UkEL/NISIVO IN U^KAVA Trst Ulica Mm tiri deila Libertži (Lil CoiDinerciale) 5/1. Tel. 28-770 Z* Italijo: Gorica, P.zza Vittona '8/1J. Pošt. pied. (caselia post.) Trst 431 Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 1‘oštnina plačana v gotovini NAROČNINA: četrtletna 'Ur 450 — polletna Ur 83) — letna lir 1600 ■ ra inozemstvo: letna naročnin« lir 2800 Oglasi po dogovoru Spedi/ione in abb. postale I. gr. ŠT. 518 TRST, ČETRTEK 8. OKTOBRA 1964, GORICA LET. XIII. Vse kaže, da zadnje zasedanje vsedržavnega sveta Kršč. demokracije, ki sc je zaključilo v soboto, 3. t. m., in ki je izvolilo fiovo strankino vodstvo, ni dalo takšnih sadov, kakršne so pričakovale stranke, ki sodelujejo s KD v sredinsko-levi vladi. Za glavnega strankinega tajnika je bil Potrjen poslanec Rumor, vsi ostali člani tajništva pa pripadajo struji »demokratič-nc obveznosti«, ki je sicer najmočnejša, a 'tima absolutne večine, tako da se mora Nujno povezati s kako drugo strujo, če ho-Cc ohraniti oblast. Na zasedanju vsedržavnega sveta se sicer ni zgodilo tisto, česar s° se bali socialdemokrati, socialisti ter republikanci, in sicer, da bo prišlo v KD do sporazuma in zavezništva med večinsko strujo »demokratične obveznosti« in stru-jo, ki jo vodi bivši ministrski predsednik Fanfani. Vse to pa na škodo demokristjan-ske levice, ki bi bila izključena iz vodstva stranke. Zavezniki KD so dali jasno razumeti, Ja bi bila v tem primeru kriza vlade neizogibna Ker do takšnega sporazuma ni prišlo in % Hi MaSikoM DA VAS VAŠI OTROCI NE BODO ZANIČEVALI ker Je vsedržavni svet KD z večino glasov odobril dokument, v katerem se stranka obvezuje, da bo tudi v bodočnosti podpirala srcdinsko-levo politiko, so laične stranke, ki sodelujejo v vladi, sklenile, da ne bod,o povzročile vladne krize. Kljub temu Pa te stranke ne skrivajo svojega nezadovoljstva spričo tega, kar se dogaja v notranjosti Kršč. demokracije. v Začudenje vzbuja zlasti obnašanje biv-SeSa ministrskega predsednika Fanfanija in njegove struje »Nove kronike«, ki zelo pomično nastopa proti sedanji vladi in nje-n,rn zaveznikom, tako da »hkrati prejema Pohvale tako od fašističnega kot komunističnega tiska«, kot se je te dni izjavil mi-n'stcr Saragat. Fanfani in njegovi prijatelji, ki predstavljajo nekaj nad 20 odstotkov strankinih članov, so s svojim d.voum-n)ni ravnanjem izgubili vse zaupanje laič-n>h zaveznikov, tako da jih ti že prištevajo med nasprotnike sredinsko-leve politike. S svojimi stališči in s svojim delovanjem pa spravljajo fanfanijevci v nevarnost enotnost Kršč. demokracije. O tem ''Prašanju piše tudi zadnja številka vatikanskega tednika »L’osservatore della do-Plenica«, ki poudarja, da bi »polemika ,lled strujami KD ne smela načeti temeljne enotnosti stranke.« Če temu nejasnemu in zapletenemu no-ranjemu razvoju KD pridružimo še vpra-an.ie Segnijeve bolezni in težave v socia-'stični stranki, kjer Lombardi in tovariši Vse glasneje zahtevajo vladno krizo, pride-!11o do zaključka, da v Italiji še ni tiste Politične stabilnosti, kakršna bi bila nuj. n° potrebna že zaradi odprave gospodarje krize. Zaradi tega se lahko že v naj-*’žji bodočnosti pričakujejo važne politične st>remembe. j Te dni smo govorili z materjo, ki bi bila morala vp.sati hčerkico v prvi razred osnovne šole, pa se ni mogla odločiti, ali naj jo vpiše v slovensko ali v italijansko šolo. Rekla je, da sta bila ona in mož najprej odločena, da jo vpišeta v slovensko šolo, potem pa ju je začelo skrbeti, da bi bilo mogoče to hčerki kdaj pozneje, ko bi iskala službo, v škodo; in zato premišljujeta, če je ne bi rajši vpisala v italijansko šolo. ] Rekli smo ji tole: samo po sebi razumljivo je, da spada italijanski otrok v italijansko šolo, slovenski otrok pa v slovensko šo- lo. Vsak človek normalno pripada neki narodni družini, kakor pripada družini, v katero se je rodil. In tema dvema družinama mora ostati zvest, da bo lahko živel srečno življenje in da ne bo prišel v konflikt s svojo vestjo. Starši, ki dajo otroka v tujo šolo, zagrešijo pravi zločin nad njim, ker ga odtujijo njemu samemu. Kot otrok se morda še ne bo zavedel nenormalnega dejstva, da obiskuje italijansko šolo, medtem ko hodijo njegovi slovenski prijateljčki ali prijateljice 'z soseščine v slovensko šolo. Toda ko bo odrasel, se bo zavedel, da ga je italijanska šola odtujila ne le prijateljem iz otroških let 'n sosedskemu okolju, ampak celo lastni’ družini in lastnim staršem. Med starši in otrokom, ki je obiskoval tu-'o šolo, se bo vzdignil neviden zid, ki jih bo ^a vedno ločil. Vzgoja v tujem narodnem duhu bo takega otroka iztrgala ne le 'iz slovenske narodne družine, ampak tudi iz domačega kroga, v katerem se bo začutil tuje-na. Kot Italijan po mentaliteti in vzgoji se bo začuden spraševal, kako da so nieaovi starši Slovenci, on pa ne. In da bi se ne osmešil pred svojimi itaIi>anskimi sošolci ali okoljem, v katerem se bo potem gibal, ali '-elo pred zaročenko, bo skuša! skrivati svoje reneaatstvo; in zato bo skrival tudi narodno pripadnost svojih staršev ter se jih bo sramoval. Če ne bo nujno prisiljen, ne bo nikomur povedal, da so Slovenci in da so doma slovensko govorili z njim. Sam bo začel govoriti samo italijansko z njimi, da bi <=am sebe prepričal, da je morda le Italijan. S starši ga ne bo družila nikaka duhovna vez več, razen golega krvnega sorodstva, ki oa ie deiansko najrahlejša vseh vezi', ker otrok lahko pozabi starše, katerih se sramu-ie in bi se rad čimprej odtrgal od njih. Tako taki starši onesrečijo sebe, ker si po 'astni krivdi odtujijo svoieaa otroka. Ne bo 'im oustil, da bi bili deležni njegovih duševnih in intimnih doživetij. Onesrečijo pa tudi otroka, ker se vse življenje ne bo mogel omesti razdvoienosti v sebi. Vse živlienje ne bo vedel, ali je Italijan ali Slovenec in v katero narodno občestvo in kulturo spada. V italijanski bo imel občutek, da je vrinjenec, in bo pazil, da kdo tega ne odkrije In mu to očita. V slovensko ga bo mikalo, ker bo čutil, da po svojem telesnem in duhovnem izvoru spada vanjo, pa ne bo našel dovolj moralnega poguma in odločnosti za povratek vanjo. Tako bo nihal med obema in se bo čuti i sam, notranje ločen od obeh To mu bo vzbujalo občutek notranje nemoči in jalovosti. V Trstu je mnogo takih ljudi, ki so notranje strahotno osamljeni. In tako ni nič čudnega, da je v Trstu tudi sorazmerno največ samomorov v Italiji. Berite pozorno imena teh samomorilcev, pa boste videli, da imajo po večini slovenska imena. To so ljudje, ki so v mladih letih prišli iz slovenskega okolja, morda kje z Vipavskega, s Krasa ali še 'po Evropi; 12.15 Pogled na svet; 15.00 »Volan«. Addaja za avlomobiliste; 15.30 »Leonarda«, igra v štirih dejanjih Bjornstjerna Bjornsona, prevedla Nada Konjedic. Igrajo člani RO., režira Jože Pelerlin; 17.20 Drugi Vatikanski koncil. Poročila in komentarji; 18.30 Glasbena oddaja za mladino, pripravil Dušan Jakomin; 19.15 Družinski obzornik. Urednik Ivan Theuerschuh; 20.30 Teden v Italiji; 20.45 Zbor »Jacobus Gallus-Pelelin« iz Celovca; 21.00 Vabilo na ples. TEDENSKI KOLEDARČEK 11. oiktobra, nedelja: Samo, Nikazij 12. oktobra, ponedeljek: Maks, Smiljan 13. oktobra, torek: Edvard, Valuk 14. oktobra, sreda: Nedeljko, Borut 15. Oktobra, četrtek: Terezija, Gorazd 16. oktobra, petek: Jadviga, Hotimir 17. oktobra, sobota: Mira, Hedvika Izdajatelj: »Novi list« d. z o. z. • Glavni urednik: Engelbert Besednjak • Odgovorni urednik: Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphis« — Trst, ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477 V ponedeljek se je v Kairu začela druga konferenca nevezanih držav, ki hočejo vodili samostojno politiko med Vzhodom in Zahodom. Zborovanja, ki se je sklicalo na pobudo Jugoslavije, Egipta in Indonezije, so udeležuje 50 držav, enajst, po večini iz Južne Amerike, pa kot opazovalk. Te države predstavljajo malo manj kot dve tretjini človeštva. Na konferenci razpravljajo o smernicah izvenblokovske politike, o načelih za ohranitev miru ter o mirnem sožitju držav z različnimi uredbami. Jugoslovanski predlog, poudarja še posebej mirno rešitev mednarodnih spornih vprašanj na Cipru, v Kongu, Indokini ter drugod in obsoja vojaška oporišča na tujih tleh. V torek je povzel besedo indonezijski predsednik Sukamo, ki ni dovolj poudaril načela razorožitve. Vdliko zanimanje je vladalo za Titov govor, ki je ugotovil, da je temelj za utrditev miru odprava kolonia-'izma in plemenske diskriminacije. Predlagal je posebno konferenco za razorožitev in za varnost vsega človeštva ter za uzakonitev načel o mirnem sožitju v sklopu Združenih narodov. Jugoslovanskemu predsedniku, ki je bil po dolgem govoru vidno utrujen, so vsi ploskali. Obsodba političnega nasilja Pred dvema tednoma je bila izpuščena iz ječe učiteljica Maria Pasquinel'li, ki je hladnokrvno ustrelila v Pulju leta 1947 angleškega geenrala De Wintona. Obsojena je bila od zavezniškega vojaškega sodišča na smrt, a ji je bila nato kazen spremenjena v dosmrtno ječo. Pred sodiščem se je Pa-squilnellijeva izgovarjala, da jo je prisililo k političnemu atentatu golo domoljubje, ko je videla, da so zavezniške sile pristale na odcep Istre in Dalmacije od Italije. V ječi je preživela 17 let. Ob njeni pomilostitvi je poslala neka či-lateljica ilustriranega tednika >'Oggi< vprašanje uredništvu, a'i ni Pasquinel!ijeva morilka, in to še izredno hladnokrvna, ker je umorila moža, ne da bi ga poznala in ne da bi ji storil kako krivico. Urednik odgovarja v številki z dne 8. oktobra na 3. strani to4e: »Da, tudi meni niso všeč junakinje, ki 'lahkomiselno uporabljajo pištolo, in me puste vznemirjenega tiste osebe, ki v napačnem patriotskem navdušenju take junakinje rade povzdigujejo. Leta 1947 je Pasquinellijeva v Pulju s petimi streli ubila angleškega generala De VVintona samo iz nekega s pašnega in nepotrebnega protesta proti mirovni pogodbi. Bil je umor in konec, to se pravi, dejanje, katero je treba obsoditi. Zdaj je neumno zahtevati, da se idealizira in časti tisti, ki je dejanje izvršil..