PATRON SLOVENSKE KARITAS LETO Vlil MISLI >; (Thought*) >; Mesečnik za versko in kulturno življenje >; Slovencev v Avstraliji > J >; Ustanovljen leta >: 1952 >; >: ★ J Urejuje in upravlja P. Bernard Ambrožič O. F. M. !♦' Tel.: F A 7044 £ Naročnina £ 1-0-0 £ letno se >! plačuje vnaprej >: ★ $ Naslov: MISLI H 66 Gordon St., >: Paddington, N.S.W. * Tisk: Mintis Pty. Ltd., J >: Fredbert St., Leichhardt, J Sydney. Tel. WB 1758 :♦ KOLEDAR September — Kimavec ★ 1 T Egidij 2 S Stefan kralj C Pij X. 4 p Roza, Ida o s Justini jan ★ 6 N 16. pobink. 'i P Regina H T Rojstvo Marije 0 S Peter Klaver 10 C Pulherija 11 P Hijacint , 12 S Ime Marijino 13 N 14. pobink. 14 P Povls. sv. Kriza 15 T Žalost M.B. 16 S Ljudmila, kvatre 17 C Rane sv. Franc. 1« I’ Irena, kvatre I') S Januarij, kvatre •k 20 N 18. pobink. 21 P Matej, ap. 22 T Mavricij 2:j S Tekla 24 C Pacifik 25 p Kami! 26 s Justina +- 27 N 19. pobink. 28 P Venceslav 29 T Mihael, nadang. 30 S Jeronim PORAVNAJTE NAROČNINO! KNJIGE DOBITE PRI “MISLIH” PO SVETLI POTI. Poučna knjiga dr. Franca Jakliča. £ 1-0-0. POTA BOŽJA. Lepa povest, nova, spisal Zdravko Novak. 10 šil. VEČNOST IN ČAS — £ 1-0-0. Izbrani spisi umrlega dr. Odarja. Poučni in razmišljajoči članki. Zelo priporočljivo. LJUBLJANSKI TRIPTIH. — i' 1-0-0. Poročilo o tej knjigi je v božični številki “MISLI” prispevala Pavla Miladinovič. JERČEV1 GALJOTI. — t' 1-0-0. Močna domača povest izjiod peresa Karla Mau-serja. SOCIOLOGIJ A. — .S zvezki po £ 1-0-0. Odlično delo dr. Ahčina, že večkrat priporočeno. Tudi o tej knjigi je v februarju z veliko’ ljubeznijo napisala oceno ga. Pavla. SOCIALNA EKONOMfJA. — £ 1-10-0. (1 ^ Najnovejša knjiga dr. Ahčina. Vsepovs0 naletala na nad vse navdušen sprejem. GORJANČEV PA VLEK. — £ 1-0-0. djJ Pravljična domovinska povest znanega >" skega pisatelja Mirka Kunčiča. Pravkai v Argentini. JI SLOVENI A IN E URO P KAN AFFAIRS. &2 Smo jo že priporočili in jo še pripor0 ČISTO MALO LJUBEZNI. — 12 šil. ^ črtice Neve Rudolfove. Težko priča* JUŽNI KRIŽ. — 12 šil. Pesmi Neve Rudolfove. BEN II UR, dva zvezka — £ 1-4-0. Svetovno znan roman. LILIJA NAD MOČVIRJEM — 12 šil. življenje in smrt deklice. ZORI, NOČ VESELA — S: 1-0-0. Maroltova povest o Vrhniki. % lUTO VIII. SEPTEMBER 1959. ŠTEV. 9 SLOVENSKA KARITAS Slovenska Karitas je dobrodelna akcija iz 6zni do Boga in bližnjega. Odprtia ji je široka t0t del«. ^®nien in delovanje Slovenske Karitas bi se izraziti v glavnih obrisih take-le: Pospeševanje verske zavednosti med rojak! 'J«b ■^v*traliji: *•) slovenske službe božje in prejemanje Centov; ^•) romanja, molitvene ure; *•) soudeležba pri verskih in cerkvenih pri-katoliške Avstralije; liiL včlanjevanje rojakov v avstralske kato- * iupinje. Pomoč rojakom v časnih zadevah: a-) sponzorstvo beguncem; ^•) stanovanje in delo po prihodu; Cl) nujna posojila v manjših vsotah; d-) darovana nujna pomoč; e.) navodila in nasveti v raznih zadevah. 3. Vzdrževanje hiše, ki je že dobro znana rojakom pod imenom Slovenski Dom v Sydneyu. 4. Širjenje dobrega tiska; knjižnica; čitalnica. 5. Širjenje mesečnika MISLI, ki je tudi glasilo Slovenske Karitas. Sredstva Delovni odbor, sestoječ iz prostovoljcev, pod vodstvom dr. Ivana Mikule; dohodki od hiše, znane pod imenom Slovenski Dom ; dohodki od prireditev in zabav; darovi rojakov v manjših in večjih vsotah. Nebeški patron: Slovenski rojak, oltarni kandidat Cerkve: škof FRIDERIK BARAGA. VABILO NA PRVI SESTANEK SLOVENSKE KARITAS ^°j»ki in rojakinje, ki se strinjate s smernicami slovenske Karitas, ste lepo vabljeni na Sestanek in o m e n e k V *°boto 12. septembra ob pol osmih zvečer v dvorano St. Francis cerkve, Paddington. Vhod iz Oxford St. pri 20. tramvajski postaji. Po programu barvane slike Lurdu, Fatime, Rima in Avstralije. r«to P prost, okrepčila za odkškodnino. Dr. Ivan Mikula. KAJ JE SVETO PISMO? V letošnjem avgustu, ko se je vršil v Syd-neyu velik “Svetopisemski kongres”, je škofijsko glasilo THE CATHOL1C WEEKLY veliko pisalo o svetem pismu z raznih vidikov. Mi pa tu ponatiskujemo članek — in pozneje še enega — ki ga je v kanadskem mesečniku BOŽJA BESEDA objavil rimski študent, profesor svetega pisma, č.g. Lojze Ambrožič. Letos se je avtor mudil nekaj tednov v Palestini, kamor so ga poslali študirat kraje, ki jih sveto pismo neprestano omenja. Kako si kaj povemo? DO NEKE MERE JE VSAK človek ločen od drugih. V njem so dejanja in občutki, ki jih nihče drug ne more enako občutiti. Moja žalost, moje veselje, moja čustva so do neke mere samo moja. Naj jih še tako opisujem drugim, popolnoma razumeli me ne bodo. Razlog je preprost: nihče mi ni popolnoma enak. Vsak od nas je v vsej človeški zgodovini edinstven. Od Adama do danes ni nikogar, ki bi imel popolnoma enak značaj in izkušnje in težave, kot jih imam jaz. Do neke mere sem ločen od vseh ljudi. Na drugi strani sem pa odprt drugim — dostikrat veliko bolj, kot mi je ljubo. Ne spoznavajo me samo po mojih besedah — govorjenih ali pisanih — morda še bolj po mojih dejanjih, obnašanju, načinu govorjenja, celo po načinu hoje. Grafologi iz načina pisave uganejo precej dobro moj značaj. Umetniki v svoji muziki ali slikah ali knjigah pokažejo, kaj so. Dobro razumeti knjigo, pomeni: dobro razumeti pisatelja. Kako nam kaj pove Bog? Podobno je z Bogom. S to razliko, da ga je teže razumeti, ker je pač toliko višji, modrejši, bolj “izkušen” od nas. Saj tudi otroci težko razumejo odrasle, ker pač nimajo istih izkušenj. Vendar nam tudi Bog o samem sebi marsikaj pove in odkrije. Kako? Po svojih dejanjih: ustvaril je svet in nas v njem, tako nam govori o svoji moči in modrosti. Po svojem “obnašanju”: Hebrejci so se veliko naučili o Bogu iz zgodovine svojega naroda, ko jih je reševal in jim pomagal, pa tudi večkrat kaznoval. Po svojih besedah, govorjenih in pisanih: Kristus je učil z besedo, z besedo nas uči danes njegova nezmotljiva Cerkev. Pisana božja beseda je pa — sveto pismo. I Torej to je sveto pismo! Pisana božja beseda, kjer Bog sam o sebi govori — nam. Govori seveda ne se samo o sebi v svetem P1S" mu, govori tudi o mnogih svojih stvareh. Toda glavni predmet svetega pisma je Bog sam: njegove misli in želje in načrti. Umetnik slika razne predmete: Ljudi, živali-naravo, toda vzdušje slike je slikarjevo osebno vzdušje. Naj Elvis Presley poje “You ain’t nothing but a hounddog” ali pa “Silent night” — oboje gre po njegovem ritmu. Enako je z Bogom: naj nam govori v svojei'1 pismu o čemerkoli, povsod bomo našli njegove sebne odnose do stvari, njegove nazore in miši1' želje in načrte. To je torej sveto pismo: pismo Boga, v kate rem nam govori o sebi. Kako je Bog to pismo napisal? Je pisala ena sama roka ali več? Vsak človek ima svojo osebnost, svoj nafr11 dela, svoje izkušnje, svoj način govorjenja, sv0,,e misli, svoj način pisanja. Kar pomislimo na Jul čičevega “Desetega brata”, Prežihovega Vora*1®* “Samorastnike” ali Balantičev sonetni venec. K-® šna globoka razlika! Ne samo v načinu izražanj^ ne samo v slovstveni obliki, še mnogo globlja miselnosti in v osebnosti pisateljev, ki se nam lS zodeva v njihovih delih. K1 Ali vzemimo osebna pisma, če bi bila vsai jih dobim od doma ali od prijateljev, natip«8 in nepodpisana, bi vseeno takoj vedel, kdo m* pismo poslal. Spoznal bi to po vsebini, načinu P povedovanja in podobnih znakih. Ali: kdor P Mozarta, bo takoj spoznal njegovo muziko, ne bi mu kdo povedal. ,a Če sveto pismo pazljivo beremo, vidim0' n »y se v njem odraža cela vrsta osebnosti, v njem demo celo vrsto slogov, miselnosti in značaje''- ^ bolje to vidi, kdor ga bere v jezikih, v katerih bilo prvotno pisano: v hebrejščini, aramejšč*11^ grščini. Slovstvenih vrst je v svetem pismu ^ kot v moderni literaturi: zgodovina, prilike, Pe>se (verske, vojaške, ljubezenske, celo napitnica najde), filozofske razprave, pregovori, osebna ¥ ma itd. In koliko različnih miselnosti: optim1^, pesimizem, ponekod grožnje, drugod tolažba. ■ nekod najdemo samo vprašanja, ki skoraj ne ^ dejo odgovora (Job, Ekleziastes), drugi prid1^^ tretji tožijo, četrti se vesele. Nekateri pišeJ0 mirno, drugi so razburjeni, itd. Kako naj bi vse to bilo od enega sarne#^,) satelja? Kako je mogoče reči, da je sveto P1 — napisal Bog? Odgovor: Bog je glavni pisatelj, drugotni pisatelji so ljudje. «0 ■Bog ni sam osebno — takorekoč lastno1^) — napisal svetega pisma. Ga je napisal, da' po ljudeh, ki se jih je za pisanje poslužil. 5(4l,., *>red nekaj leti so nash več starih pergamen tov s teksti svetega pisma v hebrejskem jeziku v Slik' *“ *° bl1' okoli 2000 let dobro skriti v votlinah med skalami v bližini Mrtvega morja. Sdb P°P'»an pergamenta, nekaj tistih vrčev in pokrajino, kjer so našli to dragoceno VRHUNCI SE SKUŠAJO NADVRHUNČITI ,r Amerike in Evrope prihajajo poročila o ob) j v.’ ^ so se razklale in okoli sebe spremenile tia vjje zemlje. Brez žrtev ni moglo biti, material-®teVii°(,a Je °&romna> človeška naselja zapuščena, 0 ljudi je izgubilo življenje. V na svetovni politični pozornici so “gore” vfhuemikih oc* vz^oda do zahoda. Dva gorska ^čel068’ sta se dosleJ krepko odbijala, sta se C° PX^Vlačevati in se skoraJ s sputniško naglice dj,1 ^žujeta; Hruščev in Eisenhovver. Kar je ta2eibfi'h V,tluncev v svetovni politiki, z mrzlično ''Salt anos«o skušajo najti v novih okoliščinah sv°je mesto. ^ ^lu^eevu se bo torej izpolnila davna želja, 5tUge Vldel Ameriko. Pravijo, da ima največ za-t»'ePu *'r' tom rajni Dulles, ki je s svojo smrtjo tUdi 2 Eisenhavverju, da po lastni glavi vodi M i)U,'?anj0 Politiko svoje Amerike. Dokler je ži-^ b; 'i -eS’ Eisenhower na vse želje Hruščeva. Ki,11 P°vabUen v Ameriko, odgovarjal po "‘‘jiiZn °V°: Njet! zdaJ se je “njet” spremenil v n; Come! v Se (i,eVod *•?' V Je P°*nlad lepa. “Uradno jo >1» nJ»H tulp, ki jih v Avstraliji zlasti goje pri °d«>o noio. KOBILA IN VOLK I* ^ Sozdu sta se pasla kobila in njeno žrebe'. st>la2j a pride volk in si zaželi mesa. Tiho se *aVoh Pr°ti žrebetu, da bi ga zgrabil. Kobila pa vMa 'lav°vjCi’' pater!” Vsi okrog stoječi so ob tej glasni “n° verjetno za trenutek nehali moliti... * Ravnokar me je klical Socialni emigracijskega urada. Spet jim je policaj jal 191etnega našega fanta, ki ga je dobil po odd«1 Je* bi*' ulicah brez denarja, brez stanovanja 111 i^jo ■ službe. Predzadnjo noč je spal v parku, ^c, noč v prenočišču za brezdomce v oskrbi jeve konference. To noč bo spal pri nas v Hall, jutri mu bom pa našel stan in v $ dneh službo... Tz ladje ga je pred kaknu cem vzel “prijatelj” in mu obljubljal vse Samo da zna brcati žogo, pa gre lahko z itt° jin1 Misli, Septembel' "nel ho lopo sobo, dobro službo in denarja na kupe. Po enem mesecu brezposelnega poležavanja fant na cesti, končno pa na ramah — patra. I*1 takih primerov je vedno dovolj. V opomin naj k* bili, naj novodošli ne verjamejo vsakemu, ki PHhaja na ladje in obeta nebesa. Resnični prija-*elji in znanci bodo pravočasno izpolnili garancijo Iri jo oddali emigracijskemu uradu. Iti z ladje na s'epo srečo z neznancem namesto v Bonegillo, je Pa res negotovo. Pa jim dopovej, če moreš! če na ladji kaj rečem, sem “sitnež, ki bi lahko požgal, pa noče”... '* Še huje mi je, kadar vidim takole oditi z 'adje z neznancem novodošlo dekle. Včasih celo strjuje, da je to “njen bratranec”, pa bi glavo stavil, da ga je pred pol ure prvič videla. Par stadkih besed, čedna obleka in avto (na katerem Seveda nič ne piše, da še ni izplačan!), pa se že Vnanie taka “ljubezen”, da je še pristaniščni ga-^c> ne bi mogli pogasiti. Pogasi jo samo razo-varanje, ko dekle po nekaj tednih pritava s kovčkom na emigracijski urad — brez denarja, stanovanja in brez službe, največkrat z no-bitjem pod srcem, ki ne bo nikdar v življen-^ Poznalo svojega brezvestnega očeta... Potem Pa spet pater dober, ki je ob prihodu na ladji 115 vse prigovarjanje dobil samo posmeh češ: Pa s,ri0 te ugnali z zgodbo o bratrancu in sestrični!.. 1^. Saj rad pomagam v teh zadevah, a pomoči 1 ne bilo treba, ko bi mladina malo resneje gle-^a*a na bodočnost v novi deželi. Č e kdo pride ^ez kovčkov preko morja, mu ne zamerim. Če pa (j Pamet pustil doma ali pa mu je med potjo pa-v morje, si je sam kriv. Vsak novodošlih lah- ko dobi od slovenskega duhovnika vsaj dober nasvet, kadar mu že drugega ne more dati. če ga sprejme ali ne, je pa njegova stvar. ★ Lansko leto smo se melbournski Slovenci kar v lepem številu udeležili evharistične procesije v Sunbury. Bilo je na prvo nedeljo v novembru. Naše narodne noše so lepo poživile skupino in naše petje se je razlegalo med tisočglavimi množicami kot malokatero. Letos imamo več časa in bi to naše romanje lahko še lepše organizirali. Na vsak način bi bilo lepo imeti dva banderca, o katerih sva se z našim slikarjem Francetom Benkom menila že po lanski pobožnosti. Tudi število romarjev bi lahko podvojili ali celo potrojili. Kdor koli bi se letošnje procesija rad udeležil, naj mi čim prej javi. Pravočasno bo dobil obvestilo glede avtobusa in datuma. Prepričan sem, da nikomur ne bo žal, kakor ni bilo lansko leto. Kaj podobnega se težko doživi v Avstraliji in bi bilo škoda, da bi zamudili. * Birma za odrasle bo v melbournski škofiji nekako sredi septembra, štirikrat na leto se zbere v stolnici sv. Patrika na stotine odraslih, večina spreobrnjencev iz drugih ver, da prejmejo tudi ta zakrament. Vedno najdem kaj naših, ki birme še niso prejeli zaradi razmer doma, zdaj pa jih sram iti med otroke. Kar zadovoljni so, ko jih pripeljem v cerkev in vidijo, da so med najmlajšimi, saj so nekateri birmanei-konvertiti že nad petdeset let staj'i. Javite se, kdor še ni bil birman, pa se bo vse lepo uredilo v mesecu septembru. (Konec str. J S) Svete višarje Dr. Anton Trstenjak: “MED LJUDMI” Celje, 1954 Prvo prijateljstvo PRVI ZNAK DOZOREVAJOČIH LET je v tem, da si začne prebujeni “jaz” iskati sorodno dušo (sošolke prijateljice, sošolci prijatelje), dokler se končno mladostna ljubezen ne obrne od dekleta na fanta in obratno. Tak je redno duševni in telesni razvoj. Prva ljubezen je pri vsakem človeku tako različna, kakor so različni ljudje. Mladostna prijateljstva so navadno lepa, brez umazanosti, toda vsi vemo, da navadno ne vodijo v zakon. Prva ljubezen se namreč večkrat začne prezgodaj. Otroka sta še, ko ta mlada, komaj prebujajoča se skrivnost, zbliža dečka in deklico. Saj se pa tudi vse odigrava čisto po otroško: srečata se, nato je spremljata, si imata veliko povedati o domačih, o delu, o šoli o tovariših in tovarišicah, pa še o tem in enem. Polagoma — a ne takoj — tudi že o rr^bi. Začneta primerjati svoje lastnosti: “Jaz tako, kako ti?” — “Meni to ni všeč, kaj pa tebi?” — “Tako kot tisti človek živi, meni ni všeč. Kaj pa ti misliš?” — Na vse to seveda drug drugemu pritrjujeta, povsem sta soglasna v mišljenju, kakor pravi pesem: Vse, kar belo je, to jaz ljubim vse, ker moj fantič mlinar je! Toda vse to je navadno zgodaj, vse prezgodaj. To ni resnično življenje, to je le sanja in pesem mladega človeka Zato navadno iz tega ne pride “resničnost” in taka pot večinoma ne vodi v zakonsko zvezo. Prva zgodnja ljubezen sloni na otroških, nezrelih podlagah. Do srečnega zakona pa mora pripeljati le tisto, kar je zraslo iz zrelega življenja, ne iz otroških sanj, ki so seveda lepše kot resnično življenje. V tej dobi sta še oba brez samostojnosti. Navadno na to niti ne mislita, ker živita še brez gospodarskih skrbi, v krogu družine, vsa pr; svojih starših. Zdravnikov zgled Starejši zdravnik mi je pripovedoval, kako ga je “prijela prva ljubezen”, ko je bil v četrti šoli. Srečal se je z deklico svojih let, ki se je v Ljubljani učila kuhanja. Bila je s kmetov, pa baje le pa kot “jutranja rosa”. Tako prečudno sta se pri nekem srečanju “spogledala”, da sta sklenila: prav kmalu se poročiva. Lepe načrte sta naredila: On pojde v trgovino k stricu, kjer bo lepo zaslužil. Ona bo kuhala, šivala, prala, otroke zibala in sploh gospodinjila. Seveda, prej je bilo treba izstopiti iz šole. Fant je imel velike skrbi, a deklica ga Je spodbujala. Napotil se je torej k ravnatelju in W»IJ vse povedal. V ognju svoje prve ljubezni mu razgrnil vse načrte za bodočnost. Ravnatelj, moder in izkušen mož, je mirni* poslušal in nič ugovarjal. Končno je vendar sve-toval, naj fant ostane v šoli do konca leta in na' redi malo maturo. Le pridno naj se uči, z maturo ne bo treba k stricu v trgovino, ravnate^ sam mu bo preskrbel izvrstno službo. Fant je bil takoj navdušen, prav tako njefi0' va deklica. Pridno se je oprijel učenja in dela 2,1 naravoslovno zbirko, s katero naj bi ravnatelj gatil šolska učila. Razred je odlično naredil m se vpisal — v peto šolo... Take mladostne simpatije nastanejo večkrS1 zgolj zaradi slučajnega sožitja dečka in dekl>ee[ Ista vas, ista pot v šolo, isto dvorišče, pogosti’’ obiski staršev in sorodnikov... Ko se okolje spre' i • K o meni, v večini primerov tudi simpatija izhlapi- ^ pozneje kdaj govoriš s takim fantom in dekleto1”’ navadno dobiš odgovor: “Smo bili pač otroci! Sedem in sedem je štirinajst Prva ljubezen navadno tudi zato ne pripe^e v zakon, ker se najdeta v teh letih fant in dekle enake starosti. To je spočetka docela naravno, drži znani ključ, da je harmonija med fantom dekletom takrat najpopolnejša, kadar ima (‘e ,j pol fanto.vih let in še sedem povrhu. Zlasti o* 14. leta (“petošolska ljubezen”!) ima dekle nat8” ' , rj it ko pol fantovih let in še sedem, namreč: 1 m 14. Toda že v nekaj letih se to razmerje spi’en’i_ ni v korist dekletu in v škodo fantu. Dekle n» reč v duševnem razvoju fanta kmalu prehiti, ta P zaostane. Zanjo se zanimajo starejši fantje, o° kavalirji, bolj izkušeni, morda že zreli za fant prve ljubezni pa postane — zelenec, dom>s J vec, revček, nerodnež, nič ni in nič nima- - • ^ ob tem je konec tiste lepe prve ljubezni. Fant • uvidi, da ne more tekmovati, umakne se. . .jj, V teh letih se pokažejo že tudi napake, prej idealno zasanjana ljubezen ni opazila. ^ se kuja in je muhasta, da jo mora tolažiti in ^ ji opravičevati. On je lahkoživec, mu ni do pije itd. Po treznem preudarku se taka mlad°s^ ljubezen, ki je morda vendar trajala nekaj *e ' zide. Tudi prva ljubezen neenake starosti težko ^ vede v zakon. Dekle se na primer z vsem S1 prve ljubezni oklene fanta, ki je v teh zadeva 1959 Precej “izkušen” in “ima že veliko za seboj.” V tem primeru bo deklica kmalu bridko razočarana ftad njim. Po prvih neobzirnih bližanjih in posku-s*h zbližanja se bo boječe in razočarano umaknila. Razočarana zato, ker je v njem gledala prijatelji varuha svojega mladega življenja in ideal svoje prve dekliške ljubezni. Prav kmalu pa je morala uvideti in doživeti, da ni varna pred njim. Še huje pa je, če se mu pravi čas ne umakne in potem prepozno brezupno žaluje. Ne primeri se pa samo, da že “iskušen” fant 'zrabi prvo idealno ljubezen mlade deklice. Zgodi Se tudi, da fant, mlad in neizkušen, pade v roke starejši, pokvarjeni ženski, kjer v omami življenja Prve ljubezni pozabi na svoje dostojanstvo in globoko zabrede. Tak fant se pozneje le težko še ^daj dvigne na višino uglednega moža. klofuta Ivan Burnik Kraška vas je snivala pokojno. Me- se je lotevala sanjavost. Vrtel sem se in sukal dvorišču, prevračal stolice in se dolgočasil s se-S^r°i ki je pospravljala in čistila za nedeljo. Sobota je bila, popoldne. Sonce je že strmo ®adal0 v zahod. Zlomljeni žarki so tiho rezali v "l0l'je in se odbijali kot od zrcala. Voda je bila jjedolžno krvava. Biserna gladina je oddajala svoj esk v modrino podnebja, ki je žarelo v rnavrič-nih barvah. Sestra je imela veliko dela. Mnogo stolic in .luf»e hišne drobnarije je čakalo na dvorišču, da očisti. Moje zanimanje je bilo pri čudovitem ob-t 0rju> pa sem se kmalu naveličal. Bil sem otrok, i .eno zanimanje ni dolgo držalo. Pa je spet ne- Pritegnilo mojo pozornost. Od “0, kaj pa je to?” Sestra se ni zmenila. Osuplo sem zijal v hišo. oken je žarelo, kakor da je vse v