržaja minulog rada. Slični se primeri mogu nači i u mnogim drugim radnim organizacijama. Kako do sada drugi kriterijuni nije ustanovljen, minuli rad još merimo godinama radnog staža, uz sve manjkavosti koje to podrazumeva. Pitanje ovog dela dohotka često se postavlja upravo zbog nepostojanja potpuno jasnih odredaba minulog rada. Za posledicu imamo da samoupravna regulativa ovo pitanje rešava ili formalistički i jednoobraz-no, ili takvim razlikovanjem minulog rada koje oštečuje pojedine grupe radnika. Obrazlažuči pojam minulog rada, Kardelj je svojevremeno rekao da to »nije problem socijalnog zbrinja-vanja stari jih radnika, več su u pitanju elementarna ekonomska prava radnika koji su iz godine u godinu, tokom nekoliko decenija, doprinosih društvu višak svog rada«. Dakle, deo dohotka koji se isplačuje po osnovu minulog rada nije nekakva socijalna pomoč koja ide na teret radne organizacije, ali nije ni »doda-tak« na godine staža. U uslovima kada se dohodak po osnovu racionalnog gospodarjenja minuli rad obračunava linearno, be obzira na osobenosti svake po jedi načne organizacije udruženog rada Jer, nemoguče je nači dve radne or ganizacije koje su jed na ko akumuli rale, jednako ulagale u savremen’ tehnologiju, investiraleu školovanj radnika, itd. Ustav i Zakon o udruženom rad' predvideli su da svaka organizacij1 udruženog rada samostalno odre duje osnove i merila za raspodeh dbhotka i ličnih dohodaka, a time dela koji proističe iz minulog rada Imajuči to na umu. Ustavni sud Ju goslavije je u oba pomenuta slučaj1 zaključio da osporene odredbe nis* nesaglasnc Ustavu, mada je °vi oblast još uvek nedorečena. Slogaf mnogo očekuje od Zakona o p ros1' renoj reprodukciji, čiji je predlo! načrta več sačinjen. ali ponajvjs1 mogu doprineti same organizacij6 udruženog rada i njihova praksa ŽORŽ CRMAR1^ Prekovremeni rad Prvi korak u štednji Do kraja januara sve samoupravne, društvene i društveno-političke organizacije tre bale su da sačine i usvoje programe štednje. Sudeči po dosadašnjoj aktivnosti, rokovi su u večini radnih organizacija 'poštova-ni. Medjutim, donošen je programa je tek prvi korak. Pravi, suštinski je u promeni načina ponašanja, u do-mačinskom gazdovanju svuda i na svakom mestu. Takvi zahtevi ne znače, pre svega. stezanje kaiša, odricanje po svaku meru. Odricanje če, dakako, morati da bude i to u nekim vrlo značajnim oblastima.; kao što su investicije, reprezentaci-je, neodgovorno nasipanje društvenih sredstava itd. Ali, štednja pre 'svega znači racionalnije trošenje onoga što imamo i iznalaženje unu-trašnjih rezervi u svakom kolektivu. ! Odlučujuče za ekonomsku stabilizaciju je okupljanje najširih masa, sviakogčoveka. što u ovom trenutku, izgleda. nije postignuto. Još uvek ima sredina u kojima se očekuje da bitku za stabilizaciju dobi ju oni »gore« — u opštini. republici, federaciji, kao da to nije sestavni deo borbe i biča radnog čoveka, kao da to nije integralni deo našega samoupravljanja i samoupravnog sistema. Čini še čak izlišnim govoriti da bitka za ekonomsku stabilizaciju neče biti dobljena dok ne postane svojina svakog pojedinca. Sve dotle to če biti bitka »vrhova«, raznih organa i foruma. U tom svetlu neophodno je sagle-" dati i u kojoj meri naš pri vredni si- stem i naša ekonomska politika pod-stiču radnog čoveka da se bori za stabilizaciju. To se, pre svega, odnosi na organizacije udruženog rada. U večini njih trebalo bi prei-spitati sistem raspodele prema re-zultatima rada, tako da sezaista fa-vorizuju oni koji bolje rade i više štede. I o programima štednje treba reči nešto više. Več se zapaža da su programi d os ta uopšteni, da se često prepisuju prošlogodišnji, da nisu dovoljno akcioni. Kod programa društveno-političkih organizacija, na primer — često se ističe — mora, treba, zalagače se, angažovati... Maltene, ponavljaju se njihove Ustavom odred jene oba veze. Malo ie onih koji zaista podstiču na akci-ju, motivišu na zalaganje. Istina je, da recimo, programi Saveza konferenci je SSRNJ, ili Veča SSJ ne mogu biti konkretni kao što treba dabudu programi mesne zajednice, ili organizacije udruženog rada, ali oni treba upravo da budu takvi da da ju prostora i mogučnosti da se »baza« najkonkretnije angažuje na štednji Mesne zajednice bi, na primer mogle da pokrenu akciju prikuplja-nja starog papira, stakla i drugih si-rovina koje še u svakoj kuči bacuju, a za koje društvo daje dragocene devize. Osnovno je shvatiti, da u borbi za ekonomsku stabilizaciju, čija je štednja značajna komponenta, nema malih i sitnih poslova. Svaka ušteda je dragocena. DRAGICA MAJSTOROVIČ ugrožava nezaposlene U ostvarivanju politike zaposlenosti i zapošljavanja postignuti su pozitivni rezultati, što potvrduje po-datak da stopa zaposlenosti raste iznad planom predvidene. Ali, u isti mah, činjenica je da nezaposlenost i dalje predstavlja krupan socialnoekonomski i politički problem, koji se naročilo oštro ispoljava ,u nedo-voljno razvijenim područjima u zemlji i, takode, u odnosu na mlade stručne kadrove. Konstatujuči ovo na sednici Odbora Saveznog veča Skupštine Jugoslavije za rad, zdravstvo i socijalnu politiku, skrenuta je pažnja na naj-novija ovogodišnja kretanja u toj oblasti: pre svega, nastavljena je tendenci ja povečanja zaposlenosti u društvenem sektoru, kakva je bila i prethodnih godina. Zatim, u prvih pet meseci ove godine broj zaposlenih u društvenom sektoru rastao je po stopi od oko 4,4 odsto (u privredi — 4,4, a neprivredi — 4,2 odsto). I, Stoje posebno važno, nastavljeno je brže povečanje zaposlenosti u pri-vredno nedovoljno razvijenim republikama i SAP Kbsovu — u Bosni in Hercegovini — 5,0, u Crnoj Gori — 5,8 u Makedoniji — 5,1 i u Kosovu — 6,9 odsto. I ove godine, rast zaposlenosti u društvehom sektoru tekao je u uskoj sprezi sa privrednim rastom i razvo- jem. U prvih ovogodišnjih šešt seči, fizički obim proizvodnje (i"^, strija, šumarstvo i gradevinars1'^ veči je za oko 9 odsto u odnosu isti period prošle godine. U kojoj se meri, pored ja51^. oblasti javljaju odredeni prol društveno-političkih stavova u •U' c t kom da je .prošle godine u SrJ^, medu kojima su i zatvorenost udn>' ženog rada, ilustrovano je P' .oda': rek0' odradeno oko 15 miliona Prt vremenih radnih časova, da )e^e Bosni i Hercegovini samou junu j(i godine prekovremeno radilo °^°\y hiljada zaposlenih kojima je čeno oko 40 miliona dinara, što jednoj ovlašnoj računici dovolj1’^ otvaranje približno osam I'1 Vgradnih mesta sa presečnim Pr' > njima od pet hiljada dinara no. Slično je i u pojedinim . Janama u Hrvatskoj, u Sloveniji^ gde. A dotle, u zajednicarna pošljavanje — nezaposleni c& na posao. Visoka nezaposlenost i veliki broj radnika sa Kosova - ^ neorganizovano zapošlavaju u gim republikama nameču P°‘$t»' stalnog pračenja ovih pitanja s*vr novišta medurepubličkog l} ranja i veče saradnje zajeda’ zapošljavanje kao i udruženo* Ubla, ki označuje kamnolom je še iz časov, ko nismo bili organizirani v °*de, pa tudi dotrajana je že precej Celotno dnevno proizvodnjo sproti prodajo KAMNOLOM ČRNI KAL lomfnS^° J.eto so v našem kamno-korH n? ,nem kalu izkopali re-v D nh izdelkov pa se dhko Povečajo samo za 7 % po vsaki frakciji, oziroma največ 15 % posamezna frakcija na škodo ' cene druge frakcije, ki mora v tem primeru ostati nespremenjena. Po drugi strani pa je cena našega peska nižja od cen peska v drugih kamnolomih, s sedanjo politiko cen pa se niti ne moremo izenačiti z ostalimi.« Letošnji plan Kakšen plan ste si zastavili za letošnje leto? »Pri zastavljanju plana za letošnje leto nismo vzeli za izhodišče lanskoletnega rekordnega izkopa, ki je bil rezultat nadpoprečnega povpraševanja na tržišču, temveč povprečje iz preteklih let. ko je bil izkop v mejah normale. Predvidevamo, da bomo letos izkopali in seveda tudi prodali okoli 215.000 kubikov vseh frakcij, največ seveda frakcije o — 40 mm (pesek premera od 0 do 40 milimi-trov), ki je najbolj iskana na tržišču in pri kateri mi tudi največ zaostajamo v ceni za ostalimi kamnolomi. To je posledica nepravilne politike oblikovanja cen posameznih frakcij vpreteklih letih. V ostalih kamnolomih so pravočasno opazili porast povpraševanja po frakciji 0 — 40 mm in so iz leta v leto dvigovali ceno le-tej za dovoljenih 15%, seveda v škodo ostalih frakcij, kar niti ni bilo tako pomembno, saj so ostale frakcije manj iskane. V našem kamnolomu so vsako leto vsem frakcijam dvigovali ceno enako za 7 %, in zato je ta frakcija pri nas cenejša kot v drugih kamnolomih. ostale frakcije pa nekoliko dražje, vendar je to brez večjega denarnega efekta, ker je povpraševanje po teh frakcijah občutno manjše kot po frakciji 0 — 40 mm.« Koliko ljudi je zaposlenih v kamnolomu in kakšen delovnik imate? »V kamnolomu je zaposleno 30 ljudi, od tega 22 v neposredni proizvodnji in 8 v pogonski režiji. Delamo redno v dveh izmenah, po potrebi tudi v treh. Z delovno silo nimamo nobenih problemov, ker so to običajno ljudje iz okoliških vasi in to je tudi prednost tega kamnoloma pred kamnolomi, v katerih sem prej delal, kjer je delovna sila vedno bila problem. Lansko leto smo precej delali tudi v tretji izmeni, zato niti ni čudno, da smo izkopali rekordno količino kamna. Ko delamo s polno zmogljivostjo, uspemo narediti tudi do 90 kubikov različnih frakcij na uro.« Nenehno prilagajanje potrošnikom Kakšna je bodočnost kamnoloma na Črnem kalu? »Ta kamnolom izkoriščamo že 20 let in ga bomo sigurno še najmanj toliko. Raziskave so pokazale, da so na območju kamnoloma zaloge najmanj še za 20 let pri letnem izkoriščanju 200.000 kubikov. Sigurno je, da se bo kamnolom še širil in da ga bomo izkoriščali še več let, vendar bo za to potrebna premestitev visokonapetostnega daljnovoda, ki sedaj gre v neposredni bližini kamnoloma. Zato menim, da je bodočnost pred tem kamnolomom in da bo delo v njemu vsaj tako uspešno, kot je bilo v preteklosti.« Kakšni so vaši konkretni predlogi za boljše poslovanje kamnoloma? »Delo v kamnolomu mora biti ■ tako organizirano, da bomo v vsakem trenutku sposobni prilagoditi se potrebam naših kupcev in jih ne bomo puščali na cedilu takrat, ko najbolj rabijo določen material. Včasih bomo morali z dodatnim mešanjem frakcij ustreči kupcu in mu takonarediti željeno mešanico. Vprašanje notranjega transporta in nakladanja po mojem mnenju tudi ni najbolje rešeno. Stroški prevoza sezaradi naftne krize skokovito dvigujejo, naše cene pa so omejene na 7% oziroma 15% letno, pa tudi mehanizacija za nakladanje peska, ki jo imamo od S PO. ni ravno poceni. Z uvedbo tekočih trakov bi uspeli notranji transport in nakladanje poceniti in bi bili popolnoma neodvisni od situacije na naftnem tržišču, ki je z vsakim mesecem vse bolj negotova. Potreben bo tudi dodaten nakup mlina za mletje suficitarnih frakcij v frakcijo 0 — 40 mm, ki je na tržišču ni dovolj, povpraševanje po njej pa je iz dneva v dan večje.« CVETO PAVLIN 12 — GRADISOV VESTNIK Matjan Grilje in Alojz Polajnar, dva odlična smučarja, hkrati pa tudi priza devna smučarska vaditelja Polona Kejžar in Joži Kocjančič, prva in druga v veleslalomu med ženskami nad 30 let Veliko manj »zahtevno« je bilo posedanje na toplem soncu kot pa vožnja po ledeni smučarski progi »Kako ti je šlo«? so se tekmovalci spraševali po končanih vožnjah l Naši smučarji a Starem vrhu Z ozirom na to da bomo v letu ^ le, da so v Gradisu pravi »kerld« in da tudi naše žf«e%£Pj°krovfl‘lSer s0 b,h U0 Skof>a Loka m K° za v staro šaro. „ ,J obratt '■* Ljubljane. Proga je bila ledena in strnfia in marsikdo je končal izven vratič z v staro šaro. . Smučišče na Starem vrhu nad Škofjo Loko je 2 j- 1 REZULTATI SO NASLEDNJA — VELESLALOM — ŽENSKE ^ l ŽENSKE DO 30 LET LET H 2. Janja, LIO Škofja Loka 1. Kejžar Polona, LIO Šk. Lt> 3, ^ . r Zlata, GE Lj.-okolica 2. Kocjančič Jožica, DSSS nc '''niča. Gradnje Ptuj 3. Rajnik Alenka. GE Celje T|r^. „ ni) I Pr'Moški nad 40 let VELESLALOM — ŽENSKE v b. Štefan, SPO Lj. LET ,ok< 3. OhS*Janez- °E Ravne 1. Stanonik Janja, LIO Škofja Ciril, LIO Škofja Loka 2. Hribar Zlata, GE Lj.