REPRIZA POLJANSKE VSTAJE IN BORB NA BUKOVEM VRHU IN NA PASJI RAVANI Plošča v spomin na poljansko vstajo I. 1941 Za III. občinski praznik ob čine S.kofja Loka je posebna ko misija članov organizacije ZB NOV priredila dne 25. decembra 1955 veliko svečanost pri kmetu Skoblu na Bukovem vrhu. Borci im ostalo prebivalstvo se je na ta dan spominjalo poljanske vstaje in borb na Bukovem vrhu in Pasji ravini, ki so se odigrale v dneh od 25. do 37. decembra 19-tl. Na slovesnost so se pripravljali več dni in vložili precej naporov Za uspešno iizvedibo te važne po litične manifestacije. Komisija je sestavila obsežen program. Naj važnejši točki Sita biJi odkritje obnovljene plošče padlim bor cem, ki iso junaško darovali svoja življenja v teh (lxMbah, in uprizoritev borb na ipoložajih. ki so jih borci zavzemali leta 1941. Borbo, v kateri je bilo uničenih nad 120 sovražnikov, naših lx)rcev pa je padlo 10. je i>ilo treba prikazati vsai priibližno ta;ko. kot se je v resnici odvijala pred 14 leti. Poudariti je bilo treba h&roizem naših borcev, ki so, četudi malo številni, izbojevali veliiko zmago nad Nemci, kateri so bili v večkratni tehnični Ln številčni premoči. Vesit o tej zmagi se je bliskovito raziširila po vsej Gorenjski. Nemški mačrt o uničenju vseh sgorcinjskih banditov« pa se je v celoti izjalovil in so se iNemci poraženi in osramočeni morali ,wniti v svx>je }X)istojanke. Rezultat velikih priprav je bila uspešno zaključena svečaaiost, iki jo lahko uvr-stiimo na prvo mesto v programu praznovanja minulega oibčinskega ])raznika. Zasluga za io ne gre samo borcem, temveč tudi vsem organizacijam in društvom, ki so doprinesli svoj delež pni pripravah in še poseibej s polnoštevilno udeležbo na proslavi. PROGRAM 1. Dne 25. XII. 1955 ob 6.50 zjutraj zbor bataljona pred pošt. poslop. v Šk. Loki. 2. Ob 7. uri jjrevoz moštva do Loga in od tam pohod bat. po hribih na Bukov vrh. 3. Prihod bataljona na Bukov Virh ob 9.30. 4. Pagostiitev bataljona. 5. Zbor bat. po določenih formacijah pred obnovljeno ploščo ob 10. uri dopoldne. 6. Raport vseh štirih čet komandantu bataljona. 7. Slavnostni govor udeleženca borbe tov, Milana Zalklja. 8. Odkritje plošče. 9. Častna salva pripadnikov gairmizona JLA Skofja Loika. 10. Polaganje vencev pred ploščo. 11. Dnevno ipovelje bataljona. 12. Odhod bataljona na .položaje in izvedba Toprize borb. 241 SLAVNOSTNI GOVOR TOV. MILANA 2AKLJA V teh dneh proslavljam« l-t-letnico vstaje proti okupatorju v tem predelu naše domovine. Kot krona te vstaje pa so bili brez dvoma 'boji, ki so se vršili 25. in 27. decembra 1941. leta v teh krajih. Današnja proslava je tažne akcije. Okrog 10. decembra so v partizane odšli že nekateri tovariši iz .Škofje Loke, Gorenje vasi in Poljan. Dne 13. decembra 1941 pa je na ta teren, iji to ravno v kraje, kjer smo danes, prišel slavni Cankarjev bataljon heroja Jožeta Gregorčiča. Bataljon je bil ravjio prejšnji dan v Rovtah v SelšJci dolini skoraj do kraja potolkel ncmSko kazensko patrolo, ki ga je zasledovala. To je bil do takrat edan največjih uspehov slove-nsikih partizanov. S prihoidom Canlkarjevega bataljona v naše kraje, ki je imel nalogo preprečiti preseljevanje prebivalstva te doline od strani okupatorja, se je vojaška in poli tična dejavnost še povečala. Vršila se je propaganda za množično vstajo. Podrti in požgajii so bili mostovi. Glas o prihodu bataljona se je razširil povsod in