ognju. Ne-uPno sem se ozrl na sonce, ki je bodlo navzdol ^ostrimi žarki. Spoznal sem, da nič ne gori, da 6 sonce igra z našimi okni. ? Spet je planila vame naveličanost. Stopil sem hišo in gledal, če tudi sosednje hiše žarijo kot Sa- Dolgo sem oprezoval, pa njih okna so bila 1'to 2°rna in nič ognjenih žarkov nisem zapazil. . VrnU sem se k sestri in ji pravil, kaj sem PreJ videl. Preden je kaj pripomnila, sta >jj]S u mimo dva vojaka in se ustavila pri naju. Ni »o vensli y * September 1955) Meni so bili vojaki od nekdaj zoperni. Puranovo perje jima je drgetalo na pokrivalih, za-lena uniforma ju je pačila. Oči so jima čudno bliskale izpod temnih obrvi. Kaj hočeta sestri? Eden od njiju je sedel na stolico. Ni mi ugajalo. Obesil sem se za njim na isto stolico in jo majal sem in tja, da so deske škripale in delile z menoj komaj prikrito jezo. Vojak je moje početje dolgo mirno prenašal. Končno se je odsekano obrnil in mi primazal klofuto, da se mi je vse zavrtelo. Ležal sem na tleh, pa se takoj osvestil. Segel sem po čepici, ki mi jo je klofuta zbila z glave. V veliko zadoščenje mi je bilo, da je tudi vojakovo pokrivalo ležalo takoj zraven. Preden se je utegni! pripogniti, da bi ga pobral, sem ga že imel jaz v pesti. Zmečkal sem ga v jezi in zalučal preko ograje na cesto. “Acčidenti!” je kričal za mano, ko sem hip na to zbežal v hišo. Obotavljal se je. Ni vedel, ali naj skoči za mano ali za pokrivalom na cesto. Videlo se je, da je v hudi zadregi. Zame dovolj zadoščenja. Hišna vrata sem krepko zapahnil, ni mu kazalo riniti noter. Kratko se je odločil in razkačen odšel na cesto. Meni je poslal čudno besedo: “Ti faccio io vedere, eh!” Nikoli nisem bil strahopeten. Do joka me je težko kdo pripravil. Tudi tistikrat je tlela v meni zgolj trmasta upornost — brez strahu za posledice. Odprl sem vrata na široko in onemu pokazal jezik. Lotil sem se odnašanja opranih stolic v hišo. Ne vem, kaj bi bilo, da se je vojak vrnil. Toda ni se, odšel je svojo pot s tovarišem. Nisem se menil, če sem sestri ustregel ali ne. O tem naj sama razmišlja. Dovolj mi je bilo, da sem se čutil zmagovalca. V prsih mi je rastel ponos, ki ga občuti, kdor se zaveda: Junak sem! Klofute nisem več čutil. PRIHODNJE ROMANJE V oktobru nameravamo poromati v cerkev sv. Rožnega venca v FAIRF1ELDU. Več v naslednji številki MISLI. • ♦♦♦♦♦♦'♦V**'« »W« ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ PRIDITE, MOLIMO! § V mesecu septembru bomo spet vsako nedeljo molili po papeževem namenu za mol-čečo cerkev ob 4. popoldne v stranski kapeli $ cerkve St. Francis v Paddingtonu. Vsi lepo vabljeni. j-j "j**.; },♦ M M M M** f.♦ »,« »,**.« M M M M M M M MM ♦,* M M M M M *V 2- t> e k etrov POHVALJENI “NOVI AVSTRALCI”. — Melbournski CATHOLIC WARKER piše v svoji številki za avgusta 1959: Z ogromno fanfaro se je melbournska policija.vrgla na preiskave v raznih klubih Novih Avstralcev. Javnost je dobila vtis, da ima policija opraviti s kotišči zločinstva in središči lopovstva. Človek bi mislil, da je policija našla cele zaloge napostavnega orožja. V resnici je pa konfiscirala dva revolverja in en nož. Publiciteta, ki je je bila policijska operacija deležna, je morala Avstralce prepričati, da se je treba resno bati klubov novih nasljencev. Toda kakšna majhna pre-lomitev policijskih predpisov ni nič proti temu, kar ti klubi dobrega napravijo. Treba je samo pomisliti, kakšnega pomena so za samske moške, ki se v njih zbirajo. Dejstvo je, da se novi naseljenci na splošno dosti bolje drže postavnih predpisov kot ostali meščani. To bi morala vedeti tudi policija, da se ne bi spozabljala nad ljudmi, ki jim nima nič resnega, očitati. AZIJSKIH JEZIKOV naj se uče avstralski študentje, francoščina, nemščina in italijanščina niso več tako važne za Avstralijo, to prepričanje se pojavlja v avstralski javnosti. Azija nam je blizu, Evropa se odmika. Azija sili med nas tudi s svojim komunizmom, gospodarstvom, civilizacijo, ne smemo biti nemij da bi ne razumeli njeneih jezikov. Sicer je pa Avstralija že med vojno uvidela, kako nerodno je bilo, da njeni vojaki niso poznali japonščine. Niti dobrih tolmačev sprva ni bilo dobiti. Moramo biti pripravljeni, pravijo, da se nam ponovno ne pripeti kaj takega. UMRLA STA V AMERIKI dva odlična Slovenca. V Washingtonu dr. Bogumil Vošnjak, podpredsednik Slov. narodnega odbora in splošno znani kulturni delavec, zlasti v politiki. Dočakal je visoko starost. V Jolietu je umrl Jože Zalar, po rodu Borovničar, ki je dosegel rekord, da je bil nad 50 let neprestano glavni tajnik ameriške Katoliške Jednote za Slovence. Ob smrti je bil star 80 let. KOMUNISTIČNA POLJSKA je v teh treh letih poslala do 60,000 Judov v Palestino, oziroma v državo Izraeli. Tam jih pa nimajo nič radi — judovski komunisti. Zato so poslali Gomulki nujen poziv, naj svoje Jude drži doma. Zaradi teh “novih” komunistična partija v državi Israeli hodi rakovo pot. Hudo je to! IZLET HRUŠČEVA NA POLJSKO je imel tudi ta cilj, da bi Poljakom dal nalogo: Pridobite Tita za povratek v sovjetski blok. Baje so Poljaki z Gomulkom vred to nalogo sprejeli, veliko upanja pa Hruščevu niso dali. VANDALI IZUMIRAJO v Sydneyu, tako mne-je je izrazil neki časnik v tem mestu. Kako je prišel do tega prepričanja? Širom po velikem mestu je postavljenih okoli 5000 javnih telefonskih celic. Niso zastražene, zato si razni zlikovci radi pr1' voščijo “špas”, da telefone povkarijo. Vendar se položaj zboljšuje. Pred letom dni je bilo pokvarjenih 350 javnih telefonov, letos pa ob istem času samo 180. Polovica “vandalov” je torej v enem le' tu odmrla, tako pohvalo je dobilo mesto Sydnej' v tistem časopisu. DON LUIGI STURZO, znani italijanski državnik, učen duhovnik in profesor, je umrl v Rimu v starosti 87 let. Morda je bil širšemu svetu naj' bolj znan kot ustanovitelj italijanske krščansk0 demokracije, ki je prevzela vlado po padcu Mussolinija. De Gasperi je bil njen prvi voditelj, odka1 se je razvila v politično stranko, Don Sturzo san1 je ostal v ozadju in skrbel za strankino idejno us' merjenost. Med vojno je živel v izgnanstvu v Ameriki in s svojimi spisi in knjigami postal sve' tovno znan. CIGANOM IN CIRKUŠKIM IGRALCEM je da} avdienco papež JaneZ XIJ J. Ti ljudje so “več111 popotniki” in jim je težko v redu vršiti verskL' dolžnosti. V Italiji so zanje ustanovili poseben apostolat z duhovniki, ki se posvečajo skrbi za “nomade”. Sveti oče jim je pripovedoval, kako sam v mladih letih v Bergamu oskrboval potujocC cigane v duhovnem pogledu, v Parizu pa raz11 cirkuške skupine, ko je bil tam za apostolske*!1* nuncija. Navduševal jih je, naj po najboljših m0 Čeh vrše verske dolžnosti in se oklepajo svojih zil to postavljenih duhovnikov. POLJSKI KARDINAL WYSZYNSKI jo nio1'11’ “na počitnice” za čas, ko se je mudil na Poljs*4® ^ ameriški podpredsednik Nixon. Tako se osebno n1^ sta srečala. Nixonov obisk ni smel spraviti v varnost delikatnega položaja med državo in C^1 vijo na Poljskem. Po povratku v New York je P Nixon povedal, da je prejel od kardinala Poi no pismo in v njem zahvalo Ameriki za vso po*11 ’ ki jo naklanja Cerkvi na Poljskem. DIJAŠKI FESTIVAL na Dunaju, ki so ga redili komunisti in povabili nanj množice vlij11 iz raznih dežel sveta, da bi manifestirali “za g0 in prijateljstvo”, ni dosegel takega uppeha, kot komunisti .upali. Mnoge dijaške organizacije v svetu so udeležbo odklonile. Avstrijske mladinske organizacije so pa istočasno priredile svoj lastni festival, ki je pritegnil zanimanje domačinov in tujcev. 0 tem festivalu so se razpisali avstrijski časopisi, 0 komunističnem pa — molčali. Prav to komuniste Najbolj boli, čutijo pač, da je preziranje njihovih Podjetij včasih boljša protipropaganda kot odkrito Javno nasprotovanje. KERALA, ENA DRŽAV federalne Indije, je 'zKubila svojo komunistično vlado, ki je hotela Kepalo “spremeniti v novo Madžarsko”, kakor so govorili. Po čudnih zapletkih se je pred leti zgodi-J°> da so v tej najbolj katoliški državi Indije pri-■sl' komunisti na površje potom volitev. Počeli so taka nepostavnosti, da je morala poseči vme.s Zvezna vlada in je končno zvezni predsednik dr. ]'asad razpustil keralski kabinet. Nastavil je lastnega governerja, kar je po federalni ustavi mogo-(’e' Kdaj bodo nove volitve, še ni znano. NOVA ZAKONODAJA O RAZPOROKI, ki naj 1 veljala v enaki meri za vse avstralske države, |® še vedno samo v štadiju razprav. V obliki, kot Je bila predložena v maju, ne bo obstala, tako ki-.