« V odgovoru urednik nadaljuje, da je Pa-scjuinellijeva v ječi spoznala svojo zmoto in da se ji po tolikih letih zde tisti peteri sl reli kot strašen privid. »V tistem usodr nem trenutku,« končuje, »pred sedemnajstimi leti je Maria Pasquinelli ubila obenem z generalom De Wintonom samo sebe in svoje viharne fantazme«. To so jasne in pogumne besede obsodbe proti lažipatriotizmu, ki se tudi v mirnih časih poslužuje nasilja v politiki. Veliko presenečenje je vzbudil kongoški ministrski predsednik Čombe, ki se je ho-tei na vsak način udeležiti konference, čeprav so mu udeleženci sporočili, da je njegova navzočnost nezaželena. Že v ponedeljek ni smelo njegovo letalo pristati v Kairu in je moralo nadaljevati pot v Atene V torek sc je pa od tam trmasto vrnil v Kairo. Zdaj ga imajo ujetega v neki vili kot talca, dokler se ne bodo dopustili egiptovskim diplomatom v Kongu prostega gibanja. Konferenca nevezanih držav sc nadaljuje. Voščilne brzojavke so ji poslali poglavarji vseh velikih svetovnih d.ržav. KITAJCI IMAJO VODIKOVO BOMBO? Glasnik japonskega zunanjega ministrstva je v torek izjavil, da je Hruščov potekli teden potrdil, da je Kitajska v stanju izvesti atomsko eksplozijo. To1 je Hruščo^ izjavil v razgovoru, ki ga je imel v sobot« v nekem kraju ob črnem morju z bivšim japonskim zunanjim ministrom FujiyamoTfl-Hruščov je zdaj na počitnicah ob črnefl1' morju. Hruščovovo izjavo je sporočil v Tokiu iapenski veleposlanik v Moskvi Shimoda* Hruščov je baje tudi izjavil', da je sovjetska atomska pomoč Kitajski do leta 1960 tej omogočila, da si je zdaj izdelala lastno alomsko bombo. Po mnenju nekaterih sovjetskih strokovnjakov pa ne gre za navadno termo-je-drsko bombo — kot piše New York Times — ampak za vodikovo bombo, to je bombo »H«. Potrebni plutonij za detonator pridobivajo v Paotowu v Mongoliji. MAŠČEVANJE NAD ALŽIRSKIMI »KOLABORACIONISTI« Alžirska v'ada je začela z obsežno akcijo zaplenjevanja vse zemljiške posest1, trgovin, hiš, vozil in drugega premoženj*1 tistih Alžircev ki jih d.olži, da so med voj' no za alžirsko neodvisnost sodelovali Francozi. Poleg tega zaplenja lastnino, ki r prešla iz francoskih v alžirske roke v flc' iasnih okoliščinah že nred proglasitvijo alžirske neodvisnosti in hitro po njej. Ni znano, koilko Alžircev bo prizadet'1 po tej zaplembi. Alžirska tiskovna agencij1' KAKOR IMAMO SVOJE ZASTOPSTVO v DEŽELNEM SVETU. GA MORAMO IZVOLITI TUDI V POKRAJINSKI SVET. ZATO ROMO VSI GLASOVALI ZA SLOVENSK0 SKUPNOST IN NJENE KANDIDATE. __ noroča, da so samo v Alžiru zaplenili okrog sto trgovskih podjetij in drugih 0 ’ jektov. Zaplenjene kmetije in trgovska podietl3 bodo zanaprej upravljali delavci sami n‘' osnovi sistema takoimenovanega »sat*10 upravljanja«, ki je v veljavi v Alžiriji- Nesrečna dežela pa potrebuje predvse mir in notranjo slogo, da bi si ozdrav' svoje rane, medtem ko se zdi, da n*1 Ben Bella najprej na utrditev svoje dik ‘ torske oblasti in na maščevanje ter se sp^. zabija do raznih demagoških ukrepov,_ ^ povzročajo med prebivalstvom in zlasti gospodarstvu negotovost in vznemirjenj6. Šovinistični iz Goriška italijanska javnost je še pod vtisom gonje nekaterih šovinističnih struj proti imenovanju dr. Rožiča za ravnatelja na italijanskem liceju. Mučni izbruh, ki je spravil italijanske odgovorne kroge v zadrego, s'ovenski etnični skupini pa je skušal pritisniti pečat manjvrednosti, je šel Preko mej osebnega napada na uglednega šolnika in državnega funkcionarja, in je postal načelne važnosti za našo manjšino. Ker so o dogodku že pisali italijanski in slovenski dnevniki, hočemo orisati bolj na kratko njegov potek in ozadje. Prvi dan šolskega leta so se zbrali desničarsko usmerjeni študentje, združeni v »Giovane ttalia«, in so v licejskih prostorih in pred njimi razdeljevali ciklostilirane letake s Protestom proti novoimenovanemu ravnatelju Rožiču, ker je slovenske narodnosti 'n češ da je bil na ukaz maršala Tita go-riški proveditor za časa jugoslovanske okupacije leta 1945. Protestno pismo je »G'o vane Italia< poslala tudi šolskemu skrbniku, prosvetnemu ministru Guiu, ki je prof Rožiča imenoval na podlagi natečaja za ravnatelja I. kategorije in mu je določil službeno mesto, ter uredništvom dnevnikov. Pismo je moral nekdo podpisati, menda neki »Cossovel«. Letake so razdeljevale tudi »sebe, ki nimajo s šolo nič opravka, kakor Piše dnevnik »Gazzettino«. Varnostni orga-n> so o tem nekaj slutili, ker jih je bilo opaziti pred. licejskim poslopjem. Pr»ti nacionalističnemu podvigu pa je nastopi,ia skupina dijakov italijanskega li-CC.R ki se je zbrala v petek zvečer na sedežu socialnodemokratske stranke ter je podala izjavo, v kateri »obžaluje take podvige in želi, da bi se podobne, obsodbe vredne akcije, ne pripetile več.« Obsodbo so v inačelu sprejeli tudi pripadniki Krščanske demokracije, medtem ko so se liberalci in seveda desničarji odtegnili. Nacionalistične skupine so bržkone uvidele, da so Sle predaleč, celo proti duhu ustave same iin so s pogovorno propagando, češ ^ je vsa gonja le »delo štirih neodgovor-11 ih mačkov«, skušale vso stvar potlačiti. Dnevnik »Gazzettino« je objavil v torek Pod velikim naslovom »Krepak odgovor na °btožbe mladih skrajnežev«, izjavo ravnanja Rožiča, v kateri jasno podaja svoje tališče, da je Slovenec, da pa ni nikdar kot dolgoletni ravnatelj, imenovan in 70-stavljen od italijanskih oblasti, kršil svoje ogtas LJUBITELJI KNJIG! Najvišjemu ponudniku odstopam sledeča *elo dobro ohranjena dela v slovenščini: ’• Sv. pismo, 1857 (6 vezanih knjig); *• Slovenske narodne pesmi, 1895 (4 veza-ne knjige); - Zgodovina slovenskega naroda, 19T0 (2 vezani knjigi); Slovenski biografski leksikon (9 nevezanih zvezkov); • I. Cankar, Izbrana dela (10 vezanih , N'0); Svetovna zgodovina, Wells (3 vezane knjige). Prodam tudi razna druga leposlovna in Ir>anstvena dela v slovenščini in francoščini. Telefonirati dnevno na številko 91-652 od 8‘9 in 20-21 ure, Trst. )ruh v Gorici lojalnosti kot državljan in funkcionar italijanske republike; še najmanj pa da bi bil postavljen na ukaz maršala Tita za šolskega skrbnika. »Gazzettino« na koncu 'lojalno dostavlja opis ravnateljeve uradne kariere s pripombo, da je tudi letos še pred izbruhom gonje predlagal sam, naj ga dodelijo na slovenske srednje šole. To je zopet dokaz več, da je bila gonja orkestrirana izza kulis od dobroznanih šovinističnih krogov. Odpor v javnosti jiih je pa preplašil, ker je njih poskus kršil ustavna načela o enakosti vseh državljanov in njih pravici do vseh služb. Poskus grobe diskriminacije na škodo ravnatelja Rožiča je bil obenem naperjen proti vsej slovenski etnični skupnosti in je tem težji, ker se nahajamo v dobi kulturnega zbliževanja obeh narodov in torej tudi škoduje vladni zunanji politiki. Upamo, da se take obžalovanja vredne rasne gonje proti osebamj in proti narodni skupini ne bodo več ponavljale in da bo dano napadeni osebi ravnatelja Rožiča ludi primerno zadoščenje. •--------------------- NE BO ŠE VLADNE KRIZE Perdsednik vlade Moro se je sestal na posvet z namestnikom predsednika republike Merzagoro, da sta govorila o političnem položaju. Stranke zaveznice krščanske demokracije vztrajajo pri zahtevi, da se končno reši vprašanje predsedstva, vendar pa ne žele, da bi se to zgodilo preko vladne krize. O tem so se posvetovale socialistična, socialno demokratska in republikanska delegacija, ki so se zedinile, da bodo enotno nastopale glede sedanjih političnih problemov. Izjavile so, da so proti vladni krizi v tem trenutku po upravnih volitvah. O morebitni vladni krizi se bo govorilo po volitvah. PRENOSI Z OLIMPIADE V sredo so izvedli prvi poskusni televizijski prenos iz Tokia v New York preko umetnega satelita »Syncom 3.<. Bila je tako jasna kot ameriški televizijski programi, pač pa je bilo nekaj zvočnih motenj. Oddaja je trajala 30 minut in je potekala] preko omrežja družbe National Broadca-sting Company. Umetni satelit »Syncom 3«, ki kroži po stalni krožnici vzporedno' z vrtenjem Zemlje, tako da je stalno na isti točki nad Tihim oceanom, so izstrelili Američani letos 19. avgusta. NOVA JUŽNOTIROLSKA STRANKA Na Južnem Tirolskem se je ustanovila nova stranka nemške manjšine. Njen ustanovitelj je odvetnik dr. Josef Raffeiner, bivši senator ljudske stranke (SVP); prišteva se k stari strankini gardi, ki je že dalje časa v ostrem nasprotju z mladimi. Zdaj je pa prišlo do prave razcepitve. Raffeiner je že predložil na volivnem uradu znak svoje stranke, ki se imenuje »Tii-roler Heimat« (Tirolska domovina). Stranka se tudi že pripravlja na samostojen nastop pri prihodnjih upravnih volitvah, ki bodo za deželo Trident-Poadižje 15. novembra. 