vliival moralno BIOČ prebivalstvu. V dneh 18., 19. pa vise do 24. decembra se je vršil množični odhod v 'partizane. Samo iz poljanske občine jiih je takrat odšlo v pairti- zane okrog 200 borcev, precej tudi iz Gorenje vasi, škofje Loke in nekaj iz Žirov. Batalj'i)n je tako narasel na okrog 400 mož. Formirani sta bili 1. in II. četa. V I. četi s^o bili tovariši iz vseh 'krajev Cjorenjske. med njimi največ delavcev-komumistov. Drugo četo. ki je bila številčno močnejša, ;pa so v glavnem sestavljali tovariši iz Poljan.sike doline. Tej četi je nače.lorval eden najsposobnejših Jiomandirjev, vsem pairtizaivom poznanri Jalka Bernard. Bataljon je dne 25. decembra 1941 zjutraj začel napadati Poljane. II. četa je napadala s celotnega desnega brega Sore od Gabrka do Srednje -vasi in talko držala v šahu vse dohode ipo dolini. I. četa pa je držala položaje proti Črnemu vrhu. Luoi- nam in Skofji Loki. Boji so trajali ves dan. 62 mrtvih Nemcev in iprecej ranjenih je bil rezultat teh bojev, dočim .so 'partizani imeli samo enega ranjenca. Ta zmaga je vl'i'la vsem novodošlim borcem mnogo moralnih moči. Tudi Nemci so reagirali. Začeli s<^> dovažaiti voja.štvo v vise postojanke, ki so obkrožale ta teren, z namenom, da nais obkoliijo in uničijo. Dne 26. decembra so razen rednih 'patrol partizani počivali. Vršile so se politične ure, zaprisega, iki jo je opravil Stane 2agar, katerega vsi poiznaite. Poleg tega \M smo se aiktivno pripravljali za nove boje, za katere smo zaradi koncen tracije Nemcev vedeli, da nas še čakajo. Dne 27. decembra so Nemci v teku dopoldneva iz vseh postojanik, it. j. Poljan, Lučin. črnega vrha in škofje Loke. pričeli obkoljevati sektor, na katerem se je nahajal Cankarjev bataljon. Za njiihove prave namere je štab bataljona izvedel Šele okrog 12. ure. ko se je ncimški obroč pričel že stiskati in so naše patrole že prišle v dotik z nijimi. I^e 'prisotnosti duha in sposobnosti komandnega kadra se je treba zahvaliti, da so ]xirtizan'i v najkrajšem možnem času napravili primerein protiobroč oziroma obrambni pas. .Še se spominjam, kalko je komanclir Jaika Bernard poslal skoraj vso II. četo. ki je talkrat talx>rila pri četrt ure oddaljenih kmetih Buiparju in Dolinarju v teku sem na pt>ložaje nad Skoblje. Komaj pa smo zasedli položaje, že se je vnela srdita lx)irba z Nemci, ki so 'iz smeri Pasja ravan izvajali najhujši pritisk 'prav v smeri Skoblja z namenom, da Ibi pognali partizane z vrha v dolino, kjer so jih čakali drugi Nemci. Spričo takšnega načrta Nemcev, ki pa od načrtov nikdar niso rad'i odstopali, je bil pritisk na ta sektor tako močan, da so 5 ure neprenehoma skušali prebiti na.šo fronto ravno na tem mestu. Komandir Bernard je stailno hodil po naših položajih. lx)dril borce, jih pravilno razporejal in učil. Borbena morala borcev je bila tako visoka, dn smo na celi črti začeli peti petem »Bratje le k soncu, svo'lx>di«. Tudi na položajih I. čete proti Črnemu vrhu in Škofji Loki borci nikjer niiso poznali umika, tako da Nemci niso niti na enem 242 Del prtvivciih borcev it/ borb na Poljaru', Bukov vrh in Pasjo ravan sektorju mog']! prehiti naše fronte in napraviti zmede. Ko se je začelo mračiti, sn Neniei ugotovili, da je rezultat enak ničli, da iniujo preko 60 mrtvih in precej ranjenih, partizani ipa da pojo in izzivajo. Vrgli so rakete za umik in jo jadrno poibru.li v sv'ajc izhodiščne postojanke. Na hojišču so pustili vse mrliče, ki smo jih morali potem mi pakapavati. Ker pa je ibilo naslednjega dne pričakovati še večji pritisk na inaše enote in da ise za.