- že. Poklicani krogi jo študirajo, kritično presojajo in predlagajo razne sprememb«. Tudi katoliška cerkvena oblast jo sestavila poseben odbor pod načelstvom škofa v Wollongongu, ki naj poda uradne izjave o predlagani zakonodaji z vidika katoliške vesti. Vladni krogi v Canberri so izjavili, da jim bodo izjave katoliškega odbora dobro došle. ŠTEVILO ŠKOFOV-DOMAČINOV v misijonskih (poganskih) deželah je v zadnjih 7 letih naraslo od 35 na 89. “CATBOLIC INQUIRY CENTER” je ime no- vi ustanovi v Sydneyu za širjenje katoličanstva. Svoj urad ima v Maroubri (P.O. Box 63). Privzela si je nalogo, da bo oglašala v avstralskem dnevnem časopisju — katoliško vero. Obenem bo ponudila vsem, ki bi se zanimali, poslati po pošti poučno snov, da se lahko sami doma uče. Pozneje se lahko zglase pri kat. duhovniku za sprejem v Cerkev. Zaenkrat ustanova še nima denarja, da bi oglašala v mnogih časopisih, zato apelira na katoličane za prispevke. Doslej je dala samo en oglas v Sydney Herald, pa je v naslednjih dveh tednih prejela 052 prošenj za poučno snov. Pisali so sami nekatoličani. Podobne ustanove imata že dolgo Amerika in Anglija in žanjeta lepe uspehe. “NEKAJ NOVEGA” “Predaval je g. Jurčec (v Argentini) o temi: ^°D0BNI IMPERIALIZEM”. Navajal je, da je 'sVetovna) politika po II. svetovni vojni zelo pregosta. Konferenca za konferenco se vrši, ni pa ^benega napredka na politični pozornici. Tega ‘ ‘'nja ne morejo rešiti po diplomatskih poteh. Po ‘mjeni sredstvu, to je po sili in vojni, noče seči ^ oeden. Vojna je danes nemogoča. Kdor bi segel tem sredstvu, nima izgledov, da bi uničil le na-p °tnika, uničil bi tudi samega sebe, zadal bi si "“rtni udarec> ( V komunističnem bloku se snuje več struj: °skovska, pekinška, poljska, Titova. Torej komu-‘ ‘“eni blok ni več tako enoten kot je bil. Pouda-, 1 Je pa treba, da vse te struje ostajajo zveste 01)]vnemu cilju — doseči svetovno komunistično B Vendar je pa tudi res, da so začeli pre- evati svoje podložnike, da bo prišlo do tega v drugem ali tretjem rodu. Kapitalistični svet ^ Sai*i od sebe propadel in sicer takrat, ko bo ,^^'Hističm blok dosegel 51% svetovne proizvodih ^e(*e imperializma je dejal, da je bila Anglija v *5er‘alistična do leta 1945, po tem letu pa je šla ^av nasprotno smer, čeprav še vedno uporablja neke metode, ki so tega izvora. Tudi Severna Amerika poseže večkrat po takih sredstvih. Nasprotno pa je Moskva odkrit imperialist — to je jasno razvidno iz njenih metod in ciljev. Svoje nadoblasti noče pustiti pod nobenim pogojem. To je posebno razvidno iz odnošajev med Moskvo in Pekingom. Pa tudi v kitajskem Pekingu se snujejo take ideje in segajo zelo globoko. Poleg teh dveh imperializmov pa imamo še arabskega, Naserjevega, afriškega (Ghana) in indijskega z Nehrujem na čelu. Toda ti manjši im-perializmi se zelo razlikujejo — vsaj zaenkrat — od prej omenjenih. Živimo v dobi važnih sprememb na svetu. NEKAJ NOVEGA se približuje na svetovni pozornici — smo pač v meddobju zgodovine. (Po “Sv. Sl.”) KRST V PADDINGTONU Zakonca Ivan Čufar in Ana r. Latič staa poslala h krstu prvorojenca, ki je dobil ime Franček. Botrovala sta Peter Bizjak iz Ne\v Berrime in Marija Grujovič. Čestitke! Slike Iz Razvoja Cerkve V Avstraliji Dr. Ivan Mikula Doba katakomb PO PRAVICI LAHKO IMENUJEMO zgodovino katoliške cerkve prvih desetletij v Avstraliji — dob* katakomb. Trajala je od leta 1788 do 1820. Njene katakombe so bile pa še dosti hujše kot katakombe v prvih stoletjih krsčanstva v Rimu. čeprav v tedanjih poganskih časih krščansko bogoslužje ni bilo dovoljeno in je stalno grozila nevarnost preganjanja, so bili verniki vendar trajno povezani s papežem, škofi, duhovniki. Kri mučencev je poganjala plodno seme novih kristjanov. Cerkvena organizacija je cvetela, dasi skrita v katakombah, število kristjanov je stalno naraščalo. Krščanstvo se je kljub vsem težavam širilo na podeželje, prodrlo globoko v Malo Azijo, severno Afriko, Evropo. Ko je leta 313 cesar Konštan-tin z milanskim odlokom zagotovil uradno svobodo, je Cerkev pod papežem Silvestrom I. stopila iz katakomb na beli dan z veličastnim sijajem in svobodno zaživela s svojim nezlomljenim misijonskim zagonom. Slično kot množice kristjanov v prvih krščanskih stoletjih, so bili avstralski konvikti iz Anglije in Irske brezpravni sužnji, izmeček človeške družbe. Transportirali so jih bili v Avstralijo brez pravičnega vzroka, brez sodnega postopka, brez obsodne listine. Bili so žrtve tlačenja in odpora proti tlačenju, nezakonitosti in zahtev po zakonitosti. Katoliški konvikti niso imeli pravice do lastnega bogoslužja, niso niti smeli svoje vere javno pokazati, kaj šele v dejanju izražati. Izpričati so jo mogli le v tihoti svoje vesti in skrivni molitvi. In so opravljali svoje molitve po skalnih votlinah, v temnih luknjah kaznilniških trdnjav, v groznih jet-niških celicah brez verskih simbolov in brez žarkov upanja. Težko prisilno delo pod pekočim soncem ali v viharjih in deževju zime, ob pomanjklji- vi hrani in vodi, jim je bil edini olajševalni oddih — bridek trd Working Holiday. človekoljubnost protestantov, ki se z njo ponašajo, zelo kazi dejstvo, da so katoliški konvikti morali prisostvovati protestantskemu cerkovanju — in to pod grožnjo hude ka*ni. Kdor se je upiral, so mu za prvi upor odmerili 25 udarcev, za drugi 50, za tretji upor so ga celo transporth-ali na zloglasni Norfolk Island v Pacifiku, 1500 km. od Sydneya. To je bil otok zavrženih zločincev — počasna, pa zanesljiva umiralnica. Cerkev je vendar živela Očuvali so Cerkev verniki sami, brez duhov- nikov in verske organizacije. Rilo je siccr med njimi tudi nekaj duhovnikov, pa v verigah! Kaznjenci med kaznjenci! Prvi katoliški duhovnik v verigah je bil ir' ske narodnosti. Irska vstaja 1.1798 je skušala lZ' vojevati republikansko ustavo za Irsko, o čemer London ni hotel nič slišati. Vstaja se je končali1 nesrečno, večja moč nasprotnikov in izdajstvo sta jo upropastila. S silnim gnusom opisujejo zgodovinarji kazni, ki so zadele vstajnike: bičanje, m*1' čenje, transportacija, smrtna kazen... Leta 1800 sprejme Avstralija prve transport teh vstajnikov. Med njimi je bilo najmanj šest katoliških duhovnikov in en protestantski pastor« Henry Fulton. Ta je “pod pritiskom” priznal knv' do in pristal na dosmrtno transportacijo. Vendai je ostal kaznjenec le deset mesecev, nato so ž11 pomilostili in je smel opravljati posle anglikanske' ga kaplana. Tudi dva katoliška duhovnika sta bil® pomiloščena, preden je odšel na pot transport eden je poprej umrl, ostali trije so prispeli v Sy(' ney z drugimi kaznjenci vred. rold- Čudaški trpin — Fr. James Harold Med temi zadnjimi je bil Rev. James Har Obdolžili so ga bili, da je vodil vstajo v svoji žup niji na Irskem. Res je bil bojevitega značaja 1 kadarkoli je med konvikti v Avstraliji nastala n® zadovoljnost, so oblasti takoj obdolžile soudele2 ^ Fr. Harolda. Tako tudi v nameravani zaroti pripravah za vstajo leta 1800. Sicer se vstaja sprožila ni,' ali ko so oblasti namero odkrile “i se brezkončna zasliševan-ja in tu je Fr. Ha’0 morda preveč širokoustno govoril in spravil v 1» nit' bo zarotnike neprekosljivo patro kaznovale. Vršila •oi(1 težave konvikte, ki mu niso bili naklonjeni. ^ za neke namišljene sekire. gj Raznesla se je namreč bila govorica, da 30 ^ irski konvikti nakovali zalogo sekir za vstajo, jo baje sklenili med tem, ko so bili protest*11 pri svojih cerkvenih opravilih. Sodišče je na načine skušalo izsiliti priznanje o teh skritih kirah in je postopalo neizrečeno nečloveško. ^ Točno je popisan na primer postopek z°jqo zoper nekega 201etnega Paddyja Galvina: prvih ^ udarcev je dobil po plečih, da je odpadla vsa ža — pleča so postala “gola”; drugih 100 Je ^,|fl dalo po zadnjici, tretjih 100 na meča, da Je j vse samo kepa razbitega mesa. Anglikanski P0^ Marsden, član sodišča, opisuje potek zališeva tako: 1ofi® “Galvin je bil včeraj spet zaslišan. Vedel se Je brezbrižno, zato sva Mr. Atkins in jaz odredila, da se najostreje kaznuje. Imela sva nado, da vendar izda skrivališče sekir, (ki jih pa sploh bilo ni). Čeprav je še prav mlad, bi se dal raje umoriti kot bi zinil besedo. Trikrat so ga sneli. Pošteno so ga Premlatili, najprej na hrbet, potem spodaj, ker hrbet ni mogel več sprejemati udarcev. Galvin pa J® ostal trdovraten kot tedaj, ko smo ga privezali- Prav tako še potem, ko so ga odvedli v bolnišnico, in tudi danes ni drugačen. Prepričan sem, da bo prej umrl, kot kaj izvemo od njega”. Ako je celo pridigar “čistega evangelija” tako ravnal z obdolženci, kaj so si dovolili šele drugi sodniki! Marsden ima res zasluge za razvoj poljedelstva in volnene industrije, za vero in človečan-stoo mu jih ni mogoče pripisati. Častniki, ki so imeli nalogo, da presodijo poročilo preiskovalnega sodišča, so izjavili, da ni mogoče dokazati obstoja zarote in nameravane vstaji kljub temu so priporočili, naj osumljenci prejmejo hudo kazen: pet od njih naj dobi po 100 Udarcev, štirje po 500, sedem po 200, nato jih je (Ijl*4 K^jigraPile Ti dve kratki zgodbici sta vzeti iz znanega THE READEK’S DIGEST. Priobčujemo ju za razmišljanje, recimo — v smislu ugank. Morda *« kdo najde, ki bo napisal, ali napisala, kaj pride mislečemu človeku na misel in pod pero, ko jih bere. — Ur. Prva: Odlična inženirka se je obrnila na svoje-delodajalca s prošnjo za povišanje plače. Mož Je sprva odkimal in rekel: , “Ni mogoče! Saj imate že zdaj večjo plačo . °t inženir pri vaši sosednji mizi. Pa ima družino ’n Pet otrok.” Inženirka je odgovorila: “Glejte no, jaz sem pa mislila, da določujete ^ ace po tem, kar tu produciramo v delovnem ča-. ’ ne pa po tem, kar kdo producira doma na svo- 0 lastno odgovornost.” .. Delodajalec se je vdal in inženirki povišal Plažo. XXX Druga: Diana ima 15 let. Njena naloga je, da ..^erji pomije in pospravi posodo. Sinoči je pa j . Po večerji planila k telefonu in se pogovar-g.j®' 8 Prijateljicami cele pol ure, Tedaj se je ogla-hišni zvonec in Diana je planila k vratom. Bile treba transportirati na Norfolk Island. Da je bila mera polna, so prislili Rev. Harolda, da je moral z obema rokama objemati steber bičanja, ko' so obsojenci prejemali nečloveško kazen. Tudi Rev. Harolda so odvedli na Norfolk Island, leta 1807 pa z drugimi kaznjenci vred v Tasmanijo. Naslednje leto so ga poslali nazaj v Sydney in kmalu pogojno pomilostili. Verjetno je zdaj na skrivnem vršil duhovniško službo v Syd-neyu. V letu 1910 se mu je posrečilo, da je zapustil strahotno avstralsko kolonijo in odjadral v Ameriko. Nekaj časa je deloval v Rio di Janei-ro, nato v Philadelphiji. Končno se je vrnil na Irsko in pri slabem zdravju župnikoval do lete 1830, ko ga je mila smrt kot osemdesetletnika rešila nemile usode trpina. Naj še to povemo o njem, da je iz svojega pregnanstva pisal več pretresljivih pisem guvernerju. V enem takem pismu prosi za dovoljenje, da bi smel obiskati duhovnega sobrata, bržčas zato, da bi se spovedal in mordaa našel priložnost za ma ševanje. Toda tudi ta prošnja, kakor toliko drugih podobnih, je naletela na nerazumljivo praznino človeškega sočutja... so druge prijateljice, ki so jo prišle čakat, da grudo skupaj k neki zabavi. “Samo minuto, takoj bom pripravljena!” Tedaj se oglasi mati: “Nisi še pomila posode. Sploh se je še pritaknila nisi.” “Oh, mama, ko so pa že tukaj! Vendar jih ne morem pustiti, da bi me čakale. Ali res moram iti pomivat?” “No, no, le pojdi z njimi in dobro se zabavaj. Bom že jaz pomila namesto tebe.” DAiROVI ZA TISKOVNI SKLAD Po £ 5-0-0: Martin Nerat, Dr. Mihael Colja;.. Po £ 2-0-0: Gizela Hozjan, Cvetko Falež, Edvard in Vinko Molan; Po £ 1-0-0: Mirko Srbinek, Karl Dolenc, ivan Makovec, Štefan Kolenko, Anton Ivančič, Branko Kalc, Franc Valenčič, Slavko Zupanc, Renzo Trin-co, Neimen., Jože Kurinčič, Ludvik Cerkvenik, Joe Medven ; Po 10 šil.: Jožef Slavec, Vlado Jelerčič, Stane Vrtačič, Jakob Robar, Ivan Čufar, Marija Ratko Lojzka Vučko, Rihard Twrdy, Angela Mdjites, Franc Danev, Herman Muznik, Ivan Žižek, Slavko štrukelj, Rudolf Uljan; \ Po 5 šil.: Jože Konšak. Prisrčna hvala vsem' in velik BOG POVRNI! Omogočili ste, da je pričujoča številka “debelejša”! Ali bodo posnemale! dobrih zgledov poskrbeli enako za — oktobersko??? KRIŽEM AVSTRALSKE SLOVENIJE NEW SOUTH WALES Albury. — Nov slovenski zakonski par se je nastanil med nami. Poroka je bila 8. avgusta v Cobramu.