-okol** T£K, 3. Kret Slava. GE Ravne 1. Ran, NOSKI OD 33-40 LET n4|l 2. Ha" SHvo, LIO Škofja Loka VELESLALOM MOŠKI NAV 3. eek,ak Andrej, GE Ravne • 1. Vidic Tone, GE Jesenice Maks, GE Ravne 2. Hercog Janez, GE Ravne u Moji/t 3. Oman Anton, LIO Škofja V> g« Do 33 LET Škra,Lwek Zoran' GE Ravne VELESLALOM —MOŠKI13. Milivi- n nton' °E Ravne LET Boris. KO Lj. 1. Čekon Maks, GE Ravne 2. Rant Silvo, LIO Škofja 3. Zupan Jože, GE Jesenice , AIPNq VELESLALOM MOŠKI D° 1. Polajnar Alojz, DSSS Ln«. 2. Luštrik Karel, LIO 3. Sluga Miran, GE Jesenice Dva pokrovitelja: Leopold Ilovar in Joško RepŠe |loffKE NAD 30 LET — VELESLA- 4 i2' Ds°SsŠkofja Loka ... ŽENSKE NAD i°l 3' GE Celje fars,. DO 3« LET - VELESLA- L-o Lj.-okolica \ Gp rE Ravne k Jesenice ♦ p, 1 !#„L,rj?s,<'NiD40Lrr Veslal, J? let 2, pšenice U°CfUok, ’EDsssUlom TEKI ŽENSKE DO 30 LET — EKIPNO 1.—2. Gradnje Ptuj 1,—2. GE Ravne 3. GE Lj.-okolica MOŠKI NAD 40 LET — EKIPNO 1. LIO Škofja Loka 2. GE Ravne , 3. SPO Ljubljana ERK1PNO TEKI MOŠKI OD 33—40 LET 1. GE Ravne 2. LIO Škofja Loka 3. SPO EKIPNO MOŠKI DO 33 LET 1. GE Ravne 2. Gradnje Ptuj 3. SPO NAJBOLJŠI V GRADISU V TEKIH -EKIPNO 1. GE Ravne 2. LIO Škofja Loka 3. SPO EKIPNI PLASMA —»SKUPAJ 1. GE Ravne 2. LIO Škofja Loka 3. DSSS Tako je vozil predsednik komisije za standard in rekreacijo Jernej Jeršan Slave Stanonik — dober smučar in organizator letošnjih iger Slavnostnega zaključka, ki je bil v novih prostorih škofjeloške menze sta se udeležila tudi predsednik občinskega sindikalnega sveta in predsednik občinske skupščine iz Škofje Loke MOŠKI OD 33 3. LlnI»avne uO Sk, MOŠKI DO 33 LET Jeseničani so bili dobre volje kljub temu, da se niso uvrstili med P boljše ekipe :°fja Loka $LOMu,\tGRAD,SU V ’ LlOčlvekiPn<» t' Ge d kof,a Loka 3. Ds<5avne VELE- Helena Žigon z zlato kolajno za zmago v tekih pri ženskah nad 30 let Janja Stanonik je naša najuspešnejša smučarka, saj je zmagala tako v veleslalomu kot v tekih t Delavci pri zaključnih delih na mostu čez Ljubljanico pri gostišču Livada Most na Livadi bo zgrajen do 27. aprila, občinskega praznika občine Vič* Rudnik Most čez Ljubljanico v zaključni fazi Konec lanskega leta so na gradbišče mosta na Livadi prišli delavci tozda Nizke gradn je in začeli z montažo zgornje konstrukcije mostu. Pred njimi so spodnjo konstrukcijo naredili delavci tozda GE Ljubljana, ki so se morali spoprijeti z ljubljanskim barjem, ki je tudi tokrat pokazalo svoje lastnosti in otežkočalo delo gradbenikom. V fazi pripravljalnih del se je pogreznil pomožni oporni zid za dostop benoto stroja na levem bregu Ljubljanice. Ko so na Zavodu za raziskavo materiala in konstrukcij naredili dodatno analizo stabilnosti brežin, se je delo nadaljevalo ob strogem upoštevanju pogojev, ki so jih dali rezultati analize ZRMK. Krajni piloti so narejeni na klasičen način, vodni pašo izdelani iz cevi premera 1,50 metra in debeline 12 mm. Za dosego potrebne nosilnosti tal je bilo potrebno razširiti pete pilotov v globini okoli 10 metrov pod dr.om Ljubljanice. To so izvedli z dvigom cevi za 2 metra in miniranjem svežega betona. Če bo vreme še naprej tako ugodno za gradnjo kot je to sedaj, bo most v kratkem zgrajen, delavci pa se bodo preselili na gradbišče zahodne ljubljanske obvoznice na Dolgi most. C. PAVLIN OPRA V1ČILO! V prejšnji številki Gradisovega vestnika je bil objavljen članek o dolgoletnem direktorju GASTA inž. Vladimirju Čadežu. Avtor članka je na koncu pomotoma podpisal, kot avtorja inž. Čadeža, kar ne odgovarja dejanskemu stanju. Prosimo inž- Čadeža, da neljubo napako opraviči. Gradimo hotel v Strunjanu Poleg že obstoječega hotela vojaških vojnih invalidov v Strunjanu gradi naš koprski tozd nov hotel. Imenoval se bo hotel »Svoboda«, njegova kapaciteta bo 102 ležišča. Vse sobe v hotelu bodo dvoposteljne, edino v pritličju bo nekaj enoposteljnih sob namenjenih v glavnem negi bolnikov. Z deli so začeli junija lansko leto, predvidevajo, da bo hotel končan do 29. novembra letos. Investicijska vrednost hotela je 100 milijonov dinarjev. Poleg gradnje hotela bodo naši delavci adaptirali tudi bungalove, ki sodijo v sklop Doma vojaških vojnih invalidov in jih uredili tako, da bodo na istem nivoju kot bo novozgrajeni hotel (B-kategorija), uredili bodo in na novo zgradili športna igrišča * odbojko, golf, košarko, tenis. na. mizni tenis itd., uredili in regul*ra hudournik ter zgradili nove dovoz'’ poti. Vrednost teh del bo od 50d 60 milijonov dinarjev. Z dograditvijo novega hotela bodo kapacitete Doma vojašk' vojnih invalidov povečale na oko 300 postelj. Hotel bo povezan z ^ obstoječim hotelom, v katerem J tudi bazen. Tudi ta hotel je pred Petimi leti zgradil naš koprski toz • Pomembna pridobitev za celo* kraj bo poleg hotela tudi nova širok cesta od strunjanskega križišča “ hotela, ki bo nadomestila doseda njo, ovinkasto in ozko cesto. C. PAVLIČ 1 ^ 1 Prva plošča hotela v Strunjanu je zabetonirana Ul m UP Železokrivci pri delu ZAHVALA OOZS v delovni skupnosti skupnih služb se zahvaljujem za izraze sožalja in podarjeno cvetje ob smrti moje mame, prav tako pa tudi sodelavcem iz komercialne službe. Hvala tudi vsem, ki ste drago pokojnico spremili na njeni zadnji poti. marica Selih ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem izvršnem® odboru sindikata Lesno industrij' skega obrata iz Škofje Loke in soie' lavcem za podarjeno cvetje in izr®' ženo sožalje ob smrti moje mam** ANTON JER^ nliti ptujske bolnice v katerem bo interni oddelek končan do 1. maja m l EglHBI Sf It CM Upravna stavba za Elektro Maribor — enota Ptuj Ptuj — kako v letošnjem letu ? P°datk^’ *t° n'mamo popolnih rariVCn° raz*ikovali od zaključnega revLlna za leto 1979,« je povedal di-or Ptujskega tozda Julij Gjura-loti', e^°.tn' prihodek bomo v ce- Pa n °SegU’ uekoliko bomo zaostali kih T d. °dku in osebnih dohod-Pori ,di Pr' zaposlovanju nismo v Plan- l1°St' dosegli zastavljenega I,, , a ln bomo malenkost zaostali za p°lovica del za letošnje leto preskrbljena kriv^et°S b° na področju, ki ga po-nik„a na^ tozd-manj dela za gradbe-b0m Zato se moramo potruditi, da si b0m° Preskrbeli toliko dela, da im 0 dosegli plan za letos. Že sedaj letnj ° Poskrbljeno polovico del za ciimSnle leto. Tako še vedno gra-se,.