ščiti prebivalstvo v iteh krajih, je štab odredil premik ibataljona v smeri Selške doline. V čem je važnost bojev Canikarjevega ibataljona 25. in 27. decembra 194il.leta? .\ajvažnejše mislim, da je dejstvo, da je biia s tem preprečena izselitev prebival stva u. Poljianske (kdine, kar so takrat .\emci mamoravali spričo tega, ker je bilo zanje to področje obmojino ozemlje. To potrjuje tudi pismo Hitlerja gauleiterju, da naj is selitvijo 'počalka do konca vojne. Ti boji in pa vstaja v Poljanski dolini sn bili tudi ogromnega vojaškega in po litičnega pomena ne samo za to dolino, temveč za vso Gorenjsko in celo Slovenijo. Partizani so s to vstajo postiuli resna vojašiko-politična sila. s katero je moral okupator povsod računati. Čeprav miu je takrat tudi drugje priananjikovalo vojakov, je moral ojačiiti postojanke povsod po Crorenjskem. Da smo postali tudi poliitična sila, se vidi že iz tega, da so bili priimoirani vpreči proti nam ves svoj propa- gajidni aparat. V teh bojih so se srečali proletarci iz Jesenic. Kranja in od drugod s poljan skimi kmeti in njihovimi sinovi ter postali dobri prijatelji. To prijateljstvo in sode lovanje je trajalo vso vojno. Povezala jih je narodnoj i]K)vezane ,s telefonsiko zvezo. Vod za zvezo je bil sestavljen iz pripadnikov JLA. Borci »o bili oblečeni pretežno v pantizanske uniforme in oboroženi z vsalkovirstnitn orožjem. Po razmestitvi borcev na jioložaje se je pi-ič*ela oslira borba, kd je trajala piii- bližno eno uro. Borci so sirdito jurišali na sovražne ^loložaje in pirisiiili sovražnika •k umiku ali pa se preibijali ^kozi sovražne obroče, lajko se namišljena b:>rba v ničemer ni razlikovala od prave. Mladinci, ki so bili v sestavu baitaljona. .so pri napadu in jurišu .siledili silarim partizanom in so pri tem pdkaza/li veliko zani manje in smisel za l>ojevanje. Po reprizi je bilo kosilo za .moštvo bataljona in .nato partizansko rajanje, ki je traijalo do ]K>zinega večera. Za vsakega je bilo dovolj razjvedrila ob dobri kapljici in domači godbi. Borci so v družbi gostov in domačinov obujali spomine •na slavne partizanske dni. Med borci in gasfii je vladalo veselo razpoloženje. Tu so se po dolgem času spet srečali sitari borci-velorani in so si drug drugemu imeli mnogo ijK>vedati. S ponosom so prvoborci pripovedovali o ix>lijanskii vsitaji ter o bori}>ali z Nemci na tem kraju, ko so še inalošle\ ilni voflili težke lx)je z iiacfmočnim okupatorjem in so kljub temu iz.šli iiz teh IK^JCV kot zmagovaloi. Slavmosti se je poleg bataljona udeležilo nad 100 gostov, mod njimi več prvo- borcev, ki «0 se borili v teh borbah kot n.pr. tov Maks Krmelj-iMaitija, Igor PeleT- nelj, Milan Zaikelj. bratje Kavčiči, .Svotko Kobal in drugi. Pireživeli borci iz te borbe so se fotografirali in tako je .šikofjeloški muzej NOB pridoibil eno dragocenih fotografij. Prav tako je bil fotografiran celot/ni potek svečanosti. Zbor bataljona pred odkritjem plošče 244 s ponosom lahko ustavljamo, da smo s io slovesnostjo dosegli veLik političen us-peh in brez dvoma doprinesli večji delež ik obujanju partizanskih tradicij ter doikazali, da nismo Ln ne bomo pozabili naše krvave štiriletne borbe in dragih tovarišev, ki so žrtvovali svoja življenja za osvolMKliitev naše dežele. Stane Pečar 245