1 ODKRITO INDIJANSKO PLEME VELIKANOV Brazilski raziskovalec Orlando Villas Boas je naznanil, da je odkril na področju gor- njega toka reke Xingu šest doslej neznanih indijanskih plemen. Kot pravi, so ljudje enega teh plemen nenavadno visoki, pravi velikani. Njihova povprečna velikost je večja od dveh 'metrov in tudi zelo močni so. Enega teh velikanov, 18-letnega mladeniča, je uje'o neko napol civilizirano indijansko pleme. Villas Boas upa, da bo lahko preko tega ujetnika dobil stik s plemenom velikanov. Piama uredništvu Spoštovano uredništvo, svoj čas ste že pisali o novi postaji na Opčinah in o neurejenosti, ki jo je ta gradnja povzročila v tistem delu naše vasi. Danes bi pa rad še posebej opozoril na to, da je kljub protestom, ki so bili že izraženi, še vedno v obratu posluli zvočnik na visokem jeklenem stolpu za obvestila železničarjem na postaji. Glas tega zvočnika odmeva ponoči po celih Opčinah, naravnost neznosen pa je za tisti del vasi, ki leži bliže postaji. Hreščeči glas zvočnika se oglaša v tiho noč. Zdaj v toplejšem letnem času, ,ko spijo ljudje po večini pri odprtih oknih, je to nekaj obupnega. Poleg tega so postale Opčine izrazito tujskopro-metno središče, tisto nočno hreščanje s postaje, poleg tega pa oslepljujoči neonski ali kakršnikoli že žarometi, ki ostro svetijo preko hiš in v okna, gotovo niso tujsikemu prometu v prid. Kdor je imel smolo, da je moral prenočevati blizu postaje in poslušati vso noč hreščanje zvočnika, v oknu pa so mu svetili žarometi, tiste noči ne bo lahko pozabil in se tudi ne bo več tako kmalu vrnil na Opčine Sprašujemo se tudi, zakaj potrebuje taka v bistvu nepomembna postaja, kot so Opčine, tak hreščeč zvočnik, kakršnega nismo niti jaz niti moji znanci srečali še niikjer, niti v Italiji niti drugje, čeprav smo videli že lep kos sveta. Nimajo ga niti na postajah milijonskih mest. Ali ni morda samo izraz megalomanije in brezobzirnosti kakega železniškega birokrata? Morda pa bi se le dalo doseči, v prid nočnega miru na Opčinah in iz obzirnosti do bolnikov, ki morajo v nočeh brez spanja poslušati tisto hreščanje v noč, da bi se to nehalo. Iz »obvestil« zvočnika je namreč razbrati, da oddaja skoro samo nevažna navodila posameznim železničarjem in delavcem, n. pr. »Meloni naj pride takoj v pisarno!«, kar bi se lahko prav tako storilo s signali, s telefonom ali s piščalko, če ne z navadnim klicem. Prosimo torej železniško ravnateljstvo, da na- pravi končno tej nadlogi konec. E. Z., Opčine Spoštovani! Rad prebiram članke v Novem listu, ki mi nudijo marsikaj lepega in poučnega. Zadnje čase / velikim zanimanjem sledim rubriki Pisma uredništvu, ki postaja zaradi aktualnih vprašanj vedno prijetnejša za branje. Zato sem se odločil, da Vam napišem tudi jaz nekaj vrstic. Ker sem že precej v letih sta mi v največje razvedrilo časopis in radio, ki mi je zvest prijatelj v pustih večerih. Ob poslušanju iger se spominjam na čase iz svoje mladosti, 'ko sem tudi sam sodeloval pri raznih dramskih društvih, ki jih je bilo po prvi svetovni vojni pri nas nič koliko! Sedaj pa je na žalost tako prosvetno življenje skoraj zamrlo. Mladi ljudje pač raje hodijo v kino in gledajo televizijo, kakor da bi svoj prosti čas posvečali narodnemu delu. A pustimo to Ker sem navdušen ljubitelj dramske umetnosti še posebej domače, sem z veseljem sprejel novico o natečaju, ki ga je razpisala tržaška slovenska postaja. Čakal sem in čakal, da že spoznam ta nova dela, ki so bila nagrajena. No, končno, sem le v Vašem listu bral, da bo prvo delo na sporedu. Dobro bi bilo, da bi poklicni kritiki o tem kaj več in. strokovno spregovorili. Zdi se mi, da je časovna razdalja med oddajanjem enega dela in drugega predolga. Zakaj ne povedo v začetku tudi, katero nagrado je delo prejelo? Saj človek ne more držati v spominu, kar je včasih slišal ali bral. Oprostite za nadlego, upam da boste vrstice objavili, saj ni prvič, ko kaj vprašam časopis. Hvala' Vaš bralec: Josip Černigoj, Sv. Ivan Pridite na Slovenski tabor v Bazovico ob blagoslovitvi Slomškovega doma Naravnost v rekordnem času je zrasla v turno prosvetni program, naslonjen na Slom-Bazovici nova stavba, ki jo bodo v nedeljo škovo izročilo. Zajet bo iz davne preteklosti, blagoslovili in ji nadeli ime po velikem slo- ko je slovenski človek tako pošteno in iskre-venskem rodoljubu, svetniku in škofu, An- no slovensko mislil, ko je pel po domače in tonu Martinu Slomšku. Slomškov dom bo plesal po domače in igral preprosto in iskre-zbiral mladino pod svojo streho, kjer bo no. Bazovska mladina bo pela zato našo pe-lahko našla ure oddiha, zabave in duhovne sem, folklorna skupina Slovenskega kultur-poglobitve. Ta dom bodo v nedeljo 11. ok- nega kluba bo zaplesala štiri naše stare tobra slovesno blagoslovili in odprli. ljudske plese v ljudskih nošah, združeni Ob tej priliki vabi Slovenska prosveta za- pevski zbori bodo zapeli nekaj pesmi in mejske Slovence na tabor. Obsegal bo kul- ; dramska skupina mladine v Slovenskem kul- ] turnem klubu bo zaigrala Drabosnjakovo bo funkcionarjev na obeli straneh, šolski svetovalec bo moral v tej zadevi stopiti v ter sen stik s tukajšnjimi šolniki in sindikati. Enake dolžnosti ima italijanski svetovalec za šole italijanske etnične skupine na jugoslovanskem ozemlju, oziroma na Kopr-■ skem in v Bujščini, ker velja za sedaj ta ; dogovor le za ozemlje, kolikor ga zajema | londonski sporazum. Za italijanskega svetovalca v Kopru je postavljen prof. Fer-nando Salsano, dosedaj docent v Rimu, ki je že nastopil svoje mesto. V 'tej kulturni izmenjavi vidimo uspešen korak k napredku za medsebojno zbližanje. Zato se pa še bolj čudimo neverjetnim Šo- ZAVEDNIM SLOVENCEM IN SLOVENKAM! 22. novembra bomo na Tržaškem, volili pokrajinski svet ter občinske svete v občinah Devin-Nabrežina, Dolina, Zgonik, Repentabor in Milje. Čeprav menimo, da je zadnje čase pri nas kar preveč volitev, tega vendar ne moremo preprečiti. Zato je nujno, da se jih Slovenci vestno in strnjeno udeležimo. S tem bomo izpričali našo narodno navzočnost in prispevali svoj delež v boju za uresničenje številnih pravic, ki nam jih doslej niso hoteli priznati. Hkrati moramo dokazati, da število narodno zavednih Slovencev narašča ter da zmaguje zavest narodne skupnosti. Slovenci smo se začeli zbirati v enotnem taboru — v Slovenski skupnosti, ki je doslej dosegla lepe uspehe. Zato je dolžnost Slovenske skupnosti, da nastopi s svojimi listami tudi na bližnjih pokrajinskih in občinskih volitvah. Volilni nastopi pa zahtevajo mnogo naporov in finančnih sredstev. Ker Slovenske skupnosti ne podpira nobena mednarodna ali državna ustanova, je njen razmah odvisen zgolj od delovanja njenega vodstva in pristašev ter od razumevanja in radodarnosti njenih finančnih podpornikov. Mnogi zavedni rojaki so razumeli potrebe naše skupnosti in jo podprli. Vsem tem se Svet Slovenske skupnosti v imenu vseh volivcev in volivk toplo zahvaljuje, obenem pa se ponovno obrača na vse zavedne Slovence in Slovenke, da bi našo skupno stvar po svojih močeh moralno in gmotno podprli. Svoj denarni prispevek lahko pošljete po poštni položnici na tekoči račun : Trst — Skupna slovenska lista št. 11/1894, ali pa ga osebno izročite v uradu Slovenske skupnosti v Trstu, ulica Machiavelli 22/11., vsak delavnik cd 10. do 12. in od 17. do 19. ure. S svojim moralnim in gmotnim prispevkom boste omogočili, da bomo naš skupni cilj čimprej dosegli. Hkrati boste ponovno izpričali svojo pripadnost našemu rodu in zemlji. Trst, 8. 10. 1964 Svet Slovenske skupnosti na Tržaškem »Igro o izgubljenem sinu«. Vmes pa igrala koroška glasbena skupina »Veseli študentje« iz Celovca koroške in druge slovenske pesmi. Pozdrave bodo tedaj prinesli predstavniki iz Koroške in z Goriškega, in Tržačani jim bomo vrnili pozdrav. Spored bo pester in domač, slovenski in naš, vesel. Razvijal se bo na vrtu za novim m BLIŽAJO SE POKRAJINSKE IN OBČINSKE VOLITVE NA TRŽAŠKEM. SLOVENCI MORAMO TUDI OB TEJ PRILIKI IZPRIČATI SVOJ OBSTOJ IN SE ZDRUŽITI V SLOVENSKO SKUPNOST. domom, v primeru slabega vremena pa v bazovski kinodvorani. Tudi po končanem, kulturnem sporedu vabijo Bazovci v novi dom, kjer bodo še igrali koroški fantje, kjer, [ bodo točili tudi dobro vino in postregli s; f prigrizkom. ! Vabimo tedaj Slovence, da se udeleže te \ velike slovenske prireditve v Bazovici. Bla-j goslovitev Slomškovega doma bo ob treh, \ začetek tabora ob štirih popoldne. Avtobusna zveza je dobra, vendar vabijo prireditelji udeležence, da ne čakajo na zadnje avtobuse, ampak naj se odpravijo že zgodaj popoldne na pot. Nasvidenje v nedeljo, 11. oktobra v Ba- 1 zovici! PEDAGOŠKA SVETOVALCA V duhu kulturne povezave in na podlagi dogovorov mešane italijansko-jugoslovanskc komisije sta že nastopila svoji mesti pedagoška svetovalca v Trstu in v Kopru. Za svetovalca na slovenskih šolah na Tržaškomi je postavljen od jugoslovanske strani profesor dr. Stane Mihe ič, ki je bi,l uslužben na prosvetnem oddelku v Ljubljani, če^ prav ni nova funkcija pravno še natančno očrtana, bo šolski svetovalec skliceval pedagoške sestanke šolnikov in bo dajal smernice zlasti za poučevanje slovenščine. Obiskoval bo tudi razrede in dajal pobude za pouk in, kar 'bi bilo res potrebno, bil moral tudi skrbeti za pripravo in lažjo dobavo tistih slovenskih učbenikov iz Jugoslavije, ki so primerni tudi za slovenske šole v Italiji. Ta b' bila prva naloga novih NE VKLJUČUJMO SE V ITALIJANSKE STRANKE ! ZAVEDEN SLOVENEC BO NASTOPIL IMA SLOVENSKIH LISTAH IN BO GLASOVAl-SAMO ZA SLOVENSKE LISTE! vinističnim izbruhom, ki so se pojavili v Gorici ob imenovanju Slovenca prof. Rožiča za ravnatelja na italijanskem liceju »Dante«'. OTROŠKI VRTEC V SESLJANU Na seji občinskega sveta, ki je bila v sredo in je billa obenem zadnja v okviru sedanje uprave, je župan sporočil, da se bo pouk v novem slovenskem otroškem vrtcu v Sesljanu po vsej verjetnosti lahko pričel s 15. oktobrom. Župan je izjavil, da občinski sklep sicer še ni potrjen od prefekture, vendar je dobiil zagotovila, da se bo to zgodilo v najkrajšem času. SEJA ODBORA SKSZ V sredo, 7. t. m., se je sestal na seji glavni odbor Slov. kršč. socialne zveze v Trstu. Obravnaval je politična in kulturna vprašanja, zlasti spričo bližnjih upravnih volitev in glede slovenskih kulturnih domov na Tržaškem. Brišče: ZLATOMAŠNI JUBILEJ Dne 27. septembra je obhajal zlato mas° župnik v staroslavnih Briščah pri Pod.bo-nescu g. Peter černoja. Jubilant se je rodil leta 1890 v vasic' Kras v okraju Tarčcta. Izhaja iz Tri.nkovo šole. V mašnika je bil posvečen lota 191^-Prvo pastirsko službo je opravljal v Kozici' Med vojno so ga poklicali v armado kol kurata in je bil tudi odlikovan za svojc človckoljubno delo. Po vojni ga najdem^ kot župnika v mnogih slovensko-bcncških farah. Od leta 1955 pa deluje na fari v Briščah. Ob zlatomašncm jubileju mu je pokloni' župnik Kračina iz šlenarta zanimivo spominsko brošuro, v