° stanovanja v stanovanjski so-le-te'h '*1cr*ova ploščad. Gradnja bom ° zaključena avgusta letos kb skj P.POdah Uidi zadnji stanovanjem 0k: ,*e naslednje leto pa van °, Zač,eli z gradnjo nove stanove soseske v Ptuju. in eS™.0 ,udi poslovne prostore vem d'SCa za »deskar« v Kidriče-■ upravno stavbo za »Elektro« Maribor enota Ptuj in prizidek ptujske bolnice v kateri bo interni oddelek. Td dela se nam bodo končala sredi leta, za drugo polovico leta pa iščemo dela.« Pomanjkanje KV delavcev in problem neopravičenih boleznin »Lansko leto smo v povprečju zaposlovali 278 delavcev, kar je 99,3% plana. V glavnem zaposlujemo delovno silo iznašega področja. To so pol delavci in pol kmetje, ki nam prav zaradi takega statusa delajo precej problemov. Največji problem je v ogromnem številu neopravičenih boleznin saj ti delavci imajo doma še košček zemlje in takrat, ko nimajo več dopusta se poslužujejo neopravičenih boleznin. Z zaposlitvijo kontrolorja boleznin šmo xuspeli zmanjšati število boleznin db 30 dni, povečalo pa se je število izostankov nad 30 dni, na le-te pa mi ne moremo niti z kontrolorjem vplivati. Zadnja leta opažamo konstantno pomanjkanje določenih kadrov in to predvsem kvalificiranih tesarjev, zidarjev in železokrivcev. Z vsakoletno akcijo po šolah skušamo pridobiti čim več mladih za ta poklic, vendar so rezultati vsako leto vse slabši. Zato tudi sami že razmiš- ljamo in se zavedamo tega, da bomo tudi mi v kratkem prisiljeni zaposlovati ljudi, ki niso iz našega področja, ker bomo edino tako prišli do kvalificirane delovne sile.« Skupna vlaganja v surovinsko bazo v Ptuju Poleg problemov, ki jih imamo z pomanjkanjem kvalificirane delovne sile, problemov premajhnega števila efektivnih ur 134 efektivnih ur na delavca in problemov ž izredno velikim številom neopravičenih boleznin imamo v Ptuju velike težave tudi z dobavo betona. Nimamo lastne separacije in betonarn in zato moramo beton voziti iz oddaljenih betonarn. Zato smo se z ostalimi gradbenimi podjetji v Ptuju dogovorili za gradnjo surovinske baze na principu skupnega vlaganja. Nosilec tega projekta ni več naš tozd temveč je to Komunalno podjetje Ptuj. Tako bomo v sodelovanju z ostalimi gradbenimi podjetji rešili ta pereč problem. Plan za letošnje leto , Za letos smo planirali povečanje celotnega prihodka na 200 milijonov dinarjev (lani 177) in dohodka na 52 milijonov dinarjev (lani plani- ■I rano 43, dosežena pa okoli 40). Letos bi povečali tudi osebne dohodke za 9,52%, saj smo v našem tozdu imeli najnižje povprečne osebne dohodke v Gradisu, okoli 5.300,00 na zaposlenega. Sindikat dobro dela Kako dobro dela naš sindikat ilustrira podatek, da je naša sindikalna organizacija med petimi dobitnicami srebrnega znaka sindikatov Slovenije v ptujski občini. Sindikat je vodil razpravo o periodičnih obračunih in sedaj o zaključnem računu in se tudi aktivno vključeval v vse naloge, ki jih je dobil od občinskega sindikata. Novi predsednik IO sindikata je Ivanuša Miran, gr. tehnik. Letošnje lastne investicije Lansko leto smo uspeli zgraditi novo mizarsko delavnico. Letos pa bomo zgradili novo kotlovnico, saj stara ne more zadovoljiti povečanim kapacitetam in manjšoželezokrivni-co. Tako bodo premajhni upravni prostori morali počakati za naslednje srednjeročno obdob je. Isto velja tudi za delavsko menzo, le-ta bo sodobnejša, kot sedanja in bo del boljšega standarda delavcev, v Ptuju.« C. PAVLIN 1,1 prostori in skladišče za Pleskar v Kidričevem Stanovanjska soseska Ziherlova ploščad bo zaključena avgusta letos Konstruktivna seja konference 00 ZS Gradisa Na konstitutivni seji Konference OOZS GIP Gradis, ki je bila 14. 2. so člani konference poročali o svojem dosedanjem delu, razrešili dosedanje in izvolili nove organe Konference in obravnavali program konference za leto 1980. zavedajo svoje velike politične sile. Mogoče pa osnovne organizacijfe, včasih vodene tudi z ozkimi tozdov-skimi interesi, niti niso čutile potrebe po enotni politični akciji, ki bi težila k zagotavljanju širših in skupnih interesov, čeprav včasih na račun ........................................... i n .. Delovno predsedstvo konstitutivne seje konference OOZS Gradisa Uvodni referat je podal dosedanji predsednik konference OOZS tovariš Janez Ra uši in dejal: »Delo sindikata se je v obdobju, za katerega danes polagamo obračun dela vsebinsko močno spremenilo. Zveza sindikatov je množična družbenopolitična organizacija, ki je sposobna strniti vse interese v urejen sistem samoupravne socialistične demokracije. \ INTERESE TOZDOV PODREDITI INTERESOM GRADISA Sindikat se mora še bolj usmeriti k temeljnim vprašanjem družbenoekonomskega položaja delavcev, imeti mora ustvarjalen in kritičen odnos do vseh predlogov in biti dejavnik poenotenja interesov delovnih ljudi. Zveza sindikatov mora organizirano doseči večjo aktivnost delavcev. Zato je naša osnovna naloga ustvarjanje možnosti, da bodo delavci v organih ZS izražali in uveljavljali svoje posamične in posebne interese ter jih usklajevali s skupnimi in splošnimi interesi delavskega razreda. Za konferenco OOZS v naši delovni organizaciji je značilno, da se uveljavlja kot oblika povezovanja aktivnosti osnovnih organizacij, ki usklajuje delovanja in pomaga pri uresničevanju sklepov, stališč in akcij. Kdor bi podrobneje analiziral naše delo in prisotnost osnovnih organizacij pri tem, bi najbrž dobil vtis, da smo delovali' preveč samostojno, preveč 'ločeno od osnovnih organizacij. Vendar je takšno stanje objektivno pogojeno z dejstvom, da se osnovne organizacije še vedno ne Poročilo nadzornega odbora je prebral Bogomir Gabrovec posamičnih, tozdovih. Konferenca sindikata je v tem času edina politična organizacija, ki organizacijsko povezuje politične organizacije iz temeljnih organizacij in delovnih skupnosti tudi na ravni delovne organizacije, za razliko od Zveze komunistov, ki v novi organiziranosti ne pozna takšnega organizacijskega povezovanja na ravni delovne organizacije. Za Zvezo socialistične mladine v Gradisu lahko rečemo, da se je v zadnjih dveh letih organizacijsko in kadrovsko okrepila, a se je doslej najbrž