-Ženin je bil Jože Vuga, ki je že delj časa v Avstraliji in si je izbral Albury za svoj dom. Nevesto je dobil iz Viktorije v osebi gdične Rozi Hvala, ki je šele pred pičlim letom prišla v Avstralijo. Izrekamo jima iskrene čestitke in jima želimo prijetno bivanje v našem mestu. — Albur-ski Slovenec. Canberra. — Pred kratkim sem dobil pri rojaku naslov lista MISLI in ga takoj naročil. To bi bil storil že davno, če bi vedel za naslov. Moram reči, da se mi list zelo dopade. Po mojem mnenju bi morali rojaki, ki ta list poznajo, svojini znancem že ob prvem srečanju pokazati list in jim dati njegov naslov. Novic iz Canberre ne vem veliko. Imamo lepo vreme, mraza pa tudi veliko. Pozdravlja rojak iz zelenega Štajerja — Štefan Babšek. VICTORIA Geelong: — Dragi Ivan Mlakar: — Strašno se mi je dopadel Tvoj dopis v MISLIH za avgust. Tako lepo si opisal svojo osebo, da se mi noč in dan sline cedijo po Tebi. Takoj sem Ti pisala in v duhu pokimala, pa ker nisi dal v list drugega naslova kot Mt. Gambier, ni nič čudnega, da je po enem tednu pismo prifrčalo nazaj. Prihodnjič napiši cel naslov, ali pa dovoli uredniku, da mi ga sporoči, še bolje pa narediš, če pošlješ uredniku svojo sliko, da jo objavi v MISLIH, čeprav vem, da se bodo “čebule” po vsej Avstraliji kar trgale za takega “krompirjevca”, bi vseeno rada videla Tvojo sliko, posebno če bi kazala, kako igraš karte v Nangwarryju. Ker pa menda zapraviš ves svoj zaslužek pri kartah, Ti ponudim, da bom jaz plačala stroške uredniku, kolikor bo slika stala. (Draga bo: za vsako inčo Ivanovega vratu 10 šilingov — Ur.) Zdaj naj Ti še o sebi kaj povem. Majhna sem kot žaba, zato bi bilo kar prav, če bi se nekoč pisala Mlakar, pojem pa kot slavček in sploh bi bila Ti in jaz čeden par. Zato Te tudi prav lepo pozdravljam in Ti še enkrat naročim, da pošlji uredniku svojo sliko. Tvoj — Čebulček. Bentley: — Zopet pošiljam rešitve ugank. Imenitno se mi namreč zdi, ko vidim svoje neznatno ime natisnjeno v MISLIH. Ko moji možaki berejo list in pridejo do ugank, se mi smejeje: Aha, mama, pa si jo spet pogruntala! Prav nedolžno veselje, kajne? In še to bi hotela povedati, da so MISLI čedalje bolj lepe in jih vsi prav radi beremo. Lepa je bila povest “Čudežna palica” in naš dragi p. Bazilij nam vse novice natipka — vesele in Žalostne. — Franca Štibilj. Melburne: — Redno čitam list MISLI — p1'* prijateljicah. Gola lenoba mi ni dopustila, da b> pisala in se naročila na svoje ime. Končno sem vendar prijela za pero in pišem. Prilagam naročnino in rešitev ugank. Želim mnogo božjega blagoslova pri delu za naše priljubljene MISLI —Francka Nuncija. Blackburn: — Sobota, je, čas počitka in pisanja pisem, pa tudi kratkočasja ob naših zlatih MISLIH. Lep pozdrav vsem rojakom po Avstraliji. Novic ne vem posebnih. Pred kratkim ae,n obiskal rojaka v puščavi, kar okrog tisoč milj 0i'ek in drugih naših dreves. Naenkrat zagledava akih 50 yardov proč skupino zajčkov. Nisva jih Pričakovala, zato sva iznenadena segla po puš-atl in streljala kakor za stavo. Na žalost pa no-. en zajec ni padel. Za tolažbo sem vzel svinčnik n napisal kitico: Smešni lovci so hodili, da bi zajcev nastrelili. Puške res da pokajo, mimo zajcev streljajo. šla sva naprej kakih deset minut. Zaslišiva Ha anje ne*<'^ živali. Takoj spet nastaviva puške , strel. Mislila sva, da imava pred seboj trumo Kanp-1)O 4.:i_ ____________________ J i rr °Jev. §e danes hvaliva Boga, da spet nisva nič v e'a, ker kmalu sva videla, da sva streljala na Sv’ v *coz samotnega farmarja. Spet sem potegnil lBčnik in naredil kitico: V gostem leskovem grmovju, v hudem gozdnem tam skalovju, koza je kot kangaruj... Lovca pa kot kozla, pfuj! js, '-^a sva imela dovolj teh lovskih uspehov. Po-co ■U SVa sarn°ten hotel in poplaknila lovsko sre-b ,.,n — jezo. Pozdravljam vse rojake, ki znajo Je i-abiti puške kot midva. — Stanko. SOUTH AUSTKALIA Woomera: — Od mene ni lahko dobiti odgovor, pa tudi do mene prihaja pošta jako počasi. Zaposlen sem v puščavi in vsak teden se naša karavana preklada iz kraja v kraj. Pošta in hrana nam prihajata po enkrat na teden. Urejeno je, da pride, kadar pride, ob petih popoldne, večkrat se pa zamudi in pride pozno ponoči, ko že po večini spimo po šotorih. Noči so zdaj dolge in človek težko bere in piše ob petrolejki. Najbolje je vse odložiti na soboto, ko človek pri belem dnevu lahko kaj takega v roke vzame. Toliko za danes. Prilagam naročnino in lepo pozdravljam. — Herman Muznik. TO IN ONO IZ BRISBANA Stanko Sivec Brez dvoma je Slovence po vsej Avstraliji razveselila vest, da se je v Sydneyu spočela dobre-delna ustanova SLOVENSKA KARITAS pod vodstvom č. g. dr. Mikule. Vse hvale vredna zamisel! Postanimo vsi tej ustanovi velikodušni prijatelji. Ni bilo malo primerov, da je rojaka naenkrat zadela velika nesreča. Zgodilo se je da je kdo prihitel na pomoč z apelom za zbirko, dostikrat pa morda nikogar ni bilo, ki bi se spomnil na besede pesnika: Otiraj bratove solze — in oni je moral ostati sam s svojo nesrečo. Bodimo pripravljeni da se odzovemo vsakemu pozivu Slovenske Karitas. če vsi po malem prispevamo, se bo veliko nabralo. Z veseljem bomo zasledovali v MISLIH delovanje te dobrodelne ustanove. Želimo ji najboljših uspehov. Slovenska naselbina v Brisbanu narašča. Srečavamo nove rojake, ki so še malo časa v Avstraliji, pa tudi take, ki so tu že več let iskali srečo po raznih krajih, končno se pa odločili za Brisbane. želeti je, da bi se vsi ti rojaki in tukajšnja “Planinka” med seboj dobro spoznali in združili v društvenem delu, da bo napredek viden. Odbornikom društva lepa hvala za brezplačno žrtvovanje v prid skupnosti v okrilju edinega slovenskega društva v Queenslandu. Med novodošlimi v naše mesto sem našel tri nove naročnike na list MISLI. Upam, da bodo z veseljem segali po tej dobri duševni hrani, polni slovenskega duha. MISLI so prav priljubljen mesečnik in sorazmerno po najnižji ceni med emigrantskim tiskom. Napredovale so že mnogo, niso pa še popolne. Naročniki bi morali poleg gmotnih prispevkov pošiljati MISLIM tudi nekoliko zdrave kritike in dobrih nasvetov, to bi pripomoglo k nadaljnjemu napredku. Nekoliko predlogov naj kar tu podam. Na veliko noč smo imeli v Brisbanu priliko poslušati pridige č. p. Ambrožiča, ki je tudi urednik MISLI. Slovenci tu smo se uverili, da je pater odličen pridigar. Zakaj ne objavlja svojih pridig v MISLIH? Prav pogrešamo jih. Pridružujem se mnenju Brezavščkove družine v severnem Queenslandu, ki je nekoče izrekla željo di bi MISLI prinašale nedeljske evangelije tistega meseca. Morda MISLI smatrajo, da imamo v Avstraliji na razpolaganje dovolj takega čtiva v angleščini. Toda dejstvo je, da je treba poprečnemu Slovencu nekaj let bivanja tu, da si more pomagati z angleščino. Članki o razliki med katoličani in drugoverci so v naših MISLIH tudi kaj redki, kratki in površni. V Brisbanu se je najmanj deset rojakov poročilo z drugoverci. MISLI bi morale jasno in večkrat prinesti članke o mešanih zakonih in pod kakšnimi pogoji so dovoljeni. Kdor ima stare BOGOLJUBE, bo v njih dobil tu in tam članke, ki o tem razpravljajo, če je BOGOLJUB smatral za koristno, da se objavljajo taki članki sredi katoliškega sveta kot je bila tiste čase naša domovina, toliko bolj pripada to MISLIM, ki imajo opraviti z nami — živečimi sredi drugovercev. MISLIM lepe pozdrave in veliko nadaljnjega napredka! TANTANGARA - ŠPANSKA VAS? Ivan Burnik PA VENDAR NI ŠPANSKA — avstralska je. Leži na nizki planoti Avstralskih Alp. Nastala je zaradi vrtanja v notranjost teh gora, da se napravijo predori in umetna jezera za kar najboljšo uporabo vodnih sil v gospodarske namene. Lepo število Slovencev nas je v tej vasi, ležeči kakih 50 milj jugozahodno od Coome. Obdaja nas nizko gričevje, poraslo z značilnim gozdom evkalipta. Vas se deli v dva dela — vsaj mi smo jo tako razdelili in vsakemu delu dali ime: Nungar Samec in Nungar Samica. Kot že ime pove, v prvem delu bivamo moški, ki nas je okrog šest sto. Druga polovica je za družine in ženske, ki so zaposlene v uradih in pri raznih lažjih delih. Rov, ki ga vrtamo in je le eden stranskih žil, bo dolg 10 milj. Predvidevajo, da bo končan leta 1962. Vezal bo reko Murrumbidgee River /. reko Eucumbene River. Obe reki bosta polnili gigantski rezervoar Adaminaby Dam, kjer bo zbrane vode osemkrat več ko je ima sydneysko pristanišče. Od tam se bo voda stekala skozi 14 milj dolg predor v Tumut River. Pri Tumut Pondu se obema rekama pridruži še reka Tooma. Vzdolž Turnuta zbrana voda štirih rek bo gonila pet central in hitela dalje v dolino Murrambidgee, kjer jo bodo izkoriščali v namakalne namene. Na tem odseku so začeli vrati pred letom dni. Delo hitro napreduje. V enem samem delovnem tednu v juliju so prodrli v notranjost 492 čevljev — s tem so dosegli državno prvenstvo. Na žalost smo pa prav 30. julija — kot v zasmeh na ta uspeh — doživeli hudo nezgodo, pri kateri sta izgu' bila življenje dva delavca. Dva druga