kateri najdemo tudi p1'1' spevke v slovenščini. Izredno je zanim'iva tudi zaradi bogatih zgodovinskih pabcrkov o Krasu, Podbonescu in okolici. Gospodu jubilantu pa želimo še dosti zdravih 1,1 v delu uspešnih let! Čedad: NOVI KANONIK S smrtjo msgr. Ivana Pctričiča se Jc izpraznilo mesto stolnega kanonika čeda -skega kolcgialncga kapitlja. Te dni pa Je I I PAMETNA POBUDA Šolski patronati na Goriškem so letos naredili velik ikorak naprej v zavarovanju šolarjev in dijakov proti nezgodam. Letos so visoko zavarovani vsi dijaki brez izjeme proti nezgodam, ki bi se jim pripetile ne samo v šolah, ampak tudi na poti v šolo in nazaj. Zavarovalnica bo plačala tudi stroške za morebitne nezgode pri šolskih izletih. Odgovornost za civilne stroške torej ne bo več padla na profesorje ali na šolsko skrbništvo. Zavarovalnina je malenkostna, ker znaša le 120 lir na leto. Izterjal jo bo šolski patronat naravnost od, družin v šolo vpisanih otrok. CESTNI PROMET Postajanje težkih tovornjakov na mestnih u’icah je že ves časa oviralo promet, ne samo za vozila, marveč tudi za pešce. Pritoževali so se zlasti ljudje, ki morajo preko Katarinijevega trga na Livado ali proti Svetogorski cesti. Od sobote čez nedeljo so vzdolž trga stali tovornjaki, s prikolicami, tako da so morali pešci hoditi prav po sredi ceste, ker so tudi pločniki v popravilu. Čudno, d,a se ni pripetila kaka hujša nesreča, posebno odkar hodijo preko Katarimija gruče šolarjev v svoje zavode. K sreči je izšla prepoved, da se ne smejo tovornjaki ustavljati več kot trideset minut v notranjih mestnih ulicah. Na Kita-riniju ne smejo več stati, pač pa v ulici Palladio ob uršulinskem zidu, pred hišami 7: deljivo številko, ter med ulico Luzzato ln omenjenim trgom. Nujno potrebno pa je na živahnem križišču pre(i glavnim u/ršulinskim zavodom Kako prometno znamenje; če že ne semafor, pa vsaj zrcalo, da vidijo vozači in tudi pešci, kdo jim prihaja na ovinku naproti. Tisto križišče prehodi vsak dan na stotine oseb in zlasti šolarjev. Prav tam se je pripetilo tudi že dosti nesreč. Prometni stražnik -se pojavi le od časa do časa. Ali bo HanalbUt* r/o/iiin ■rnenovala škofija za Petričičevega naslednika g. Corrada Puppo, ki je doslej opravljal v Vidmu službo ravnatelja pri škofijskem nadzorništvu za prosvetno in filmsko dejavnost. Novi kanonik bo v kratkem nastopil svoje novo mesto. Rajnega msgr. Petričiča imajo še vsi bližnji in daljni rojaki v blagem spominu posebno kot dobrega in prijateljskega spovednika, ki je znal v spovednici tako skrbno tolažiti slovenske vernike. Vprašujejo se. aH bo tudi v bodoče tista spovednica na razpolago našim ljudem v domačem jeziku? Stupica: SMRTNA NESREČA V ponedeljek se je zopet pripetila smrtna nesreča zaradi neprevidne vožnje. Ob Polenajstih ponoči so se vozili v avtu štirje moški od bloka proti Podbonescu.' Dr-ca'i so brez potrebe precej naglo. Na °strem ovinku je pa avto spodneslo tako, (ja se je kar treščil ob cestnem robu. Vse štiri ranjence so prepeljali v čedajsko bolnišnico. 2e po poti pa je izdihnil 27-letni Anton Sturam iz Šturmov pri Podbonescu. pruga dva potnika sta hudo ranjena; eden Je lastnik avta in je tudi vozil, prehitro in Neprevidno. res potrebna prav kaka smrtna nesreča, da se bo županstvo odločilo za zaščito meščanov tudi na tej nevarni mestni točki'3 Sovodnje: TATOVI NA DELU Že precej časa rokomavhajo po Sovod-njah in bMžnjih vaseh drzni tatovi, katerih orožniki še niso mogli izslediti. Prejšnji teden v nedeljo so se tatovi priplazili v čuvajnico ob železniški progi. V hiši je tudi stanovanje 37-letnega trgovca z zelenjavo Viktorja Zanutela. Družina je uporabila sončni dan za nedeljski izlet v Gradež. Ko se je zvečer vrnila domov je našla vse stanovanje razmetano in eno okno v pritličju odprto in z razbitimi šipami. Tat — orožniki mislijo, da je bil samo eden — je udrl v hišo med deseto in pol-dvanajsto uro. To sklepajo iz izpovedi nekega družinskega znanca, ki je ob desetih videl še vsa okna odprta; ko je šel kasneje mimo hiše, pa je bilo eno odprto. Seveda, iz tega še ni sklepal na tatvino, katero so domači odkrili šele zvečer in so jo prijavili orožnikom. Tat je odnesel v zla tenini in v denarju vrednost za 170 tisoč lir. Peč: PRITOŽBE VAŠČANOV V sovodenjski občini se že marsikje opazita napredek in skrb občinskih mož za javne naprave. Nekaj več zanimanja od strani občinske uprave bi si pa želeli tudi Občinarji na Peči. Želijo si zlasti, da b' jim popravili cesto iz Rubij na Peč. Cesta je nevarna za vsa vozila, ker je zelo ozka in ima dosti nevarnih ovinkov. Manjka tudi potrebna razsvetljava. Najbrž bi ne toliko stalo, da bi se odpravile te pomanjkljivosti1. Pripomniti moramo še, da je včasih tudi pošta prepočasna. Časopise in tudi Novi list nam dostavljajo tu pa tam s precejšnjo zamudo. Z malo dobre volje bi lahko vse te pomanjkljivosti odpravili in z njimi tudi godrnjanje vaščanov, ki je pač upravičeno. NOV HOTEL V GORICI Turistični uradi pa tudi izletniki so se stalno pritoževali, da primanjkuje v našem mestu primernih prenočišč. Odprt je hotel »Pošta«, ki pa nima velike zmogljivosti, poleg tega še gostišče »pri Jelenu« in pri severni postaji. Drugod je le kaka sobica na razpolago; vse premalo za turistični razvoj mesta. Tej veliki pomanjkljivosti bo morda od-pomogel načrt za velik in sodobnim zahtevam ustrezajoč moderen hotel, za katerega je bil načrt že predložen mestni gradbeni komisiji. Načrt predvideva zgradbo hotela na vogalu Korza in ulice Randaccio. Zavzel bo površino 1370 kvadratnih metrov. Imel bo pet nadstropij s 70 sobami in 100 posteljami. Vse sobe bodo opremljene s kopalnico, telefonom in televizijo. V dvignjenem pritličju bo velika restavracija z obširnimi dvoranami za bankete in plese, spodaj pa avtomobilske garaže, brivnice, prodajalne in podobno. Stavba bo stala 350 milijonov lir. Gradi- j tii jo bodo začeli že februarja in jo name-1 ravajo skončati v osemnajstih mesecih. Last- j nica novega hotela, kateremu so že izbrali ime »Grand Hotel Roxi«, bo neka delniška družba, ki pa še ni pravno ustanovljena in tudi še nima na razpolago vseh fondov. SMRT UGLEDNEGA MOŽA Te dni je smrt zopet ugrabila eno izmed značilnih slovenskih osebnosti v Gorici. V nedeljo je namreč umrl v visoki starosti znani brivec Rojic, ki je ime! svojo brivnico blizu »Zlatega Jelena«. Pokojnik je bil znana pojava v življenju goriških Slovencev že v predvojnih dobah. Bil je v dobrih stikih tudi s pokojnim nadškofom Sedejem, ki ga je imel več let za svojega osebnega brivca. Rajni Rojic izhaja iz znane rodbine pod Kapelo, kjer še živi njegov brat Vid v častitljivi starosti in je še živa priča goriške zgodovine izpred polovice 9toletja. Ob smrti pokojnega izražamo vsej rodbini naše globoko sožalje. SREDINSKO - LEVI ODBORI Te dni so se sestali na sedežu socialno demokratske stranke v Gorici pokrajinski zastopniki strankinih organizacij. Glavno poročilo je imel pokrajinski tajnik Cand.us-si. Med drugim je tudi govoril o bližnjih volitvah v nekaterih občinah goriške pokrajine. Poudaril je tudi željo osrednjega vodstva, naj se v vseh večjih občinah sestavi večina, ki bo zajela krščansko demokracijo, socialne demokrate, socialiste in radikalno stranko, po vzgledu večine v državnem merilu. PODRAŽITEV POTNIH LISTOV Opozarjamo javnost, da je kvestura odločila podražitev knjižic za potne liste od 1. oktobra dalje. Knjižice stanejo namesto 130 lir kot doslej — 400 lir, kar je treba vplačati pri okencu ob prošnji za potni list. Kdor ima še potni list na kvesturi, mora razliko doplačati. Pristojbine za pome liste pa ostanejo nespremenjene. S POKRAJINSKEGA SVETA V ponedeljek zvečer so se zbrali goriški pokrajinski svetovavci po daljšem odmoru na novo sejo. Na dnevnem redu je bila razprava o odstopu dveh članov sveta, in sicer misinskega zastopnika dr. Sampiera in socialnodemokratičnega člana Ferrucia Fantini ja. Poleg teh osebnih sprememb so svetovalci prerešetali tudi obračun za prejšnje poslovno leto in proračun za prihodnje poslovno leto. Za leto 1964 je pa treba odobriti še nekatere pporavke, katere je predlagala prefektura. PROMETNA VZGOJA Goriška mestna uprava je prišjla na posrečeno misel, da bi se šolski otroci na dovzeten in prijeten način prometno vzg£u jali za varnost na cestah. V spodnjem ljudskem vrtu, v zeleni dolinici ob Kornu, bo uredila v miniaturi ceste, vijuge, križišča z vsemi prometnimi znaki v majhnem. Po tej liliputski cestni mreži bodo švi-| gali avtomobilčki in vozovi, da se bodo | otroci kar igraje priučili cestnemu prome- i tu in potrebnim varnostnim znakom. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Detelova knjiga „Blodnjak V slovenskih knjigarnah v Trstu se je pojavila mu, nenavadnemu slogu v slovenski literaturi. knjiga Leva Detele, »Blodnjak«. To je njegova prva samostojna knjiga. V njej je objavil svoje surrealistične novele, ki izražajo tesnobo današnjega človeka in njegove podzavestne privide in slutnje. Hkrati pa najdemo v teh novelah tudi močan odmev današnje stvarnosti, zlasti stvarnosti slovenskega človeka. Knjiga, ki obsega 94 strani, vsebuje sedem novel, ki nosijo naslove: »Gora, ki je ni«, »Poslednja gora«, »Tuja dežela«, »Starkin krvnik«, »Blodnjak« (po tej noveli ima vsa zbirka naslov), »Posebna smrt«, in »Sprememba«. Bravec se v začetku skoraj začudi temu nove- PRIJAZNI STRAHEK PLUFT NA FESTIVALU Na mednarodnem dramskem festivalu v Benetkah jc bila te dni v seriji uprizoritev mladinskih gledališč predstava igre »Pluft, mala prikazen«, ki jo je napisala Clara Machado, igralo pa jo je mladinsko gledališče »Arhova Lion« iz Pariza. Avtorka igre, Clara Machado, že deset let vodi mladinsko gledališče »Teatro do Tablado« v Rio de Janeiru. Njene mladinske igre, ki jih je že kakih deset, so polne miline in fantazije. To velja tudi za igro »Pluft, mala prikazen«. Zato ni čudno, da je ta igra doživela velikanski uspeh po vsej Južni Ameriki. V Argentini so posneli po njej tudi film. Zgodba prikazuje dogodivščine simpatične družine strahov, ki živijo na podstrešju zapuščene hiše, in ljudi, ki vdrejo v ta njihov svet. To so mala deklica Mirabella, ki jo zasleduje pirat Lesena noga, ker jo hoče ugrabiti, in trije mornarji, iki bi radi deklico rešili. Vse skupaj pa zanese tja pri iskanju zaklada, katerega je nek star mornar, Mirabellin dedek, skril na tistem podstrešju. Mala Mirabella in strahek Pluft se najprej debelo in bojazljivo gledata, nato pa postaneta prijatelja in Pluft sklene, da bo svoji prijateljici pomagal. Vmes poseže tudi Pluftov stric, stari pomorski strah Gerundij s svojo četo prijateljev - strahov, in tako se zadeva seveda slabo konča za pomorskega razbojnika Leseno nogo, mala Mirabella pa dobi zaklad svojega dedka. Igrica je napisana tako, da so otroci vsi navdušeni za prijazno družinico strahov, svojih prijateljev, in tako ni čudno, da je doživela zdaj tudi v Benetkah izreden uspeh pri malem občinstvu od sedmega do enajstega leta. Uživali pa so jo tudi večji otroci in — morda še najbolj — odrasli. Pričakujoč kakih realističnih opisov in kritik današnje socialne stvarnosti, kot jih je navajen pri drugih mladih slovenskih pisateljih, pa kmalu premaga svoje pomisleke in se z vedno večjim zanimanjem poglablja v to branje, ki mu odpira nove horizonte, ne le literarne, ampak predvsem duhovne. To so drobne novele, brez kakega obsežnega in močno razgibanega dogajanja, vendar pa polne notranje napetosti, ki je zapopadena v dramatičnosti situacij, v eksistencialističnem pojmovanju življenja in usode. Nekatere novele so naravnost grozotne po svojem občutku. Vendar pa nikjer ne zasledimo kake mrzle, racionalistično analizirajoče miselnosti, ampak preveva vse Detelovo pisanje toplo humanistično občutje, iz katerega diha ljubezen do človeka. Predvsem pa občutimo v teh novelah upor — proti nečlovečnosti, proti racionalnosti današnjega življenja, ki hoče biti sama sebi namen, in proti nasilju, ki je prikazano anonimno, a vendar grozljivo od blizu in razločno. Naj še pristavimo, da so novele napisane v zelo lepem jeziku. Gotovo je, da pomeni ta Detelova knjiga novel eno najboljših pripovednih del, kar jih je izšlo letos v okviru slovenske literature. Knjigo je izdala nova založba »Sodobna knjiga«, v Trstu, 'ki namerava izdajati predvsem dela izrazito sodobnih slovenskih pisateljev. VITTORIO GASSMAN BO DAL SLOVO GLEDALIŠČU Vittorio Gassman tri leta ne bo več nastopal v gledališču, ker je podpisal pogodbo z neko filmsko družbo, da bo igral v seriji njenih filmov. Gassman je namreč postal pesimist glede italijanskega gledališča, morda zato, ker si je delal o njem prevelike upe. Razočaran je zlasti nad občinstvom, češ da nima osnovne gledališke kulture. Pravi tudi, da manjka v Italiji gledaliških šol in takih dobrih igralcev, ki bi bili pripravljeni poučevati na njih. Razen tega je Vittorrio Gassman mnenja, da predstavlja film danes tisto igralsko izraznost, ki je bolj v skladu s časom. Vittorio Gassman pa je hkrati zatrdil, da smatra svoj eksperiment z Ljudskim gledališčem za pozitiven, kljub velikemu razočaranju, ker ga je spravil v stik s preprostim občinstvom, ki se ne dela izobraženo, ampak zna neposredno uživati dobre predstave. »TEMPERATURNI LISTI« Pisatelj Jože Javoršek je objavil pred kratkim novo knjigo z naslovom »Temperaturni listi«, ki je izšla pri Mariborski založbi Obzorja. To so potopisno — esejistični sestavki, zbrani v zbirko, ki predstavljajo kot knjiga nekaj izvirnega v slovenski literaturi. Javoršek namreč v teh svojih spisih izpoveduje svoja občutja o raznih zunanjih motivih, srečanjih in povodih. Po mnenju kritikov gre za delo, ki je namenjeno izrazito intelektualnim krogom. Javoršku priznavajo sijajen slog, hrati pa mu očitajo precejšnjo abstraktnost. S kongresa krščanski li pisateljev Podtajnik za trgovinsko mornarico Riccio je prejšnjo sredo zaključil v Bologni drugi mednarodni kongres krščanskih pisateljev, za katerega je dal pobudo Mednarodni center za študije in kulturne odnose. Udeleževalo se ga je okrog 300 pisateljev z vseh strani Italije in iz številnih tujih držav. Med raznimi govorniki zadnjega dne je nastopil prof. Lazzarini z univerze v Bologni, ki je predaval o intelektualnem napredku in religioznih vrednotah. Prof. Jose Luis Curiel, predavatelj za psihologijo na univerzi na Mexico City, je opozoril na važnost psiholoških pripomočkov v prizadevanju, da bi dali človeku možnost, da se ubrani negativnih posledic napredka. Prof. Gunter Kiichenhoff z univerze v Wiirz-burgu v Nemčiji pa je govoril o pravu, vrednotah in idejah. Chagallove freske v pariški Operi Te dni so na gala večeru v pariški Operi predstavili javnosti freske, s katerimi je okrasil Chagall strop največjega francokega gledališča. Gala večera se je udeležilo več ministrov, mnogi veleposlaniki, glavni ravnatelj organizacije UNESCO Rene Maheu in najodličnejši predstavniki umetniškega in literarnega življenja v Parizu. Vsi so prisrčno čestitali staremu umetniku in slikar je bil vidno ganjen. Chagall je sedel v loži skupaj z ministrom za kulturo Andrejem Malrauom in z ženo ministrskega predsednika gospo Pompidou. Medtem ko so odkrivali Chagallov strop, je simfonični orkester izvajal finale Mozartove simfonije »Jupiter«. Gala večer se je končal z izvedbo baleta »Dafne in Cloe«. Morje luči je oblilo novi strop, na katerem so se zableščale pred očmi očaranih gledavcev ogromne živopisane freske. Chagall je poslikal približno 200 fkvadratnih metrov stropa s freskami. Slikar sam je izjavil, da je hotel, naj bi te njegove freske odražale sanje ter trud igralcev in glasbenikov. »Slikal sem z mislijo, da bo spodaj vedno mrgolelo nešteto barv večernih oblek odličnih obiskovalk gledališča«, je izjavil. Zato je slikal, kot je sam izjavil, prosto kot ptič, brez teorij. Rezultat razodeva posrečeno sintezo preprostih tem, ki so značilne za Chagallovo slikarstvo in katere sta mu navdihnila svet glasbe in samo pariško mesto. Med osebami na fre- skah vidimo Romea in Julijo, like iz »Čarobne piščali«, iz »Borisa Godunova«, »Ognjene ptice« in »Tristana in Izolde«. Na slikah vidimo tudi slavolok Zmage, trg Concordije in seveda Operno palačo. Na stotine ljudi v pestrih in značilnih modrih, rumenih in rdečih Chagallovih barvah se vrti na slikah po zgledu kmečkih veselic. Na zamisel, da bi Chagallu zaupali slikanje stropa pariške Opere, je prišel pisatelj Andrč Malraux, ki vodi zdaj ministrstvo za kulturne zadeve. Nekateri so se zelo upirali, da bi Chagall poslikal operni strop, ker se jim je zdel preveč moderen oziroma njegove skice preveč v nasprotju z opernim okoljem. Toda prvi vtisi zdaj, ko so freske izgotovljene, so odlični. Zdi se, da tudi v tem pogledu Chagallovim freskam ni ničesar očitati. Sicer pa so ohranili tudi prejšnje freske. Nove so naslikali preko njih. Vmes je 12 centimetrov ometa in tenjka plast plastične snovi, »če bodo hoteli čez 50 let rajši prvotne freske, jim bo treba le demontirati 24 panelov, na katere je Chagall naslikal svoje freske,« je izjavil upravnik pariške Opere Auric. Chagall ni hotel nikakega plačila za to svoje aelo. Rekel je, da je slikal iz vsega svojega srca in da nudi te freske kot dar Franciji, v znak hvaležnosti njej in njeni pariški slikarski šoli, brez katerega ne bi bilo ne barv ne umetniške svobode. Marc Chagall je ukrajinski Jud, a se je tako udomačil v Franciji, da ga smatrajo Francozi popolnoma za svojega slikarja. Zatem je nastopil podtajnik Riccio, ki je predaval o človeških vrednotah in o politično in socialno dinamičnem napredku. Prikazal je prispevek prosvetljenstva in romantike k napredku ter poudaril, da marxistični ‘kritiki ni uspelo, da bi omajala trdnost ikrščanskih duhovnih idealov. Nien poskus, da bi zreducirala vse na gospodarsko stvarnost, se je nedvomno ponesrečil. Temeljno nasprotovanje krščanske duhovnosti mancizmu ne izvira iz gospodarskih ali razrednih razlogov, ampak iz potrebe po zajamčenju svobode človekove osebe, in država sama v pojmovanju take svobode, ni drugega kot sredstvo, ki naj skrbi za telesno blaginjo svojih državljanov. Totalitarna država, ki hoče po marxistični dogmi vsiljevati socialno pravičnost za ceno svobode, je doživela neuspeh ,in sovjetski eksperiment je najboljši dokaz za to. NOVA SEZONA NEMŠKEGA KULTURNEGA INSTITUTA V TRSTU Nova umetniška sezona Nemškega kulturnega instituta v Trstu se bo oficielno začela 14. oktobra s Koncertom slavnega nemšikega violinista De-nesa Zsigmondya. Tudi naslednji koncerti v Nemškem kulturnem institutu bodo na visoki umetniški gladini. Nastopili bodo med drugimi pianistka Maria Kalamakrian, kitarist Bruno Tonazzi, salonski orkester iz Pforzheima pod vodstvom dirigenta Friedricha Tileganta, Hamburško društvo za baročno glasbo in mladi čelist Tobias Kiihne. Na sporedu bo tudi večer jazz glasbe, na katerem bo nastopil berlinski jazz orkester »Spree Citt' Strompers«, ki velja za naiboljši nemški orkester »old-time-jazza«. Verjetno bo nastopil to sezono v dvorani Nemškega kulturnega instituta tudi slavni godalni kvartet Endres. Nemški Kulturni institut prireja tudi tečaje nemškega jezika, za katere se je treba vpisati n® sedežu instituta v ulici Coroneo, 15. Predvideni so poleg splošnih tečajev tudi posebni tečaji za trgovsko korespondenco, konverzacijo, prevajanje in sodobno nemško literaturo, pa tudi tečaj za otroke in mladino od 7. do 15. leta. POLJSKA NAGRADA ZA FRANCETA VODNIKA Na slovesnem zasedanju poljskega Pen klub3 v Varšavi so izročili nagrado znanemu slovenskemu katoliškemu pesniku Francetu Vodniku za njegove številne in odlične prevode poljskih literarnih del v slovenščino. GOSPODARSTVO Pravilno ravnanje z mošti 2e zadnjič smo v članku »Kako ravnamo z mošti« omenili, da