preveč ukvarjala sama s seboj. Zato bi morali delovanje ZSM v osnovnih organizacijah in koordinacijskem svetu usmerjati k posebno aktualnim družbeno-eko-npmskim in političnim dogajanjem v delovni organizaciji. BITKA ZA STABILIZACIJO Mislim, da bo osrednja bitka, ki jo bomo letos vodili v sindikatu, bitka za'stabilizacijo. V Gradisu že več let nazaj vprašanjem stabilizacije posvečamo precej pozornosti, vendar učinki niso vedno takšni, kot si jih želiitio. S konkretno aktivnostjo na tem področju v letu 1979 ne moremo biti zadovoljni. Mislim, da si bomo morali odkrito povedati, kje delamo napake in kaj moramo pri svojem delu popraviti. Konferenca je nekatere stvari precej ostro postavila, pa so potem bili nekateri celo užaljeni, čeprav gre samo za drobtino v tistem kosu kolača, ki ga z neodgovornim delom in obnašanjem odmetavamo in bi ga lahko v takšni ali drugačni obliki tudi pojedli. Zato moramo imeti več odkritega in tovariškega dialoga, več discipline in več odgovornosti, pa bomo tudi mi prispevali svoj delež k vsesplošnim prizadevanjem družbe na področju gospodarske stabilzacije.« Uvodne misli za razpravo na seji je podal dosedanji predsednik konference sindikata Janez Ra uši Na konferenci sindikatov je bil sprejet tudi program dela Konference OOZS Gradis za letošnje leto. Aktivnost konference bo največja na naslednjih področjih: 1. Uveljavljanje samoupravo® družbenoekonomskih odnosov: — razvijanje in krepitev dohodkovnih odnosov, — konferenca si bo prizadevaa za postopno zmanjševanje števila privatnih kooperantov, prizadevala si bo, da bodo delavci privatnih kooperantov imeli zagotovljen enak standard kot naši delavci, *— posvečanje posebne pozornosti krepitvi ekonomskih odnosov s tujino. 2. Spremljanje rezultatov gosptj” darjenja in gospodarske stabiliz®1*" JCS — Konferenca bo na osnovi dobljenih analiz in poročil dajala tudi predloge za odpravo pomanjkljivosti v poslovanju. .. — Zahtevala bo pripravo takšni«1 programov na področju gospodarske stabilizacije, ki bodo konkretni, z jasnimi opredelitvami odgovornosti. 3. Uveljavljanje načel delitve p° delu: — prizadevanja za razvijanje si- stema delitve na osnovi PMS mf" 4ode in nastopanje proti zlorabam i izigravanju le-te, .. — enotno reševanje odprti vprašanj in ugotavljanje učinka posameznikov ali skupin v okviru spre jetega sistema, — vključevanje v razprave Py družbenem dogovoru o skupni osnovah in merilih za razporejanj čistega dohodka. 4. Spremljanje srednjeročnih p®' nov za obdobje 1981—85. — Posebna pozornost bo PosV, čena obveščanju o pripravah sre njeročnih programov in skrbi, da organizacija razprav zagotavlja dejansko vključevanje delavcev ^ razprave, ne pa zgolj formalni prl stop k razpravam. . , — Konferenca bo zagotavlja polno angažiranje sindikata P obravnavi vseh vidikov kadrovs politike in strategije, razporejanja Novi predsednik konference sindikata je Mirko Zemljič iz Nizkih grfll °hodka in delitve sredstev za °sebne dohodke ter politiko obliko-rab^3 'n tro®enja sklada skupne po- Kulturno življenje delavcev: ~~ Komisija za kulturo in izobra-ovanje si bo prizadevala evidenti-natl zbrati posameznike in skupi-e’ ki se že ukvarjajo z aktivnostjo a področju kulture ter organizirati ojinovo aktivnost. i .T' Konferenca bo skrbela za ude-zbo gradisovih kulturnih ustvarja cev na kulturnem srečanju gradnikov Slovenije, 7~ naprej je potrebno podpi-v tJjOaintatorje kulturnega življenja 6. Zagotavljanje ustreznih življenjskih in delovnih razmer delav-'T'' standard in rekreacija: tii Konferenca bo spodbujala ak-nost OOS pri ocenjevanju delov-Dri H°8°^ev 'n uveljavljanju varstva ^ delu ter zdravstvenega varstva. D ~7 Problematika delovnega časa, P edvsem nadurnega dela. .77 Uveljavljanje minimalnih andardov pri nastanitvi delavcev, j, ~7 Skrb za vključevanje delavcev dr, rePublik v samoupravno, lie z^Cno"politično in kulturno živ-x blikeT tozc*ov’ kraja, občine in repu- zj~~. Zavzemala se bo za nadaljnje i,..ruzevanje sredstev za razširitev Pacitet v počitniških domovih. |< “odpirala bo množično re-at.vno dejavnost v delovni organi aciJ' ter nadaljnje uveljavljanje avstveno-preventivnih odmorov. 7 samoupravno informiranje: več' °rec*vsem je treba posvetiti dihJV njej bo zaposleno okoli 1800 delavcev Slovenijalesa, ki so sedaj dislocirani na različnih krajih Ljubljane. Začetki gradnje segajo v junij mesec leta 1978, ko so delavci tozdov GE Ljubljana in GE Jesenice začeli z izkopom gradbene jame. Poslovni center Slovenijalesa bo imel 47.000 bruto kvadratnih metrov površine, od tega odpade na tri kleti 20.000 kvadratnih metrov. Investicijska vrednost objekta je okoli 570 milijonov dinarjev, zaenkrat pa so sklenjene pogodbe za dela v vrednosti okoli 300 milijonov dinarjev. Gradnja objekta je precej zahtevna. Na branastih konstrukcijah sta bili s tehnologijo drsnih opažev izdelani jedri objekta v višini 42 me-torov. Obe jedri dolžine in širine 16 metrov sta bili izdelani v rekordnem času, eden v 17 in drugi v 15 dneh. Takrat so delavci delali dan in noč, saj tehnologija drsenja tako zahteva. Pri drsenju je bilo v vsako jedro vgrajeno po 300 ton armature, 1800 kubičnih metrov betona MB 300 in 850 opažev odprtin vseh velikosti. Okrog jeder gradijo skeletno kon-strucijo, ki sestoji iz stebrov MB 500 Poslovni center bo imel tri kleti v katerih bodo skladišča Slovenijalesa in armature 500 do 700 kilogramov na kubični meter betona. V glavo stebrov polagajo jeklene I nosilce, ki jih s posebnimi opaži zaopažijo in vbetonirajo. Na zabetonirane dele med stebri položimo Yu nosilce, preko teh pa opaže iz Bled elementov. Armatura plošč sestoji iz armaturnih mrež in rebraste armature. V obeh jedrih bodo vse vertikalne komunikacije: dvigala — v vsakem jedru po šest dvigal, tri osebna, eno tovorno in dva za pošto, stopnice, vse vertikalne instalacije in sanitarije. Graditelji predvidevajo, da bo severni del objekta zgrajen do tretje faze junija meseca letos, južni pa dva meseca pozneje. Takrat bodo zelo intenzivno delali na severnem delu objekta, tako da bo le-ta vseljiv že konec letošnjega leta, južni del pa konec prihodnjega leta. Severni in južni del objekta sta funkcionalno popolnoma ločena, tako da bo možno nemoteno delati na južnem delu, ko bo severni že vseljen. Pomembno je tudi omeniti, da poleg obeh glavnih izvajalcev del GE Ljubljana in GE Jesenice pri gradnji sodelujejo tudi nekateri ostali tozdi. To Sodelovanje je 'rišlo do izraza predvsem pri zahtevnem drsenju obeh jeder, ko so sodelovali: LIO Škofja Loka z opaži, Kovinski obrati Ljubljana s pomožno jekleno konstrukcijo, SPO z mehanizacijo in.prevozi ter Železkorivnica, ki je redno dobavljala armaturo. Pomembno je; tudi sodelovanje s skupnimi službami in to predvsem s pripravo dela. •O JD A V7I IM Prodajni center Slovenijalesa zakriva dogajanja na poslovnem centru 17.111.