sta bila težko ranjena in sta pozneje podlegla poškodbam. Jaz sem nezgodo takole doživel: Ura budilka je zaropotala. Jutro je bilo oblačno in pusto. Zrak je dišal po snegu. Obrnil sem se na drugo stran in hotel spati. Pa je potrka' ■a vrata Jože. “Sedem je ura, ali še ne boš vstal?” “Ah, kaj bom vedno delal! Nihče me ne Prl' ganja. ‘Sick pay” imam nalašč zato, da včasih ma' lo poležim. Povej jim, da sem bolan.” “Bom.” In je zaloputnil vrata. Bilo je pol štirih popoldne. V predoru je je^' nilo. Obenem z gromom se je zaslišal krik, ki J1, prinašal vonj po krvi. Srca so se stisnila. Steki’ smo v temo predora. “Jože, Jože, kaj pa je bilo?” Bled in prepaden je slonel na steno in nlfi gledal z velikimi svetlimi očmi. Njegova minersk® obleka je bila razcefrana, na komolcu je rah 0 krvavel. Lojze — tudi Slovenec — je bil san’u preplašen, nam je razložil: “V izvrtane luknje smo hiteli polniti streliv°’ Ko je bilo že skoraj vse končano, kar naeki0 “vuf!” — tukaj nas imaš...” Iz neznanih vzrokov je v spodnjem desn^11 kotu eksplodirala mina. Vrglo jih je kot smeti 1 jih zabilo v ateno. Plačali so prvi štirje, najbli^1' Jožetu, ki je bil takoj za njimi, je raztrgalo j°P.' ’ Dobil je tudi nekaj manjših brazgotin. Dru£' pet, ki so delali na levi strani predora, se ni n zgodilo. Jože si je opomogel. Oponesel mi je: “Ti imaš v glavi radar, Ivan!” # “Da, tako mi je danes, kakor da sem se novo rodil.” , „ A(>$' Delati bi imel prav v tistem spodnjem nem kotu... “Tudi ti imaš dobrega varuha, Jože.” “Da!” hi Stegnil je roko in pokazal s kretnjo, držal mačko za vrat. “Tako, vidiš, me je držalo...” Vseh Slovencev nas je tukaj okrog 25. \^e. jajo in odhajajo, kljub temu nas ostaja lep0 (Konec str. 19.) 1«5!> WAGGA WAGGA LEPO SE JE OBNESLA TRIDNEVNICA na cast Materi božji v Waggi. Na željo prev. škofa (h'- Henschkc-ja so se zbrali novi naseljenci raz- narodnosti v prelepi stolnici vsako jutro in Vsak večer. Namen je bil, da opravijo sv. spoved v lastnem jeziku in tudi pomolijo in zapojejo po domače v narodnostnih skupinah. Najbolje so se odzvali Poljaki, Hrvatje in Slovenci. S slovensko pridigo, molitvijo in sveto Pesmijo so naši rojaki vodili Večerne pobožnosti. ”'lo je kar lepo. Na praznik Marijinega Vnebovzetja smo se zbrali k skupni sv. maši v isti stolnici. Naši rojaki so bili kaj iznenadeni, ko so videli, da pri oltarju streže slovenskemu duhovniku dobrodošli 'omar iz 200 milj oddaaljenega Dookie-ja v Vieto-1g'. Jože Maček. Morda je imel v mislih roganje k Mariji Pomagaj na Brezje, ki je prav k»ko Gorenjka kot on, pa se je med potjo izgubil Jn zašel v Waggo. No, nam je bilo jako drago! Zvečer so so nas pa prav tako prijetno presenetili romarji iz Melbourna in Snowy Mountains. ast jim, da so iz take daljave prihiteli med nas. V nedeljo smo imeli Slovenci posebno službo PODOBA IZ SANJ Ivan Burnik Napočil je dan. Zvonijo zvonovi, budijo iz sanj brneči glasovi. Hej, veter! Objemaš brnjice po gmajni; odhajaš, tih spremljaš pastirja v poljani. V dolino se (kriješ med praprot — kot ptica. “Počakaj, ne čuješ?” kriči pastirica i kot jagoda rdeča. Las bujnih vonjave dehtijo kot trave čez polja kipeča. Nedolžen objem, mladost, trepetanje.. . Milina na vsem, kar nosi te sanje. božjo v Presentation konventu in smo v pridigi preromali z Marijo Pomagaj njena zgodovinska svetišča, da smo poživili pobožnost do nje, ker hočemo ostati zvesti svojemu narodnemu izročilu: “Marija Pomagaj Slovencem vladaj!” Imeli smo pa tudi izvencerkveno prireditev in to v soboto zvečer. Zbrali smo se v farni dvorani škofijske cerkve, ki nam jo je g. škof velikodušno odstopil. Prijetno smo se zabavali ob svi-ranju odlične godbe “Sky Masters”, možje in fantje so pa pod vodstvom g. Bernetiča prepevali naše pesmi, da je mogočno donelo po lepo okrašeni dovorani Zasluga za okrasje gre rojakoma Luliku in Veliščku. Vabilu na zabavo so se v lepem številu odzvali tudi avstralski domačini in s tem pokazali, kako cenijo slovenske someščane v svoji sredi. Naš najodličnejši gost je bil prevzv. škof Henschke sam, imenovati bi bilo zlasti še predsednika Good Neighbour odbora, Mr. Thomasa z gospo, in velikega našega prijatelja Mr. Johna Ryana z gospo. Vsi ti so se prav dobro počutili med nami. Ne bomo zlepa pozabili izvrstne zakuske, ki bi bila dobra za še tako imenitno ženitnino. Za zakusko in sploh vso prireditev gre zahvala rojaku Vladu Grosu in njegovim požrtvovalnim pomočnikom in pomočnicam. G. Gros je pravi mojster za izvedbo podobnih prireditev, kar je tudi umetnina svoje vrste. Končno je treba poudariti, da so prireditelji namenili ves čisti dobiček večera SLOVENSKI KARITAS v Sydney. Posebno za to dobroto jim gre vsa zahvala in velik Bog povrni! Po končani tridnevni slovenosti so dejali, da je to le prvo poglavje v njihovih načrtih, torej na svidenje kmalu zopet! Dr. Ivan Mikula LIŠAJI Tvan Burnik Rumeni rastejo lišaji, brez cvetja so in brez duha. \ si polni so jih gorski gaji, kot daljna tundra severa. Podobna njim je moja pesem: Parnasa ne pozna višav, iz tal poganja dih njen skromen, s krvjo prepojen — klic puščav. Lišaje toplo sonce vabi, njegova moč jim rasti da. Kaj ustvarja pesem? Kaj jo grabi? Budi jo želja — sen srca. SOCIALNE USTANOVE V AVSTRALIJI Zvonimir Hribar Podpora brezposelnim DO TE PODPORE SO UPRAVIČENI brezposelni moški v starosti od 16. do 65. leta; ženske od 16. do 60. leta, če so tudi drugače kvalificirane. Poleg starostne meje prihajajo v poštev še drugi pogoji: Kdor aktivno sodeluje pri štrajku in zato nima posla, ni upravičen do brezposelne podpore. Brezposeln delavec, ki želi dobivati podporo, mora biti za delo sposoben in voljan zaposlitev sprejeti, kadar jo dobi. Brezposeln delavec mora dokazati, da je skušal zaposlitev najti; dal se je registrirati tudi na delovnem uradu. Seveda velja isto za brezposelno delavko. Višina podpore za upravičence je naslednja: Samske osebe prejmejo na teden po £ 2-10-0. Oženjeni prejmejo poleg gornje vsote še za ženo £ 2-0-0 in za vsakega otroka pod 16 leti po 5 šilingov. Do te podpore so upravičeni, četudi morda prejemajo po £ 1-0-0 na teden iz kakih drugih virov. Če jia prejemajo, več, se jim brezposelna podpora zniža. Podpora v bolezni. Višina te podpore je enaka brezposelni podpori. Kdor jo želi prejemati, mora dokazati, da 1. je začasno zaradi bolezni ali nezgode za delo nesposoben, 2. da zaradi tega trpi na izgubi dohodkov. Poročene ženske, ki zanje lahko skrbi mož, do te podpore niso upravičene. Podpora vdovam. Njena višina odvisi od tega, koliko premoženja in dohodkov ima vdova. Zato je ta podpora razdeljena v 4. kategorije. Naj pripomnim, da so do te podpore upravičene tudi žene, ki jih je mož zapustil, oziroma je moral v umobolnico. Starostna podpora. Ta se izplačuje moškim nad 65 in ženskam nad 60 let. Koliko kdo dobi, je spet odvisno od njegovega ali njenega premoženja in dohodkov. Izključeni od te podpore so tisti, ki 1. niso državljani, 2. so si sami zakrivili izgubo premoženja, 3. so na slabem glasu. Podpora invalidom Upravičeni do te podpore so vsi, ki so nad 16 let stari in za zaposlitev stalno nesposobni, med njimi na primer slepci. Pogoj je pa, da bivajo v Avstraliji že vsaj 5 let. Ta podpora znaša na teden £ 4-0-0, oženjem dobe še običajno podporo za ženo in otroke. Slepci prejemajo to podporo neglede na višino drugačnih dohodkov, dočim se drugim invalidom določi njena višina po stanju premoženja in dohodkov. To se pravi samo zares potrebni so do nje upraviči' ni. Za invalide pa Avstralija še drugače skrbi’ Vzdržuje posebna središča, ki skušajo ljudi s telesnimi hibami usposobiti za samostojno življenje in zaslužek. Zaključek. Naštel sem v glavnem vse ugodnosti, ki j'*1 nudi država na področju socialnega skrbstva. N1' sem se spuščal v vse podrobnosti, ki se utegnej0 spreminjati od primera do primera. Vsa pojasnil*-dejejo uradi za socialno pomoč in delavski uradi- i p k a... ★ Nova družina je prišla med nas. PozneJe sem zvedel, da so v nedeljo iskali katoliško cel kev. “Tamle je zvonik z uro!” jo je pogrunt*1 Andrejček in mahnili so io po ulici. Pa je b’ vse zaprto ■— po sobotnem večernem plesu. f° skušali so namreč priti — v collingvvoodsko meS tno hišo. Je že tako v Avstraliji, da imajo “zvonik® mestne hiše, cerkve pa so navadno brez njih-se z dobro voljo le pride do najbližje ,cerkv®> četudi je prvo nedeljo mestni stolp kriv kažip0. So mnogi, ki jim ni dosti mar in jih tudi * _ mestni “zvonik” še ni spravil v nedeljo dopol so pa založeni s kupi ničvrednih “komikov”, ki So revni oblikovno, vsebinsko in jezikovno. Kaj Pametnega in lepe angleščine se noben otrok iz ne bo naučil. Sedaj imamo priliko, da kupimo naši deci lepo *Justrirano, vsebinsko bogato in poučno povest o ^®l'jančevem Pavleku. V njej nam je pisatelj Kun-Clc izčrpno podal vso slikovitost naše zemlje. Prav Sotovo je večini bralcev pisatelj Kunčič poznan še lz domovine, saj že nekaj desetletij piše izrecno Za mladino. V emigraciji (Argentina) je Kunčič spoznal !eliko nevarnost, ki preti slovenščini v vrstah na-s'h mlajših. Občutil je, da bo ta rod brez znanja 'Materinščine, brez oživljanja slik, ki jih je odne-^ iz domovine, polagoma utonil in se pretopil v narod ter tako izbrisal za seboj sled porekla in "padnosti majhnemu, a visoko kulturnemu narotl-U’ kajti otroci se najhitreje asimilirajo. L . Zatorej bi prav ta knjiga morala biti na knji-Polici vseh tistih družin, ki žele, še bolj pa ki si resno prizadevajo, da bi jim otroci raščali v ponosu na dejstvo, da so Slovenci. SL ^ n j e j je Kunčič zgostil vse prirodne lepote °venije, zgodovinske znamenitosti, oživil spomin a naše zaslužne pesnike in pisatelje, zbral niz narodnih pesmi, živo prislikal bajeslovna bi-^ 'z naših gora, voda in podzemlja. Vse to je svojevrsten način povezal s pridobitvami da-a^snjih časov, tako da odgovarja zahtevam in oku-^anašnje čitajoče mladine. sk ^orjančev Pa vlek je sanjav deček, sin