ni dovolj, če pride mošt v zažveplan sod, kar je sicer bolje kot nič, a vsekakor boljši je dodatek žve-plenokislega amonijevega fosfata, katerega pa seveda lahko nadomestimo. Nadomestimo pa ga lahko s kakšnim drugim istovred-nim pripravkom, ki pa mora vsebovati iste snovi. — Taka sredstva učinkujejo namreč v več smereh. Predvsem razkužijo mošte, 1 ker zamorijo gnilobne glivice. Istočasno pa zamorijo tud.i precej divjih in zato škodljivih kvasnic, zato ostane kipenje nekaj časa zadržano. Med tem časom se pa krepijo žlahtne kvasnice, za katere je v pripravku primerna hrana — fosfati — in ' mošt začne kmalu kipeti, v rednih razme-! rah v teku 24 ur. Mošti pa, ki so dobili žveplenokisli amonijev fosfat, ne bodo burno vreli, marveč bolj tiho in mirno, zato pa bolj temeljito; taki mošti se bodo mnogo prej spremenili v mlado vino, ki se bo kmalu začelo čistiti. MOŠTI NOČEJO KIPETI! Predvsem se obotavljajo vreti mošti iz premrzlega grozdja, ki je bilo brano zgodaj zjutraj in je zato tudi mošt mrzel. Ne kipijo tudi mošti, ki se nahajajo v premrzlem prostoru. — Zavedati se moramo, d,a potrebujejo vrelne kvasnice za svoj razvoj gotovo toploto, ki v naših razme~ah naj ne bo nižja od 15" C, in to v prostoru okoli soda in v samem sodu. Nikdar pa ne smemo dvigniti toplote preko 20-22" C, ker bi med, naslednjim kipenjem v sodu nastala previsoka toplota, ki bi žlahtne vrelne kvasnice zamorila in bi nastalo maniitno kipenje, s katerim dobimo sladko-grenko vino, katerega je zelo težko popraviti. če je toplota v prostoru pravilna — med 15 in 22" C-a v sodu prenizka, lahko toploto v prostoru dvignemo tudi preko 22" C, a samo za toliko časa, da začne mošt v sodu kipeti. Od lega trenutka naprej moramo toploto v prostoru znižati. — V takem primeru je dovoljeno tudi ogretje mošta v sodu, kar lahko storimo z električno ogrevalno palico ali pa da odvzamemo kotel mošta in ga pri malem ognju med, meša-njem segrejemo na največ 50" C, segreti mošt prilijemo k ostalemu v sodu in premešamo. — Mnogokrat pa bomo spravili mošt do kipenja, če mu dodamo kipečega mošta iz drugega kipečega soda. Seveda morata biti oba mošta iste vrste. Neradi kipijo mošti v steklenih, cementnih in parafiniranih posodah ter v sodih z debelimi dogami in obilnim kamnom na njih. V take posode prihaja namreč k moštu premalo zraka, katerega pa vrelne kvasnice nujno potrebujejo za svoje delovanje Kipenje moštov lahko uvedemo tudi z uporabo umetnih selekcijoniramih kvasnic, katere pa tudi ne morejo delovati brez zraka in primerne toplote. Koncentrirani mošt za prekisle mošte malo slakorja in so kiselkasti. Te bi bilo potrebno okrepiti, dodati jim moči. Ker pa je v Italiji prepovedano dodajati moštom navaden sladkor, in količino nad 1 kg na 100 l mošta dodanega sladkorja kontrola z lahkoto ugotovi, ostane za okrepitev premalo sladkih moštov samo koncentriran, zgoščen mošt (mosto concentrato), katerega prodajajo nekateri grosisti z vinom. Moštom ali mladim vinom pa ne smemo dodajati prevelikih količin zgoščenega mo šta, ker bi z njim spremenili značaj vina, posebno če mošt ni bil pridobljen iz sorodnih sort. — Največ lahko dodamo zgo-1 kmaliTTačelo moštom ali mladim vinom, in to čim bolj redko mogoče, potem šele ga prilijemo k ostalemu. — Najbolje je, če primešamo pripravljeni zgoščeni mošt med ostalega takoj ob pričetku vrenja, to je pred burnim vrenjem. Med prilivanjem moramo v sod.u mešati. — Če pa je naš mošt že pre-vrel in se je že spremenil v mlado vino, ali se je po dodatku koncentriranega mošta kipenje ustavilo, moramo napraviti ki-pelni kvas, da izzovemo novo kipenje. V la namen vzamemo neko'iko svežega mošta iz komaj iztisnjenega grozdja, mu dodamo selekcioniranih umetnih kvasnic in na 1 hi 20 do 30 gramov amonijevega fosfata (fosfato biammonico) ter ga hranimo na primerno toplem kraju (od 16 do 20" C), čim začne ta mešanica kipeti, jo zlijemo v sod, kamor smo že prej primešali zgoščeni mošt. Če bomo pravilno ravnali s toploto, se bo ponovno kipenje. Seveda je ščenega mošta za približno 2 stopinji alko- “ K.^ T-- - H 1JTv i ho-a P°lrebn° ^ večje količine tudi več kipel- (maliganda). Ker vsebuje zgoščen nega kvasa; za sodc od 600 Htrov vsaj 10 mošt navadno 55 do 60 stopinj sladkorja, ]drov kvasa potrebujemo za vsako novo stopinjo alko-1 j hola v 100 litrih približno 2i/2 kg zgošče-1 nega mošta. Za 2 stopinji torej 5 kg. Jasno je, da nam mora prodajalec točno povedati, kakšen je mošt, predvsem iz kakšnih sort je napravljen in koliko sladkorja vsebuje. Koncentriran mošt je namreč sorazmerno drag, ker stane stopinja sladkorja v vsakem kg navadno okoli 5 lir (1 kg mošta stane okrog 300 lir). Seveda moramo s koncentriranim moštom pravilno ravnati. Določene količine mošta ne smemo kar zliti med drugi mošt cziroma mlado vino. V tem slučaju bi se mošt spustil na dno posode in bi tam ostal nespremenjen. Zato moramo zgoščeni mošt ved,no najprej v šempli razredčiti s svojim Nato pustimo kipeti, dokler izginila vsa sladkoba iz novega vina. —0— ŠPEKULACIJA S TOPOLI SE NE IZPLAČA V Ita'iji, zlasti v Lombardiji so posadili s topoli marsikatero najbol j rodovitno ravnico. Računali, so, da se topole, ki sami rastejo, po 10 letih požaga in proda po visokih cenah. Predsednik organizacije italijanskih topo-lorejcev je na odborovi seji v Pavi j i izjavil, da ni potrebno hiteti s sekanjem topolov, ker da je na trgu prevelik naval s tem b'a|:om. Nadalje je rekel, da je topoloreja popolnoma zigubonosna, ker se is dozorelega nasada izbije komaj 60 do 70#/n lastnih stroškov za gojenje. Prašičjereja v Italiji Sedaj je prašičjereja v Italiji ponovno v krizi. Zanimivo je, da se prašičje krize pojavljajo vsako 4. leto. Bile so 1. 1949, .1. 1953, 1957 in 1960 ter sedaj v 1. 1964. Trenutna cena prašičev je 250 lir za kg žive teže (320 za mrtvo), a je bila 3. januarja letos 430 in 17. aprila 305 lir za 'kg žive teže. Kriza ! vičeni: temeljijo predvsem na bolestnem nerazpoloženju Italijanov proti prašičjemu mesu in prašičji masti. Istočasno pa se nemški turisti v jadranskih kopališčih od Gradeža do Taranta bašejo z mastnimi svinjskimi zrezki in klobasami. Drugi vzrok bi bila previsoka proizvod- gre s prepustnicami zelo mnogo preko meje) in prašičji industrialci, to so kloba-sarji, prckajevalci, pršutarji in podobni imajo pri današnjih cenah pri vsakem kg slanine vsaj 150 do 200 lir izgube, kar znese pri celotnem prašiču precejšnjo vsoto, ki mora biti, krita z višjim izkupičkom za ostalo meso. Nizke cene prašičev zadenejo namreč samo prašičerejce, vsi ostali zaslužijo. Uradne številke pravijo, da je v Italiji 4.650.000 prašičev. Glede reje je na čelu Lombardija, ki priredi letno okoli 950.000 stotov svinjine. Sledi Emilija s 685.000 stoti prireje. Prireja svinjine v ostalih pokrajinah je bolj pičla: v Pugliah, katerih razsežnost in podnebje sličita Emiliji, redijo letno manj kot 40.000 prašičev. V splošnem so letošnji mošti res dobri, j Je nekoliko čudno, da je izbruhnila prači ovolj sladki, da bodo dali večinoma vino šičja kriza v teh časih, ko se toliko govori, 7 11 do 13 stopinj alkohola (Maliganda), piše in ukrepa o povečanju proizvodnje a nekaj jih je le takih, ki so pokazali pre-.mesa. Vzroki za krizo so najbrž malo upra- se pričenja vedno enako: Najprej pade nja prašičev. Ali je res taka nadproizvodnja? cena maščobi, zlasti slanini, kmalu potem ' Izvedenci pravijo, da bo kriza prešla, čim pa prašičem. Sedaj je cena slanini na veli- , bo država odkupila oziroma spravila v hla-ko komaj kaj več kot 100 lir za kg (zato je dilnike 1 do 2n/n, to je 50 d,o 100.000 praši- čev. To so na splošno neznatne količine, ki pa vplivajo s svojo težino na razvoj tržnih cen. S ceno prašičev je namreč enako kot s cenami vseh ostalih kmetijskih proizvodov: Dokler ni na trgu dovolj b'aga, cene rastejo, pri ravnotežju ponudbe in povpraševanja so cene v glavnem stalne, če pa je na trgu — čeprav le neznatna količina — pridelkov odveč, pade cena. Zato so pač potrebne zadružne organizacije, ki v takih slučajih posreduje jo dn cene uravnajo, da se onemogoči njihovo skakanje. Od skakanja cen namreč ni stalnega dobička. Prašičja kriza v Italiji, bo prav gotovo kmalu premagana in svinjerejci se bodo naučili, da se izplača rediti prašiče samo do teže med 100 in 120 kg ter da je gospodarsko nesmiselno in d,a prinaša izgubo, če jih pitamo do 150 in več kg teže. Naši ljudje pa v splošnem od prašičje krize niso prizadeti, ker smo pregosposki, da bi prašiče redili. VIRGILU ŠČEKU V SPOMIN Takoj nato je Mussolini predlagal in ministri so sprejeli za nove pokrajine sledeče meje: i 1. Južna Tirolska tvori eno pokrajino z glavnim mestom Tridentom. 2. Zader tvori z okolico eno pokrajino. 1 3. Enotna furlanska pokrajina z glavnim mestom Vidmom bo obstajala iz videmske pokrajine in goriške dežele. Od goriške dežele se odcepijo ob morski' obali Gradež in otok Morosini ter sodni 12'. Dr. E. BESEDNJAK okraj Tržič, ki se priključijo Trstu. Oglej ne! Nadalje se odcepijo od Goriške postojnski politični okraj, sežanski sodni okraj in štiri komenske občine (Mavhinje, Slivno, Šempo-laj in Nabrežina). 4 Trst bo glavno mesto posebne pokrajine. Tržaško pokrajino bodo tvorili razen mesta Trsta in okolice: tržiški sodni okraj, Gradež, otok Morosini, postojnski politični okraj, sežanski sodni okraj in imenovane štiri komenske občine. Razen tega se priključi Trstu istrski okraj Milje. 5. Istra tvori eno pokrajino z glavnim, mestom Pulo in ne več Porečem. Odcepi se Milje, priklopi pa okraj Bistrica. MUSSOLINIJEV GOVOR Mussolini se je oglasil k besedi in povedal,*zakaj je bilo potrebno tako ravnati. Prvič je zahtevala to večina Italijanov v Julijski krajini, drugič se je tako ustvarila tržaška pokrajina, ki obsega morski breg od Tržiča do Milj. Trst naj »nadzoruje z železnico Postojna-Sežana-Trst Slovence svojega ozemlja, glede katerih bo moral izvršiti zgo- clov.nsko nalogo, da jih vsrka« ali po domače poitalijanči. Tretjič je bilo potrebno ustvariti enotno furlansko pokrajino, ki je za Italijo velikanske važnosti. »Vsrkanje enotnega in mnogoštevilnega slovanskega prebivalstva in nemškega prebiva. sti/a v trbiškem okraju bi se ne moglo izvršiti v majhni pokrajini, kakor bi bila Goriška, ker bi bil tam italijanski živelj kvečjemu le tako močan kakor tujerodni.