« X- KJU UMMMi.ll. 1 » • Mu____Xt » « * --t __ V Škofji Loki je bilo slavnostno Ob praznovanju praznika občine Škofja Loka, ki ga praznujejo občani te občine v spomin na slavno' dražgoško bitko in ob 35 letnici Gradisa ter 30 letnici delavskega samoupravljanja, so v našem Lesno industrijskem obratu predali na- Prisotne je pozdravil direktor tozda Leopold Ilovar menu nove proizvodne prostore za stavbno mizarstvo, obnovljeno žago in kotlarno ter nov objekt družbene prehrane. Slavnosti so se med drugim udeležili tudi: Krvina Zdravko, — medobčinski sekretar ZK za Gorenjsko, Tomažič Emil — predsednik zbora združenega dela skupščine SR Slo- venije, Žakelj Viktor — predsednik skupščine občine Škofja Loka, Gačnik Humbert — podpredsednik komisije za kadre skupščine SR Slovenije, Šuglaj Ivanka — predsednik medobčinskega sveta zveze sindikatov za Gorenjsko, Gajger Lovro — sekretar občinske konference ZK Škofja Loka, Petrič Peter — predsednik izvršnega sveta skupščine občine Škofja Loka ter predstavniki SOZD GLG Bled, Slovenijalesa, družbenopolitičnih organizacij občine Škofja Loka, Ljubljanske banke — Temeljne Gorenjske banke, poslovne skupnosti GAST, predstavniki delovnih organizacij, ki so sodelovale pri realizaciji omenjene investicije in predstavniki ostalih naših tozdov in skupnih služb. Rekonstrukcija primarne proizvodnje, energetskega objekta, novih proizvodnih prostorov in obrata družbene/prehrane je veljala 80 milijonov dinarjev. Polovica tega zneska je iz lastnih sredstev tozda LIO. Po ogledu proizvodnih prostorov so se vsi udeleženci proslave, njih okoli 350, zbrali v obratu družbene prehrane. V uvodu programa je na citre zaigral Miha Dovžan, potempa so nastopili s svojim programom Ribniški oktet in dramski igralec' Boris Kralj. C. PAVLIN Med udeleženci slovesnosti so bili tudi Emil Tomažič — predsednik zbora združenega dela SRS, Humbert Gačnik — podpredsednik komisije za kadre skupščine SRS in Lojze Cepuš -t- direktor KSS Gradisa V kulturnem programu so igralec Boris Kralj sodelovali člani Ribniškega okteta in drams*1* Nova proizvodna hala za stavbno mizarstvo Predelava lesa v rekonstruiranih proizvodnih prostorih Novi stroj za proizvodnjo lesenih gredic Novi prostori za centralni laboratorij Kako pomembno je v današnjem n°^P°vc*arjenju raziskovalno delo, ^aJr>rž ni potrebno razpravljati. Se-, e^a tu ne mislimo samo na tist£ nage s področja raziskav in razvoja, ,1 Jih opravljajo v ustanovah, pose-eJ za to tudi ustanovljenih. Za de-°Vne organizacije same je bi stve-cga pomena lastno raziskovalno nal°’ opravljajo na osnovi last-'h proizv, dnjh usmeritev in seveda tUtJi potrebe.' li Y Gradisu smo že dolgo časa čuti-’ da stanje na tem področju ni bilo adovoljivo in da potrebujemo delek, ki bo kos novim tehnolo-'m izsledkom, ki se pojavljajo pri Porabi gradbenega materiala. Da 1 končno to uredili, smo si zadali alogo, da v okviru tehnične službe ganiziramo laboratorij, kjer bi ontrolo kvalitete lahko dvignili na . rez.en nivo. To smo zapisali tudi v dzvojnj program Gradisa. Labora-nJ ]e v Gradisu obstajal že dosegi' vendar današnjim potrebam ni c Ustrezal. Da smo prišli do boljših razmer na tem področju, je v tem času prispeval tudi pravilnik o začasnih tehničnih pogojih za ugotavljanje in dokazovanje kvalitete osnovnih materialov za beton in betonov, ki je letos februarja stopil v veljavo in takoj zadolži gradbena podjetja, da si v svoji sredi uredijo ustrezno službo. Prejšnji mesec smo tako v Ljubljani odprli nov laboratorij, ki je pravzaprav prehodna rešitev za to službo, saj se ) in 324 dni bolovanja, K0la najboljša TOZD med GE je CeiiT-’ s*®dijo pa Lj-okolica, Maribor, Na-*? ?^’zke gradnje. Ptui ila^e rezultate med GE ima GE naj nesreč in 877 dni bolovanja), MecT S*ec*'ta Jesenice in Ljubljana. Tq7i? obrati in ostalimi proizvodnimi je L,, “na najboljše rezultate SPO, kjer natn 0 32 nesreč in 538 dni bolovanja, b0r Rasl®dijoKO Ljubljana, KO Mari-Icri^-j E, LIO Škofja Loka in Železo-be|e Jca- Ostali podatki so razvidni iz tanim/^® Pogostosti ima med proizvod-GE d°ZD najboljše rezultate TOZD naici”|^Vn® (poškodoval se je vsak 20) Škod? . pa TOZD GE Ljubljana (po-Se )® vsak 8,5). Gg 7r® resnosti ima najboljše rezultate slakx_ °Per (8,44 dni bolovanja), naj-dar j, ,pa Gradnje Ptuj (27,4 dni), ven-kot ,r ,e. Pri tem pripomniti, da je več en ®'Jmo dni bolovanja odpadlo na 8 saniega poškodovanega. Nenapeti ■fiff na Poti je bilo v letu 1979 27, Irai(U J® bila ena smrtna, ko se je v Ivo, "trtno ponesrečil ing. Sobočan Nesreč* DO VZmirih esreče po vrstah poškot Tozd Frankfurt in DE Iz t°ZD Frankfurt nim trebnih podatkov o nesrečah pri delu, vendar so vse nesreče evidentirale tiste TOZD, katerih delavci so se poškodovali. Pomoč delavcem ob nezgodi Odbor za varstvo pri delu je v letu 1979 odobril 551.300 din pomoči delavcem, ki so postali invalidi zaradi nesreč, oziromS svojcem umrlih delavcev (umrli izven dela, oz. v prometnih nesrečah). Pomoč je 'bila odobrena naslednjim delavcem, oz. njihovim svojcem: Pejič Živko, GE Jesenice, Vehar Albin, GE Koper, Križaj Leopold, LIO Škofja Loka, Lebar Martin, GE Maribor, Lukovnjak Simon, GE Maribor, Perhoč Josip, GE Maribor, Pohorec Franc, GE Maribor, Cedilnik Rado, LIO Škofja Loka, Softič Džemal, GE Celje, Kapljič Stjepan, GE Maribor. Istočasno so tudi