sloven- 0 e emigrantske družine, ki si je ustavarila novo ^1'Jišče v argentinski pampi. Tam mu babica ^Poveduje pravljice iz davnih dni Slovenije, ter P1'* tem tako živo opisuje njegovo rojstno zem- ljico, ki jo je zapustil v svojem tretjem letu, da si fantek vroče zaželi odpotovati tja, onstran morja..,. Z babico sta odposlala v Slovenijo pismo, naslovljeno na Triglavanko, kraljico vil v Zlatorogovem kraljestvu pod Triglavom... Nekega dne se Pavlek težko prehladi... Sam “Čatež” ga obišče in z letečim krožnikom poletita preko oceanS v Slovenijo na povabilo Triglavankc in njenih podanikov. In vse tisto, kar smo mi videli, čuli in doživeli v otroških letih, pa sedaj na žalost že pozabljamo, oživi pred vzhičenim Pivle-kom. Palčki, škratje, vile, gorski mož, povodne deklice, deklica s kačjo glavo, čarovnice na metlah, Kralj Matjaž in njegova vojska in kaj so vse! Povest obsega 179 strani potovanja po pravljičnem in resničnem svetu. Otroci, ki še čitati ne znajo, bodo komaj čakali, da pride tista ura, ko jim bosta očka ali mamica spet prečitala ali povedala nadaljnje poglavje te povesti. Kako bi ne vedela, saj sem mati sedemletnega dečka. Pa ne samo pravljična bitja, tudi resnične ljudi srečuje naš Pavlek in to take osebnosti, kot so doma pač samo v Sloveniji: divji lovec, gostilničar, vaški stražmojster, lačen pisatelj, itd. itd. Vsled pomanjkanja prostora pač ne moreni navesti vseh privlačnosti te povesti, ki je pisana za vse otroke: mlade in stare. Stari si boste ob njej prav gotovo ogreli srce, saj je tako topla in prav po domače pisana, kot da pripoveduje babica pri peči, obenem pa je eno najlepših, najkoristnejših daril, s katerim morete ob vsaki priložnosti razveseliti vsakega. Pa tudi našim slabim lastnostim pisatelj ni priznasel, na duhovit in zabaven način jih je poosebil v škratih in vilah... Pavla Miladinovič TANTANGARA (s str- ic) vilo in skoraj ni dela, da bi ne bilo zraven pridnih slovenskih rok. Z mračno slutnjo in s strahom v očeh žrtvujemo dneve in leta za boljšo bodočnost sebe samih in Avstralije. Najbolj prijetno nam je, kadar sedimo za mizo vsi skupaj kot ena sama velika družina. Vsakdo rad pove kaj domačega, kar je zanimivo za vse in nam je skupno. Dragi Slovenci! Potom MISLI sprejmite moje prisrčne pozdrave. Posebno vi, ki delite z mano usodo v rovih Snežnih gora. Izpod Triglava V PODKORENU, na Jesenicah in v mnogih drugih obmejnih krajih Slovenije lahko dobijo na ondotnih postajah za en dolar tranzitne vize za obisk Jugoslavije državljani Avstralije, Severne Amerike in cele vrste raznih držav širom po svetu. PO 20 DINARJEV naj bi bralci plačevali za dnevnika Slovenski Poročevalec in Ljudska Pravica, ker prejšnja cena po 10 dinarjev ni zadostovala, je sklenilo spomladi Udruženje novinarskih podjetij. Takoj se je pojavil v javnosti volik odpor in kazalo je, da bosta časopisa imela še večji deficit. V tej stiski so odločili, da oba časopisa prenehata izhajati, namesto obeh je pa začel izhajati en sam z imenom “Delo’’. CELJANKA STANKA GORIŠEK, 181etna plavolaska, je bila tako “srečna”, da je smela s primernim govorm pokloniti v Belgradu Titu za rojstni dan štafetno palico, ki je poprej šla skozi vso Jugoslavijo in pobirala pozdrave za Njegovo Maršalsko Veličastvo. Med drugimi darovi je dobil slavljenec tudi bicikelj. V TRSTU je slovenski študent iz domovine izjavil poročevalcu Klica Triglava med drugim tudi to: Politični pritisk se doma vedno manj čuti, čeprav o kaki resnični svobodi ne more biti govora. Razlika med preteklostjo in sedanjostjo je pa vendar zelo velika. Sicer pa politični pritisk ni več potreben, ker je država naravnana v smeri gospodarstva. Mladina se ne meni za politiko. Problem pa je vera. Sicer kot organizacija ne pomeni nevarnosti za režim, ker so jo zaprli zgolj v cerkev, za partijo, tudi za same partijce, pa je velik problem. Saj se na debelo na skrivaj poročajo v cerkvi in na skrivaj dajejo krščevat otroke. V nekem kraju v Sloveniji je partija povabila pet ljudi, naj se ji pridružijo, pa so trije odklonili, povabilo iz verskih razlogov. Opozicija napram režimu se bo počasi izoblikovala doma, emigracija s svojo politiko ne pomeni ničasar. Kakšna emigrantska kombinacija ni mogla biti zanimiva le v primeru kake krize — vojne, okupacije in podobno, je dejal študent iz domovine. V LJUBLJANI je gostovalo angleško gledališče “Old Vic.” Priznano med najboljšimi na svetu. Igrali so za Ljubljančane Shakepearjevega ”Ham- leta” v izvirniku. Gledališče je bilo natrpano. Angleži so se čudili, da je med Slovenci toliko ljudi, ki razumejo njihov jezik. Glavni igralec je izja-vil: “Gostovali smo po mnogih deželah, toda verjemite mi, tako čudovitega in toplega občinstva kot v Ljubljani nismo imeli nikjer drugje.” V VOJVODINO se je preselilo v zadnjih letih 363 slovenskih družin, skupno preko tisoč in P°) ljudi. Nastanili so se po večini v Banatu okoli Vršca. Zakaj so šli tja, nismo brali. Na drug1 strani pa je opaziti v poročilih, da prihajajo v Slovenijo Srbi in se naseljujejo zlasti po njenih industrijskih krajih. Zakaj, nismo brali. FILM “QUO VADIŠ” *o pričakovali v Slovenijo, pa ga niso dočakali. Komunistična oblast n111 je zaprla pot. šušterišič, direktor “Vesne” filma, je objavil v časopisju, da Quo Vadiš” nam vsebinsko ne ustreza”. Razumemo! V CELJU PRI MOHORJEVI je izšlo sveto P>s mo stare zaveze v prireditvi rajnega dr. Slavij Mohorjeva je nabirala poprejšnja naročila, da ^ vedela približno, koliko izvodov naj tiska. Ko Je pa bil čas za tiskanje, ji komunistična oblast A1 dovolila natisniti toliko izvodov, kot je bilo nai'°' čil. Mnogo naročil je prišlo tudi iz zunanjega sve' ta, celo iz Avstralije. Zdaj bo morala Mohorjev* naročnikom po več izvodov odtrgati, pa baje “oblastem” bolj prav, če razpošlje knjige v tuj1' no, namesto da jih razdeli doma. Tako morda Avstralija ne bo prikrajšana. BENEŠKA SLOVENIJA je doživela po ^ letih spet tri nove maše. Vsi trije slovenski n°' vomašniki sso bili posvečeni 28. junija v Vid®11’ nove maše so pa imeli naslednje nedelje v sv°' jih rojstnih župnijah. Novomašriik Adolf Dorbo* je ime novo mašo v Lazah, Emil Batistič v P°. činju, Jožef Mučič pa v župniji Ronac. Njih°v! rojaki so storili vse, da bi bili novomašni dneyl kar mogoče veličastni. Vsi trije novomašiniki s° tudi izdali skupno spominsko podobico s samo slo venskim besedilom, čepravse s tem niso prikup1 svojim laškim sosedom in oblastem. Zato pa tolik0 bolj svojim rojakom in tudi nam, posebno Pa zavoljo tega, ker so dali eno tako podbico pos10 tudi listu MISLI — iskrena hvala in čestitke- POD LJUBLJANSKIM GRADOM je bilo & kopano že iz vojnih časov zaklonišče pred boi>’ bami. Zdaj so dotični rov podaljšali do druge*^ brega in nastal je pol kilometra dolg predor P0^ Gradom za avtomobilski promet. Ena odprtina v bližini Mestnega doma, druga nekje na D°‘e jski cesti. STRPNOST IN VERA P. B. A. (Konec) POŠTA JE PRINESLA VABILO na čajanko Pri bankirjevih, isti dan se je pa razvedelo, da je supnik prestavljen nekam na drugi konec škofije. Profesorjeva sta se iznenadena spogledala. Bilo je nekaj, kar je oba enako zanimalo in — čudno dirnilo. Že dolgo se jima ni misel tako soglasno zapičila v eno in isto stvar. “Knjigo mu moram vrniti”, se je takoj do -niislil profesor. “Morda je že nekaj časa vedel, zato ga ni bilo naokoli”, je zamišljeno rekla gospa. Njena nejevolja na župnika je začela hlapeti. Že naslednji dan si je profesor po telefonu 'Ogovoril pol ure za obisk in razgovor pri župniku. “Bom skušal biti na vso moč kratek, gospod Zl>pnik, ko je vaš čas te dni brez dvoma zelo drag. Toda eno poglavje morava nujno še dosta- vi k najinim razgovorom o strpnosti in veri”. “Kakor želite, gospod profesor. Ne skrbite Preveč za moj čas. Bi si ga magari ukradel, če bi drugače ne šlo.” “Hvala!” je rekel profesor. Sedla sta in profesor je povedal vse o čajanki, o svoji ženi, o lzjavi doktorjeve gospe, o svojem vznemirjenju *n celo o neumnih sanjah. Zaključil je: “Vse to me pošteno jezi te dni. Zdaj pa še t°> da vi odhajate!.” Župniku je ušel glasen smeh, da je odmeva-°'Od vseh kotov. “P«stali ste nestrpen, gospod profesor! V nevarnosti ste, da postanete tudi — veren! Ko sem Vas prvjč srečal, je bilo obratno. Bili ste ja-*° strpen, pa dobro zavarovan pred vero. Kaj če Se obrne in... ” Profesor jo zamahnil z roko. “Tako slabe šale še niste izrekli. Kje ste 2®li misel, da se bližam veri? še od daleč ne! k naJ jo dobim od žene, ki se napenja kot ža-in se baha, da je to-le knjigo požrla in prebila s platnicami vred, pa postala strupeno ne-^1-pna? Ali naj jo dobim od doktorjeve gospe, 1 veruje iz golega koristolovstva? Ali naj jo °bim iz vaše knjige in postanem po žensko do-^ijav kakor...” župnik je dvignil obe roki in skoraj zavpil: “Nehajte, nehajte, ustavite ploho besed! Saj ^ drugega kot gole besede! Postajate nestrpen, , Je vaša gospa ostala že daleč za vami. Toda j 0 ve, kdo ve — če ni prav ta vaša nestrpnost tudi prvi korak do vere!” Profesor je kar zazijal. Potem je rekel: Dragi gospod, bodiva vendar vsaj za hip resna! Vsa čast vašemu talentu za humor, ki si celo logiko za igračo izposoja. Ali danes, ko stojiva oba pred slovesom, bi si želel resno in premišljeno besedo od vas. Kaj pravite k izjavi doktorjeve? Kako sodite obnašanje moje žene? Končno, kako si razlagate moj padec iz ravnotežja?” Župnik je uvidel, da ima pred seboj drugačnega moža kot doslej. Nekaj se je moralo zares obrniti v njem. Minila ga je vsa šaljivost in je počasi spregovoril: “Gospod profesor, vse te reči — vsaj glede doktorjeve in vaše — bi si lahko sami razložili s pomočjo psihologije. Psihologija je popolnoma naravna reč in posvetna znanost, ki razlaga duševne procese v človeku. Na kratko: Vaša gospa je pač že dolgo komaj zavedno trpela poleg vas v občutju, da s svojo pičlo izobrazbo vam nikakor ni kos. Ni mogla upati, da bi se kdaj mogla meriti z vami na