« j Z ustanovitvijo velike pokrajine pa prav lahko naprej vidimo, da se bo tujerodno prebivalstvo dalo vsrkati, ker se bo nahajalo upravno v popolni manjšini. Gorica na drugi strani ni bila nikdar glavno mesto pokrajine. Pod Avstrijo je imela takozvano avtonomijo in deželni odbor, toda ostala je vedno glavarstvo, to je podprefek-tura.« »Gorica bo pa kljub temu ohranila povelj-mštvo vojaške divizije in vse druge podrejene urade. Da pa bo sposobna rešiti ono posebno nalogo, ki jo ji je prisodila nova zgodovina Italije, bo vlada poskrbela, da se v mestu ustanovijo, oziroma razvijejo razne kulturne in tehnične naprave. Tako bo postalo mesto važno središče za širjenje itali-janstva.« Mussolini je na koncu poudarjal, da je morala biti pri reševanju tega vprašanja na prvem mestu le skrb za najvišje državne koristi. »Pozneje, ko bo raznarodovanje narodnih manjšin v teku — ms pomočjo naše tisočletne kulture bodo pri tem potujčevanju živahno sodelovali vsi Italijani, v prvi1 vrsti pa oni, ki stoje danes okoli vlade — ko bo torej raznarodovanje manjšin že velikopotezno v teku, se bodo, če bo treba, spremenili današnji sklepi. Danes pa bodo morali vsi iskreno in vdano izvršiti sklepe, ki jih napravi vlada.« LJUDOVCI ZA AVTONOMIJO Poslaenc Degasperi, ki je načeloval 106 poslancem Italijanske ljudske stranke v rimski zbornici, je imel v Tridentu pomemben govor. V uri, ko fašizem uničuje starodavne avtonomije Tridentinske in Juljiske krajine, je smatral Degasperi za potrebno, da Ljud-_ka stranka vnovič visoko dvigne prapor av-cnomistične misli. Ljudska stranka je ta vogelni kamen postavila na kongresu v Benetkah leta 1921. Največji državniki italijanskega preporoda' so bili naklonjeni avtonomistični misli. Ljudska stranka je dvignila to zahtevo na ščit in ne bo popustila od nje. Nato je poslanec Degasperi prešel na vprašanje novih pokrajin. Opisal je triletni boj novih pokrajin za občinsko rn deželno avtonomijo. V tem boju je stala Ljudska stranka na čelu avtonomistov. Sedaj pa je vlada raztegnila na nove pokrajine italijanski občinski in deželni zakon, s čimer je na en mah uničila avtonomijo. Degasperi je bil načelnik kluba poslancev Ljudske stranke, a Luigi Sturzo je bil splošno priznani voditelj stranke. Ta je poslal Degasperiju in tridentinskemu ljudstvu sledečo brzojavko: »Delim z vami žalost zaradi odprave avtonomije, za katero se avtonomistična Italija bori že 22 let. Ljudska stranka poudarja tudi danes svoj avtonomistični program. Živo želi, da bi iz nedotakljive avtonomije ljudstva mogla vziti svoboda samoupravnih teles. Politični tajnik don Sturzo.« (Dalje) BITKA PRI SISKU_________________________________________ ________ S. —-------- I. S TE K LAS A---------! K>jub miru leta 1583. so trajali boji na turških mejah nepre-nchno. Zaradi lega se je že leta 1584 pritožil cesarski poslanec baron Ejzing v Carigradu, da se ne držijo pogodbe, 'kakor bi se morali. Turki pa so se po svoji stari navadi zopet izgovarjali, da delajo cesarski generali ravno tako. Vsako'etna darila, katera je imela Avstrija dajati Turkom, niso smela izostati in pri vseh pogajanjih so odjenjali navadno cesarski poslanci, celo takrat, ko so cesarske čete uspešno napredovale. To slabost avstrijskih državnikov so na turškem dvoru dobro poznali, pa jo znali tudi pri vsaki priliki izkoristiti, če hoče imeti cesar mir, naj ga ima, so si mislili, naj ga tudi dobro plača; zato so bili Turki tudi toliko predrzni, da so zahvetali od novega avstrijskega poslanca, doktorja Jerneja Petza, ko je prišel leta 1590. v Carigrad zaradi podaljšanja dosedanjega osemletnega miru, razen navad;nega darila 30.000 /.latov tudi še dar, sicer ne v denarjih, al' v dragocenih srebrnih posodah, kar bi se ime'o izročiti že naslednje leto. Nova pogodba o miru pa bi imela slediti leta 1592. Vendar pa je prišlo že prej do krvavih bojev, čeprav tudi sedaj Turčija še ni uradno napovedala vojne, ampak jo je Hasan paša sam začel, ko je z veliko vojsko napade! Hrvatsko ter zasedel Sisek leta 1591. Hasan paša, tedanji bosenski namestnik, je bil hud krščanski sovražnik. Po neki trditvi je bil italijanskega rodu iin benediktinski menih, ki je pa kasneje izstopil iz reda ter postal celo odpadnik, kajti v Bosni se je poturčil; po drugi trditvi pa je bil rojen Bošnjak iz roda Predojevičev. Bil pa je hraber in prevzeten ter izvrsten vojak. Zaradi teh sposobnosti je postal v krat kem paša in bosenski namestnik. Ha an je hotel na vsak način pokazati svojo moč sosednim kristjanom, zato je zbiral že dalj časa vojsko po vsem svojem pašaluku (pokrajini). Končno sc je obrnil tudi v Carigrad, za pomoč. Sultan Murad III. pa ni bil vnet za vojno, ker je smatral za potrebno, da se da vojakom odpočitek za nekaj časa zaradi tako velike im težavne vojne s Perzijci, s katerimi so bili komaj sklenili mir. Tudi večina sultanovih svetova'cev je bila tega mnenja, samo veliki vezir (minister) Sinan paša je bil drugih misli. Ta človek je bil nizkega rodu (nekateri so ce!o trdili, da je poprej pasel svinje na Arba-naškem), pa si je tudi še kot dostojanstvenik ohranil preprosto obnašanje. Bil jc krvoločne narave, lokav, zvit in slavohlepen tei‘ je za' gledal, da se sultan vojskuje in kri preliva, kajti samo tako je mogel zadovoljiti svojim strastem. On je delal z vsemi si'ami za to, da se po sklenjenem miru s Perzijanci prenese vojna v Evropo, da se odpove mir nemškemu cesarju ali poljskemu kralju ali pa celo Benečanom, kajti bil jc mnenja, da turško orožje ne sme zarjaveti. Na vsaki seji državnega sveta je obnovil to vprašanje ter se trudil pridobiti navzoče svetovalce zase, da bi gl asova'i za vojno. Kljub temu vendar obveljala ni njegova, zato je s tajnimi pismi spodbujal Hasana, naj začne čimprej vojno v ccsarsikih de-že’ah, da dobi on sam tako povod ter more obdolžiti cesarja, da je prekršil mir, ki je bil zopet podaljšan na osem let. Hasan paša, ki se jc pripravljal na vojno s Hrvati, je kaj rad bral to nagovarjanje ve’i k ega vezirja. 2e spomladi tistega leta jc napadel hrvaške in slovenske dežele ter jih strašno opustošil, s seboj na Turško pa odpeljal velik plen in mnogo sužnjev. Bila bi pa za-dela Hrvašiko še večja nesreča, da ni nastopilo deževno vreme in povodnji, ki so končno prisilile Turke, da so se vrnili domov. Ko jc Hasan paša ropal po Hrvaškem, naši vojskovodje tega niso mi'no g'edali, ampak so sc zbrali, da bi se maščevali nad krvo'očn:m pašo. (Dalje) | ŠPORTNI PREGLED PRED OLIMPIADO! (TOK ;iuQ »o o vv vv kot vedno optimisti, Jugoslovani ipa ne preveč, čeprav imajo tam nekaj dobrih atletov, n. pr. Špana, Vivoda in Stamejčičevo, ki je nedavno izenačila svetovni rekord na 80 metrov, V jugoslovanskem taboru tudi zato morala ni najvišja, ker je prišlo med pripravami za olimpiado do raznih homatij in intrig med osrednjimi športnimi funkcionarji v škodo tega ali onega atleta, in tudi zaradi ... čevljev. Baje so dobili jugoslovanski reprezentanti čevlje 'k enotnim olimpijskim dresom šele zadnji dan in zdaj jih hudo... tiščijo. Znano pa je, kako čevlji, ki tiščijo, zbijajo človeku moralo . . . * * * Italijani dajo veliko na svoje tekače čez zapreke, na Oltolina (v teku na 200 m), na \valerpoli-ste, kolesarje in na jezdece, pa tudi na sabljače. Jugoslovani pa upajo največ od telovadca Cerarja, ki pa zadnje čase (po bolezni) ni preveč siguren, čeprav je še vedno odličen, pa tudi od ua-terpolistov, ki so v trening tekmi že premagali Italijane, prvake z rimske olimpiade, s 3:0, in na veslače, ki se tudi ne mislijo šaliti ... Niso pa vsi prispeli v Tokio samo po medalje. Mnogo je vmes takih, ki jim ne gre za športno salvo, ampak za zabavo in uživanje, zlasti .. . kulinarično. Medtem ko se atleti potijo na vežbali-ščih in držijo strogo dieto in funkcionarji vsi živčni tekajo sem in tja in ne vedo, ali bi dvigali moralo atletom ali sebi, romajo tretji od ene ti-nične japonske restavracije do druge in pokušajo laponske in druge daljnovzhodne specialitete, med katerimi so nekatere prav imenitne tudi za zahodne jezitke. * * * Olimpiada pač prinese vsakemu nekaj; nekaterim bo prinesla veselje, drugim razočaranje, ves svet pa bo za štirnajsl dni združila v znamenju petih olimpijskih krogov in mu dala za ta čas vsaj de'no nozabiti na nerešene politične probleme na petih celinah. Žensko svetovno košarkarsko prvenstvo V septembru so bile v Budimpešti košarkarske tekme za žensko evropsko prvenstvo, katerih se je udeležilo deset držav, razdeljenih v dve skupini po pel tekmecev. V prvi skupini je s prepričljivo sigunostjo bila prva Sovjetska zveza, v drugi pa Bolgarija. V pivi skupini se je uvrstila na drugo mesto Romunija, toda le po razmerju košev (Jugoslavija in Madžarska sta imeli isto število točk), v drugi skupini je drugo mesto zasedla Češkoslovaška. V polfinalnih tekmah je Sovjetska zveza porazila češko ekipo (63-43), Bolgarija pa je premagala Romunijo (54-46). Tudi Jugoslavija je klonila proti Nemčiji (61-55) ter tako izgubila možnost, da se uvrsti na peto mesto. V finalnem srečanju ie Sovjetska zveza premagala Bolgarijo s lesnim Tflom 55-53 (22-20). Češkoslovaška si je zagotovila z zmago nad Romunijo (68-47) tretje mesto. Italija je bila deveta (premagala je Francijo z izidom 50-43). Končni vrstni red 9. evropskega prvenstva je naslednji: 1. Sovjetska zveza, 2. Bolgarija, 3. Ce-hoslovaška, 4. Romunija, 5. Poljska, 6. Nemčija, 7. Jugoslavija, 8. Madžarska, 