zavarovalnine iz istega naslova izplačali odškodnino v višini 680.978 din. Skupaj so torej naši delavci (oz družine umrlih) dobili 1,232.278 din odškodnine. Glede na stanje varstva pri delu je naša nadaljnja naloga, da storimo vse, da bi se število nesreč zmanjšalo, da bi se zmanjšala resnost in da bi varstvo pri delu resnično postalo del tehnološkega postopka. * BOŽO ŠEF, var. ing. TABELA I. (Podatki o st. nesreč in o bolovanju za nesreče za posamezne TOZD za leto 1979) Dejansko Štev. poškodb Poškodo- Povprečno dni Zap.' štev. Dnevi prebiti opravljene val se je bolezn. št. TOZD zaposl. na delu ure Smrt Ostalo Skupaj dni % * vsak za poškodbe 1 2 .1 4 5 6 7 8 V 10 t. GE Celje 812 157.229 1,496.743 67/1 71 846 0/54 12.12 11.92 21 GE Ptuj 297 57.646 478.349 32 32 877 1.52 9.28 27.41 3. GE Kop^r 262 49.172 478.527 21/4 25 211 0.39 12.48 8.44 4. GE Jcscaice 745 141.915 1.361.145 ' 71 71 1.487 1.04 10.49 20.94 5. GE Ljubljana 724 136.840 1.282.612 85/4 89 1.380 1.01 8.52 15.55 6. GE Lj.-ok. 611 117.678 1.646.950 47/1 .48 568 0.50 13.00 11.83 7. GE Maribor 1.222 229.887 1.967.811 78/2 80 1.216 0.53 15.67 15.20 8. NG Maribor 582 106.840 1.009.064 47/3 50 649 0.60 12.38 12.98 9. GE Ravne na Koroškem 492 91.105 827.414 23/1 24 324 0,33 21.39 13.50 10. KOLj. 268 48.830 446.548 19/1 20 262 0.54 14.11 13,10 II. KO Mar. 278 50.826 456.465 30 30 282 0.56 9.27 9.40 12. LIO Škofja Loka 312 54.456 502.876 31/2 33 432 0.79 10.07 13.09 13. OGP Lj. 282 52.453 498.530 32 32 341 0.65 8.81 10.66 14. SPOLj.-Mh. 640 124.482 1.253.545 /i 46/5 52 538 0.43 13.91 10.35 15. Železokr. 126 22.735 205.866 11 11 313 1.38 11.46 28,46 16. Biro Lj. 70 14.870 129.789 — — — — — — 17. Biro Mar. 44 9.225 82.742 — — ; —- — — — 18. Skup. sl. 309 51.779 457.414 5/1 6 166 0.32 61.80 27.67 19. Interna b. 32 6.579 55.726 — / — .— i. — — — 20. UDD 51 9.990 . 88.056 — — — • — • — — ‘ 21. Fran. Amara 278 ni podatkov SKUPAJ 8.437 1.534.537 14.135.181 /i 646/27 674 9.922 0.65 13.06 14.72 TABELA II (lestvica najuspešnejših TOZD glede na % bolovanja za nesreče) TOZD % 1 11 1. GE Ravne 0,33 2. GE Koper 0,39 3. SPO 0,43 4. GE Lj.-okolica 0,50 5. GE Maribor 0,53 6. -7. GE Celje 0,54 6.-7. KOLj. 0,54 8. KO Maribor 0,56 9. GE Nizke gradnje 0,60 10. OGP 0,65 11. LIO Škofja Loka 0,79 12. GE Ljubljana # 1,01 13. GE Jesenice 1,04 14. Železokrivnica 1,38 15. GE Gradnje Ptuj 1,52 % dobimo z razmerjem št. dni b. nuhi naj se vrnejo v proizvod 1 zdravniki pa naj več svojega s kovnega znanja in časa p°svC pravim bolnikom. Milijoni in milijarde se trosi) bolniške staleže! Koliko tega. ^ narja lahko vrnemo proizvodnji’^ stim skladom, ki so prazni in ** družba krvavo potrebuje! Tu so ogromne rezerve za oz1'J nje naše stabilizacije^ Tu mor'^ napraviti energični poseg, o* ; čemo zares spoštovati, delati i veti v letu stabilizacije. . .a Kdorkoli od nas, tudi novi« naj si pridejo ogledati razme naših čakalnicah! .m Koliko izgubljenega časa, k0^. človeku nedostojnih razmer 'n u liko denarja je vse to stalo družbo! V mislih sem imel čakalnice n j TOZD v Mariboru in okolici in drugje situacija ni boljša. Koli zdravniki, ki so zadolženi za P -z mezne TOZD, resnično p08^ ! zdravju naših delavcev in, W jy. vidni uspehi teh prizadevanj-zmere se ne popravljajo, po8HLi vse težje in nemogoče. P°|S izhod iz slepe ulice! JANI KLAN1 V slovo Več kot 30 let je, odkar je v naš kolektiv vstopil Avgust Skrt. Svoje delo je začel na gradbišču hidroelektrarne Moste, nato pa je vse do upokojitve delal po raznih gradbiščih naše TOZD GE Jesenice. Žal pa svojega zasluženega delovnega počitka ni dolgo užival, saj je 25. januarja 1980. umrl. V času zaposlitve je bil zelo priden, vesten, požrtvovalen in strokovno zelo sposoben VK miner — strelni mojster, zato je naše člane kolektiva vest o njegovi prerani smrti zelo pretresla. S trudom pridobljeni prihranki so omogočili njemu in njegovi ženi Tilki, da sta si ustvarila prijeten dom v Kanalu na Primorskem, kamor sta se preselila po njegovi upokojitvi. Žal pa kruta usoda ni dovolila, da bi sadove svojega dela zakonca skupaj še dolgo uživala, čeprav sta si to tako zelo želela. Kolektiv jeseniškega Gradisa bo Avgusta S krta — Juštota obdržal v najlepšem spominu, družini pp*1® nega pa izrekamo globoko sozaJ Člani kolek«; TOZD GE Jesen'1 ■ l^°8°^e i* P« vmes kdo kandidat za bodoče olimpijske igre Prvič z Gradisom na smučarski tečaj sla VsJev *el°šnjem letu prvič vne-ran -_V0j P*an 'n program organizi-Pisa tai:arsk' tečaj. Na osnovi raz-vem’^ J* bii objavljen v Gradiso-je Dr: j s,aiku v mesecu septembru se terjk !aVl ° naših delavcev, od ka-ži|0 (SC Je -5 tega tečaja tudi udele-so Se e P°gledamo, kaj je vzrok, da Vseh p0St?*' odpovedali, vidimo pri in nenn °: 10 preobremenjeno na HPi adomestljivost teh delavcev elovnih mestih. od m U,a^' tečaj je bil organiziran Martni-i. 98<)do *7.2. 19Š()vGozd lavCe J U' Cena tečaja za'naše de-sami n znašala okoli 1.250. din, CozdM 80 Plačali tudi prevoz do (str0i;i. a.r,,u|jka in nazaj. Vse ostalo Plačale' nr?lCC in učitelJev) Pa 80 C»SSS v TOZD, oziroma takoj''7diln’ko smo se vsi zbrali, smo Procr-i^T6*' de*° P° predvidenem delili v t •* ^*a smi,čišču Meiiij v. . »mu«k.-u smo se raz-osnovn r' skuPl?e: popolni začetniki, v$e skn'r> tC^a^’ 'n nadaljevalni. Za v°diteli me smo 'meli tudi ustrezne ^asled • °z'roma učitelje smučanja. Prvi HvpJCi dn' te tečaj potekal za Martulii,Skupini na smučiščih Gozd Čanja Da a’ nadaUevalna šola smu-S|Pučiš^iuJe ?v°j Program vadila na Clh v Kranjski Gori. ®rann! ^Ve skuPini sta delali po pro-osnovne šole smučanja, od privajanja na sneg, blagega smuka naravnost, smuka poševno, pluženja do osnovnega zavoja šole smučanja. Tretja skupina je delala po programu nadaljevalne šole smučanja od širokega vijuganja, hitrega vijuganja, paralelnega zavoja od brega, paralelnega zavoja od brega s prestopanjem, vijuganja po gribinah, do terenskega skoka. Med tečajem smo imeli v popoldanskem oziroma večernem času tudi obilo možnosti za druge razne rekreativne aktivnosti, od kopanja v zimskih bazenih, kegljanja do teka za smučeh. Za zaključek tečaja smo organizirali tudi tekmovanje po skupinah in ravno na tem tekmovanju smo videli uspeh tečaja, kajti vsi tečajniki iz vseh skupin so zakoličeno progo v veleslalomu prevozili dvakrat po strmini in sami prišli do prepričanja, koliko so se v tem kratkem času naučili. Nekatere med temi začetniki smo potem že čez en teden lahko videli na Starem Vrhu pri Škofji Loki, ko so nastopili za svoje ekipe na Gradisovih zimskih igrah in uspešno zastopali TOZD kot rekreativci tekmovalci. S tem, ko smo letos poskusno izvedli to akcijo, smo videli, da kakšen odmev, oziroma odziv smo naleteli. Mnenja in stališča mnogih so si Pot v Rateče Avtobus se je škripajoče zvijal in majal po vijugavi cesti, prenapolnjen z mladimi smučarji. Med vožnjo nam ni bilo dolgočas, saj so bili mad nami kar v redu fantje, ki so nas vso pot zabavali. Torej lahko rečemo, da smo srečno in dobre volje prišli — v Rateče, kjer smo preživeli čudovit teden. Začelo se je naše učenje smučarskih veščin. Nekateri smo prvič stali na smučeh, nekateri pa so za to imeli priložnost že prej. Seveda ne morem reči, da je vse potekalo brez zapletov. Tisti dan, ko smo prišli, nam je tovariš Alojz pripeljal smučarsko opremo. Tisti, ki smo bili prvič na smučanju nismo znali pritrditi smuči na noge, vendar smo se počasi vsega naučili. Težko smo čakali naslednji dan, ko smo že stopili na smučišče. Nato so se zvrstili dnevi od katerih je bil vsak naslednji lepši od prejšnjega. Stanovali smo v kmečkih hišah, kjer smo se zelo dobro počutili, saj je bilo življenje v teh saimotnih a lepih krajih zelo prijetno. Na smučišče smo se vsak dan vozili z avtobusom. Tam smo se pet ur učili smučanja, vmes pa simo imeli pol ure časa za malico. Razdeljeni smo bili v skupine, vsaka skupina pa je imela svojega enotna, da bodo v prihodnjem letu morali biti ti tečaji številne jši, kajti kandidatov po tozdih bo resnično veliko. Če navedemo še naše strokovno stališče do tega, vidimo, da smo v Gradisu precej pozno začeli s temi akcijami in če hočemo stanje popraviti, moramo vsi, ki delamo n a tele-snokulturnem področju v Gr adisu, sistematsko in organizirano piristo-piti k tem in podobnim akcija m. Delo in možnosti vseh nas pa bi bile precej lažje, če bi lahko kor istili naše kapacitete v domu na Pohorju, ali če bi začeli razmišljati z grad njo, oziroma z najemom doma nekj e v okolici Kranjske Gore; poleg več jih delovnih organizacij (in tudi veli.ko manjših) smo eden redkih kolektivov, katerih delavci morajo za zimsko letovanje odšteti velike denarce v hotelih, ne pa preživeti dopust w svojem domu. Naš dom na Pohorju je za tako velik kolektiv, kot je Gradis, že zdavnaj premajhen. Org. športne rekreacije POLAJNAR ALOJZ J voditelja. Pod voditeljevim vodstvom smo lepo napredovali in .osvojili osnove smučanja. Tudi hrana je bila zelo dobra. V glavnem domače jedi, smo dobivali že servirane na mizi. Vsakdo‘je lahko pojedel kolikor je mogel. Nekdo iz naše skupine, ki je bil »posebno lačen« je zadnji večer dobil krof, ki je bil namesto s sladkorjem posut z moko. Zares smo se imeli lepo, saj smo vse dni preživeli v naravi, na svežem zraku. Toda neusmiljeno se je biližal čas odhoda. Čeprav neradi smo se morali vrniti. Ostalo pa nam bo pridobljeno znanje in spomin na prijateljstva, ki so se razvila. Na koncu se iskreno zahvaljujem tovarišu Alojzu, ki je vestno skrbel, da smo imeli vse kar smo potrebovali. Zahvaljujem se tudi našemu podjetju GIP Gradis, ki nam je ta tečaj omogočilo. / Na svidenje v prihodnjem letu, ko bo morda še več smučarjev — začetnikov prišlo na tečaj. CMRECAKSLAVKO Frankovo vas. 60 64220 Škofja Loka Nagradna križanka v današnji številki Med tiste, ki bodo poslali izpolnjeno križanko do 1. aprila 1980, bomo razdelili naslednje nagrade: 1. nagrada 300 din 2. nagrada 200 din 3. nagrada 100 din Pravilno izpolnjeno križanko pošljite na naslov: Uredništvo Gradisovega vestnika, GIP GRADIS Ljubljana, Šmartinska 134 a, Ljubljana. Rešitev nagradne križanke iz prejšnje številke: VODORAVNO: P. SP, okarina, stranica, tapison, erotoman, Arosa, AVNOJ, tara, PAL, raka, Jerome, LVOV, SS, Ankara, Jana, Pandit, Ital, AN, sraga, kavč, RE, Časi, romb, Njemen, lesar, botentot, ski, Aga Kan, S, PA, lake, Usuri, noga, Aramis, RA, piroga, Marin, kotalkar, N, NM, Samos, GE, ost, jeti, pravoslavka, aleja, A var, oljar, karat, Nata, Gaeta. Izžrebani so bili naslednji naši delavci: 1. Ravnikar Melita, Ptujska 21, Ljubljana (300), 2. Škerlak Jelka, Gradis KO Ljubljana (200) din), 3. Nada Reja, Volfova 8. Ljubljiina (100). Čestitamo! NAGRADNA KRIŽANKA L ' SHuEaRSki fitS^ViL1. MAfciO PLINSKA zrl ES ATMOS- FERI TKE) LETI OPUZEU MOKEJOT iz čtse LUKA IVAN DOLNIČAR heter. JORDANIJI VRSTA >ETORHA-tUE RAVNE PLOSKVE K;tAl«C UlA$A PIRNAT ToSlSAlfC MESTO o» »ONO V ZSSR H STRASTI LITER PRISTAi »ARO PtOSLUlf OR.JUN6 Poljski^ nogometa* OSESA.Ki JEPRRlVt- VRSTA LA * V6SOL-PoToP* HA0$ARSto qRADlS HfSTo ROMANA VojVoDlNi C-ETLON KRŠČANSKI ASKET » SpoRT.KI ^a SOJlSO V V.». IN ZDA 5. sto leti TAJHiSrVo UAJVeLIE HEObDE ■ LANA ZEMLJA ^RADIS -3f- IA HOTRAN. ZAptVC MEST® V NKJERUl PANSKI OTOK U0»U*N NOVO* tCUNplKl DOMAČINI LOKAL M>yoTA PARAlNŽ V>*N| KoMVJKAR PARTIZANA vit*A LUKA PRE»WAltt STANSKC PoKtAJtUC OČETNJAVA L IT1J SVET toHEt- JEVA PESNITEV ‘*MK OZP HAR-gOtU Donosnost KRALJEVI NAMESTNIK PERZIJI TVBtnl. KRAJ PRI OPATIJI »V strojev vojvot>. ŠahisT C Ut ZA gotam PRIPADNIK ZAN.pRUPl REDA SPONE BRNIK, Kil je M»r KA A’VwW Kliti L Ml’ TREV{»TIVA v MEDICINI PRIPADNIK INDIJ-PlE* NtNAtZPA UMETNIŠKI Voq (Z, 18.Stol. HOŠKO •H E LU)£Mtueq CIJPPEMOV AV[o 0%UKA nUENANI« ZA IZ REP »MLVUtr ŠALJIVO DRAMSKO »6L0 Ul VODI TELUR IHANA AMERIŠKA VNIVRR.IA v NCW«*/NV RADU oy*t AVTo ifiZNC »NOSTI AVf0 MOTO DRUŠTVO ZAPORED- NA SAHO-giASNl KA SEZNAM ttlELSEN PREPUSTI OOtlERM JA» TITOMA DSC NEV Z6LAND OKR. ZA*qi6J* OTOK V eTtZju TUAMoTU SVOJINA Umrli ah TENORIST. MARIO 1 qtA9lSeV VESfVJ'*4 AoRMIRANjl KEVUC vzposta- vitev Ml ELEMENT (Woi ») oct; ToVARtJ* v tOtEVJV SUKANEC. LAJHINDR oto Pohorje v e>u«H| ttPKust REN. INI SUMERSKA »OLIMJA »TodnosTi OSREPUN SLOVELI- DNEVNIK OCET