9. Italija in 10. Francija. Zmaga Sovjetske zveze je povsem zaslužena, preseneča pa slabo mesto Madžarske. Košarkarice Evrope so do sedaj odigrale osem prvenstev, eno pred drugo svetovno vojno in sedem (osem z letošnjim) po vojni. V predvojnem tekmovanju ie zmagala Italija (leta 1938 v Rimu) pred litvansko ekipo in pred Poljsko. V ostalih povojnih prvenstvih, če izvzamemo prvenstva leta 1958 v Lodzu (1. Bolgarija), so bile povsod prve 'gravke Sovjetske zveze, in sicer leta 1950 v Budimpešti, leta 1952 v Moskvi, leta 1954 v Beogradu. leta 1956 v Prahi, leta 1960 v Sofiji in leta 1962 v Miihlhausenu. Cc ocenimo vse te uspehe, bomo dobili nasled- v rednostno lestvico: 1. SOVJETSKA ZVEZA 38 (7-10) 2. CEHOSLOVAŠKA 14 (0-3-5) 3. BOLGARIJA 13 d-2-2) 4. MADŽARSKA 7 (0-2-1) 5. ITALIJA 5 (1-0-0) 6. I1TVA 3 (0-1-0) 7. PO LISKA 1 (0-0-1) tl. t. :ena m bom Ife oVofjfiffc* o#>r« lin [rta i«I/ ibiivfiei h vet n 10. oktobra bodo slovesno odprli XVIII. olimpijske igre v Tokiu. Japonci prirejajo celo vaje za uvodno slovesnost, v skoraj polnem stadionu. Manjka samo cesar, a poročajo iz zanesljivih virov, da se na sprehodih po svojih obsežnih parkih na glas uči olimpijsko formulo, s katero bo odprl igre. . * * * Varuhe javne morale na Japonskem pa skrbi, kako se bodo obnašale med olimpiado japonska dekleta, spričo 40.000 čednih mladih tujcev, po večini belcev, ki bodo šitrinajst dni polnili tokijske ulice. Japonska dekleta so namreč znane po tem, da cenijo bele fante, ker so postavnejši in bol j veseli kot Japonci, pa tudi zato, ker se kavalirsko obnašajo do žensk, kar na Japonskem ni v navadi. Baje je napravila tokijska občina preizkus: najela je čednega plavolasega Angleža in ga postavila na prometno ulico z nalogo, da nagovori vsako lepo dekle, ki bo prišla mimo, ter jo pregovori, da bo prišla zvečer na sestanek. Baje je odklonila samo vsaka dvajseta, nekatere pa so celo kar hitro pristale... Zadeva ima tudi svojo socialno plat. Dekleta si žele v tujino, kjer je življenjska raven višja, ženini bogatejši in ženske bol j svobodne . . Med tokijska dekleta so raz- delili 50.000 izvodov knjižice, ki jih uči, kako naj se obnašajo do tujcev med olimpiado. * * * Mnogo olimpijskih prireditev je že davno vnaprej razprodanih. Za uvodno in zaključno slovesnost v stadionu je velikansko zanimanje, in kot Poročajo, veljajo zdaj vstopnice za najboljše sedc- v sladionu za uvodno svečanost (s orižiganjem "1'nipijskega ognja) v preprodaji okrog 250.000 lir. *'c,or si jih je pravočasno dovolj nabavil, bo lahko ,,0stal milijonar. Vstopnice za lahkoatletske nasto-,1c stanejo v preprodaji že okrog 19.000 lir, za tek-11v plavanju, telovadbi, volleyballu in judu pa okrog 15.000 lir. Ti športi so na Japonskem najbolj priljubljeni. Niso pa še razprodane vse vstopnice za tekme v jahanju, kosarjenju, modernem peteroboju, hockevu (na travi), boksanju (!) in nogometu (!). * * * i. Osrednja vremenska opazovalnica v Tokiu je napovedala, da ie možno, da bo zajel Japonsko rvno med olimpijskimi igrami tajfun. To prognozo je postavila vremenska opazovalnica na osnovi dolgoletnih vremenskih statističnih podatkov. Po isli prognozi bo najbrž, v štirinajstih dneh olimpijskih iger pet dni deževnih. Prve štiri dni bo verjetno lepo vreme, naikar bo sledil deževni »vložek«. „ „ * Ni težko uganili, da si bodo v Tokiu glavni nasprotniki v atletiki Američani in Rusi. Oboji imajo na zmago. Pri tem pa je treba upoštevati, da predstavijajo zlasti Rusi reprezentanco pravega kontinenta. Med sovjetskimi atleti je namreč mnogo atletov druge narodnosti. Zlasti mnogo jih ie iz bivših baltskih držav Litve, Letonije in Estonije, pa tudi iz Belorusije, Ukrajine in iz kavka-ških republik. Ce bi nastopali samo Rusi, bi se Pe mogli meriti z Američani. Tudi ti so etnično Zelo razPčni, le da se vsi prištevajo k enemu, ameriškemu narodu. Med njimi je, kot znano, tudi Precej črncev, ki prislužijo na vseh olimpiadah Združenim državam lep odstotek medalj. * * * Ameriški in sovjetski atleti se seveda skušajo ined seboj čimbolj »vohuniti«, da bi presodili nasprotnikove dobre in slabe strani. Kot v politiki in • vojski, se Sovjeti tudi v športu bolj boje vohu-Pov kot Američani. Zato so prestavili taborišče za Ireninge v kraj Utsunomiya, ki leži 100 km severno od Tokia. Ker je promet v Tokiu in oko-l’ci zdaj zatrpan, se lahko tam počutijo precej varne pred »vohuni« in radovedneži. * * * Za l ret je mesto v atletiki se bodo nedvomno Pulili Nemci, ki so prišli na olimpiado v zname-Pju »Združene Nemčije«, ter Poljaki in Angleži. Toda tudi drugi bodo rekli kaiko svojo vmes, zlasti atleti skandinavskih narodov, Avstralci, Francozi, Madžari, Italijani in Brazilci. Italijani so Nekateri — in v resnici kar premnogi — starši so že tako podlegli utilitaristični in suhoparno racionalistični miselnosti, ki je zajela tolik del človeštva, da se jim zdi potrebno, da tudi svoje otroke čimprej uvedejo v tako miselnost. Zato jTh skušajo čimprej iztrgati iz sveta pravljic in vsega tistega, kar je po njihovem v nasprotju z utilitarističnim pojmovanjem sveta. 2e prav majhnim skušajo dopovedati, da ni palčkov in ne vil, zlasti pa ne svetega Miklavža. Morda mislijo, da so s tem napravili bogve kako modro vzgojno dejanje. Morda so tudi kje brali, da je treba otroike čimprej seznaniti s stvarnostjo življenja in jim razkriti, da ni ne palčkov in ne Miklavža. Toda to je bil slab nasvet in če so se ga držali, so napravili svojim otrokom prav slabo uslugo. Otrok še ni zrel, da bi doumel »stvarnost življenja«. Potreben mu je pravljični svet, ki je bolj preprost in zanj razumljiv, bolj mil in prijazen, pa tudi bolj pravičen in logičen. Otrok se čuti v njem doma, čuti se enakopravnega v tern svojem svetu, občuti, da je važna osebnost v njem. Z živalmi se lahko pogovarja, palčki skrbe zanj, če se izgubi, vile pridejo k otrokovi zibelki in mu prerokujejo usodo, vsi, ki so hudobni, so kaznovani, in dobri končno vedno zmagajo. To vzbudi v otroku preprost, pa globoko v njegovo psiho zakoreninjen čut za pravičnost in tudi sočutje do trpečih, hkrati pa zavest, da je treba tistim pomagati ,'ki so v stiski, tiste pa nagraditi, ki so se izkazali pogumni in dobri. Tak pravljični svet je nekaka psihična blazina, ki varuje otroka pred sunki zunanjega, »resničnega« življenja, dokler ni tako odporen, da jih bo mogla njegova duševnost brez škode prenašati. Posebno poetičen in lep pa je mit svetega Mi-kalvža, neglede na to, da ima v bistvu tudi religiozno utemeljitev. Sveti Miklavž s svojo brado in škofovsko palico ter knjigo, v kateri so zapisani vsi otroški »grehi«, je čudovito posrečen lik otro-škesa fantazijskega sveta, lik, ki ga lahko slovenskim otrokom zavidajo vsi tisti otroci, ki ga ne noznaio. Kako lepo in prisrčno je otroško pričakovanje polnočnega obiska in darov svetega Miklavža, in kako pristno in globoko je potem njihovo veselje. Ce vprašamo našo punčko, kateri letni čas je zanjo najlepši, brez premisleka odgovori: »Zima!«. »In zakaj?« »Ker pride takrat sveti Miklavž — in ker je pozimi Božič!« se odreže. Zakaj bi otroke oropali tega pravljičnega sve-'n? Otrok nočasi, z duševnim zorenjem, sam prestopi prag tega sveta in se usmeri v stvarni svet ■n to popolnoma naravno in postopno, brez vsakega pretresa, ne da bi se prav zavedel, kdaj je storil odločilni korak. In občuti še celo nedolžno zadoščenje, da ie sam odkril, da sta bila »tati in mama« sveti Miklavž. To spada 'k njegovemu odkrivanju realnega sveta. Še na misel mu ne pride, da je bil morda prevaran. Nasprotno, še nekaj let bo nastavljal sv. Miklavžu in bo šele takrat hudo razočaran, ko mu ne bo ničesar več prinesel. Zalo ne oropajte otrok pravljičnega sveta in spoštujte slovensko tradicijo sv. Miklavža! r ZA Po povesti 0. Cmoda Miki Muster v. 169. Tudi Vitki vrbi sl- je obraz zjasnil prav tako kot njenemu očetu. Prijazno, kar malce zapeljivo se je nasmehnila McTaggartu in rekla očetu: »Kmalu bom prišla k vama, oče, k tebi in h gospodu iz Lae Baina.« McTaggart kar ni mogel odtrgati oči od nje. Da, zares, pravi vražički tičijo v njih, je mislil, toda jaz jo bom že ukrotil. 171. Cez pol ure je Nepeesa res stopila iz hiše k njima. Ze od daleč je opazila, da se oče in tujec razgovarjata o zadevi, ki za Pierrota ni mogla biti ugodna. Imel je trd obraz in oči so mu nevarno sijale. Seveda, trgovec hoče odgovor in oče vztraja, da mu bo odgovorila Nepeesa sama. Že jo je McTaggart opazil in krenil k njej. 170. Pierrotu je bilo, kakor da mu je z ramen padlo težko breme. Glas mu je postal spet lahkoten in blag. »Stopiva ven, gospod,« je povabil McTaggarta, »pokazal vam bom novo vprego, ki sem jo pripravil za zimo.« Trgovec je le težko odšel od Nepeese. Njeno smehljanje ga je navdaio z najlepšimi upi. Še bolečine v nogi so ponehale! 172. Nepeesa ga ni čakala. Obrnila se je in pohitela po stezicl proti gozdu. Slišala je za seboj trgovčeve korake in ga je včasih pogledala čez ramo. Smehljala se je, a na skrivaj je stiskala nohte v dlani. Pierrot je opazil hčerkine smehljaje i11 se spet prestrašil. »Kaj se res iskreno smeje temu podležu/* Stisnil je ročaj noža in krenil za njima. Ih'. >A J 173. Me Taggart ni hotel dohiteti Nepeese. Kar všeč mu je bilo, da sla hodila čedalje globlje v gozd. Pa tudi Nepeesa ga ni hotela čakati. Stopala je deset korakov pred njim in se ozirala, če ji res sledi. Ko je zavila na skoraj zapuščeno stezico, je bil Mc Taggart še bolj zadovoljen. Hitel je za njo v smei i od koder je slišal šumljanje potoka. 174. Potok je tekel globoko v prepadu. Nepeesa se je trgovc^ še enkrat nasmehnila in stekla prav na rob strmine. Dvajs sežnjev pod njo je med pečinami ležalo jezerce, tako globok^ da se je voda v njem modriia kol nebo. Tukaj se je Nepe^sj-obrnila proti trgovcu iz Lac Baina, ki je bil nekoliko zaoslJ . in ga smehljajoč se čakala. ' :: :