vsem obširnem polju izobrazbe. Pa je naneslo, da je v verskem pogledu segla nekoliko globlje. Začutila je, da se tu lahko spoprime z vami. Kar imenuje Anglež Minority Com-plex’, je planilo iz nje, odtod njeno nenadno drugačno vedenje napram vam. Na verskem polju vas je prehitela, pokazati mora, kako vas je zadaj pustila. Ne zasluži pohvale, pa tudi obsodbe ne — razen v luči vere same. S tega vidika pa Ti človeške duše še ne morete presojati.” Profesor je preložil koleno čez koleno in povesil oči. Župnik je nadaljeval: “Doktorjeva gospa, hm! Najbrž ni natanko tako mislila, kot pravite, da je rekla, čuvati nad vero v srcu s pogledom na plačilo v večnosti, nazadnje to ni najslabša reč. Kristus sam je med drugim tudi to priporočal. S tem ni rečeno da se človek samo zato in za nič drugega svoje vere drži. Gospa pač ni bila pripravljena na svoj govor, pa je v naglici izpustila druge temelje svoje vere, tako bi jaz zadevo presodil. Je pač tudi tu treba poklicati na pomoč psihologijo. Gospa ni vajena debat pred neverniki, zabolelo jo je, da nekateri popolnoma drugače gledajo na vero kot ona, pa je nagonsko nastopila v njeno obrambo. Morda ne tako, da bi se moglo reči: znanstveno se je izrazila. Gotovo ji ne morete očitati, da se drži vere samo iz nekega nelepega oportunizma. S svojo besedo, vsekako nekoliko nerodno, pač ni izključila svojega prepričanaja, da je vera v Boga vsestransko umestna, pravilna, torej človekova moralna dolžnost.” (Konec *tr. 25) Zgodba iz c&a)a ' \j KOTIČEK NAŠIH MALIH PREVZVIŠENI PIŠEJO Morda je neprimerno, da škofovo pismo zagleda beli dan — v Kotičku! Toda sami so krivi naš Prevzvišeni, zakaj pa pišejo največ za Slavka in Slavico, če bi pisali “nam ta velikim”, bi pa urednik natisnil takoj na prvi strani. Sicer je pa jako lepo od njih, da najbolj zvesto berejo Kotiček. Ravnajo se po zgledu božjega Zveličarja: “Pustite male, da k meni pridejo”. — Ur. Drage “MISLI”: — Ne vem, kdo sta Slavica in Slavko Filipčič, pa brez dvoma nista tako daleč od uredništva, da bi jih to pismo ne doseglo. Kar ne nehata “izzivati”, dn bi škof Rožman prišel na obisk tudi v Avstralijo Da ne bo praznega upanja in potem nejevoljnih razočaranj, prosim, da jima poveste tole: Škof Rožman je že 30 let škof, mora biti torej že precej star. Res je že bliže 80 kot 70. Ko bi bil vsaj pet let mlajši, bi začel resno misliti na potovanje v Avstralijo. Tako pa je odgnal vsako misel na kaj takega. Letos sem nameraval iti v Argentino — kar štirje novomašniki bode ob koncu leta posvečeni — rad bi jih sam posvetil! Imel sem že skoraj vse pripravljeno, pa je Bog nenadno prekrižal ta anačrt s tako boleznijo, ki človeka ne pusti na daljše potovanje. Pot sem odpovedal — do kdaj, ve samo Bog. Vsako leto, kolikor jih morda še po božjem usmiljenju doživim, bo manj verjetno, da bi dolgo pot še zmagal. Z rojaki v Avstraliji bom kot doslej tudi za naprej v zvezi po spominu pri sveti maši in po angelih varuhih, ki so bolj zanesljivi in točni kot najmodernejši radio oddajnik. Vaši angeli varuhi in moj so v zelo živahni zvezi med seboj — če jih naprosimo. To pa storimo, kajne? Nobeno jutro, noben večer ne pozabimo vse te angele slovenskih duš pozdraviti in se jim priporočiti. Verujem, da angeli tak naš spomin ljubijo in se radi, odzovejo, da stopijo v akcijo. In po tej angelski poti listu MISLI, p. ured- France Novšak OJ, TEMU MORA BITI ŽE DAVNO, kar je živela na svetu tiha deklica — SREČA! Koliko tisočletij je minilo od tedaj, vam ne ve povedati noben učenjak, kajti vse knjige so se izgubile. Samo to vemo, da je živela in je morala zapustit' zemljo zaradi hudobnih ljudi. Prepodili so jo iz raja, kjer so živeli naši prastarši. Saj veste, kako jim je bilo ime: Adam in Eva’ To so zelo stara imena, najstarejša v pratiki. I" to morate tudi vedeti, da je bilo tedaj še zelo m®' lo ljudi na svetu. Le Adam in Eva, pa nikogar drugega. Bog pa je, kakor veste, nad oblaki. Oblaki so visoko, a raj je bil na naši zemlji. Bog je imel tedaj veliko veselje zaradi Adama in Eve. Bila sta poslušna, zato ju je hotel nagraditi. Res se neki dan pokaže Bog v oblakih. lme) je dolgo belo brado in zlat plašč, kakor se spodobi za Gospodarja nebes in zemlje. Zaklical je z gromkim glasom: “Adam in Eva, ker sta vredna moja služabnika, vama podarim otroka.” V božjem naročju se je pokazalo prvo človeško detece, majceno in sladko, kakor so majhn* otroci še danes. Bog vzame otroka in ga izpust' na zemljo. Oblaki pa so visoko in Eya je od strahu zakr>' čala, ker je mislila, da se bo dete ubilo, ko b’ padlo na tla. Hitro razprostre svoj predpasnik1 111 še zadnji hip ujame otroka vanj. Ko je Eva poljubljala drobno bitje, je zaklical iz nebes: “Eva, Eva, zakaj si to storila? Ali mi nisi *£*' upala?” Naša pramati ni vedela odgovora. “Ker nisi verovala vame, naj tvoji otroci 1,1 ves človeški rod odslej ne shodi leto dni.” Tako se je tudi zgodilo. In še danes je tako. Noben otrok ne shodi takoj, ko pride na ^el' A mnogo jih je, ki ne znajo nikdar hoditi P° pravi j>oti, otroci moji! Oj, mnogi, premnogi ne znajo hoditi niti P°* neje, ko imajo krepke noge. Mnogi padajo, čePra bi jim ne bilo treba. .i In če koga teh vidite, pomagajte jim, otr°c (Poslano iz Trsta, Via Verniellis 4*1) niku, Slavici in Slavku, pa vsem drugim rojakom v Avstraliji: POZDRAV IN BLA^ SLOV! Škof Gregorij Rožm*n' 9? a obidku d ^Sloveniji J. Hladnik, Argentina V Horjul in na Vrhniko NEČAKA SEM NAPROSIL, da bi me z motorjem potegnil v Horjul, šlo je čez Smrečje in št. Jošt. Nikdar še nisem bil po tistih krajih. V Vrz-dencu sva ustavila, da sem si ogledal znamenito cerkev, ki hrani freske, v kolikor jih niso že prenesli v muzej. V Horjulu še vedno župnikuje k. Nastran, prileten, eden redkih, ki niso bili nič v zaporu, še je pri moči in zelo vesel je bil mojega obiska. I/. Horjula je precej ljudi v Argentini. Med temi dr. Filip Žakelj, semeniški špiritual v Adrogue (slovensko bogoslovje). Hotel sem obiskati njegove domače, pa sem slabo naletel. Nikogar ni bilo doma. Tudi pri Gabrovškovih ni bilo nikogar. Bili so pač v največji košnji. Pognala sva na Blatno Brezovico in v Bevke, župnik Bergant odsoten — na duhovnih vajah... Kot bi trenil, sva bila na Brezovici. Tam žive nečakinje znanega dr. Jankota Kralja, goriškega javnega delavca izza časov Mussolinija V Argentini Pa živi večji del te družine. Imel sem pozdrave zanje. Kar hitro sva opravila in... se ustavila na ^i'hniki. Pozdravil sem Gospoda in si ogledal cerkvene slike, ki jih je opisal Marolt v povesti: Zo-ri> noč vesela! Tudi g. dekana ni bilo. Srečal sem Se pa z ljudmi, ki imajo svojce v Argentini. G. kaplan naju se spremil skozi Močilnik na Verd, kjer sem obiskal dom s. Eveline, prov. predstojnice šolskih sester. Vrhnika je sedaj še bolj imenitno mesto kot Pekoč. Sveta Trojica je kot je bila, sv. Lenartu Pa še ni dokončno zapisana usoda. Toda zdi se, da bo to stoletje preživel. Po vojni je bila v nje-Sovi cerkvi samo enkrat maša. Vrhniški dekan je sedaj Janez Pečnik, nekdaj župnik v Žireh. Tiste (^ni je bil na potovanju po Italiji. Zadnje čase 'ahko dobe tako dovoljenje vsi, ki izpolnijo zahtevane pogoje. ^ Noč je bila, ko sva pognala proti Logatcu. / nekateri drugoverci — žal, ne vsi. Kaj pa abstinenca od alkohola? Ali res kaj takega Avstralija ne pozna? O, pozna — samo drugo ime ima za to reč- Avstralski abstinentje od alkohola se imenujejo pionirji, njihova abstinenca je p i o n i r s t v o. Kako so na to ime prišli, nas ne zamima. Žarnima nas, kako jim stvar gre od rok. Najprej naj povemo, da imajo centralni ura'! na naslovu: PIONEER CENTRAL OFFICE 130 Power St., Hawthorn, Vic. Iz tega urada se širi po (katoliški) Avstraliji ideja za abstinentstvo — pardon: za pionir* stvo. Uradu in vsemu gibanju načeluje neki Je' zuitski duhovnik. Razpošiljajo literaturo, ki polaga ljudem na srce potrebo boja zoper alkohol. Sprejema člane in jih navdušuje za vzdržnost od alkoholnih pijač. En jezuitski pater hodi okoli po deželi, vsako nedeljo pridiga v raznih cerkvah pri vseh mašah in svari ljudi pred pogubnostjo nezmernosti v P1' jači. Eno nedeljo v avgustu je pridigal sedemkrat v cerkvi St. Francis, Paddington. Med drugim je ozmerjal Avstralce, kako zgled dajejo s svojim večnim pivom — n^vi*11 naaseljencem... Pravilno je povedal. Če bi pa pridigal novim naseljencem, bi J'*1 verjetno ozmerjal, kako slab zgled dajejo —- sta' rim Avstralcem. Tudi to bi pravilno povedal. Celo slovenski naseljenci bi mu ne mogli zameriti! Koliko bi jih pa pridobil za abstinenco, —' pardon: za pionirstvo — je pa vprašanje zase.-- strpnost (s str. 21) Za hip je obmolknil in profesor je pobesil oči. “Končno, gospod profesor, ste vprašali glede samega sebe. Odkod vaše nenadno, nerazložljivo, skoraj otročje vznemirjenje, ki vas v vaših last-*J>h očeh ponižuje, ki ga vas je — po domače rečeno — takorekoč sram?” Profesor je spet prevrgel noge in pazljivo Prisluhnil. “Spomnite se, kako sem vam nekoč pravil: ^e^a ni zgolj umsko dognanje. Sama svetna znanost je ne rodi, pa naj še tako tuhta, pa naj se Se tako napenja. Vera v Boga je tudi — in celo v prvi vrsti — milost.” Počakal je, da se je profesor spomnil. V očeh je bral, da se je domislil. “Zdaj bova dala psihologiji slovo. Povem kaj je moje mišljenje. Zasleduje vas — mi-°st! Milost si izbira včasih čudna čudna pota. Po-Prej sem vam rekel: Morda je vaše vznemirjene, vaša nestrpnost, prvi korak do vere. Krepko ste odklonili. Nič za to, saj se še nič ne poznate. vendar je ta vaš notranji nemir, pa naj se vam je duša razburkala v takih ali drugačnih okoliščinah, učinek milosti. Tisti namišljeni, samo Jubni in bahaški mir, ki ste ga baje uživali do srečanja z menoj in kar je temu sledilo, je bilo £aJslabše, kar bi moglo biti v vašem življenju ^daj se je nekaj sprevrglo. Zdaj ste na begu pred ne«m, kar vas praganja. Tak občutek imate. Po-'rem vam kot svojo zadnjo besedo ob slovesu: Mi-°st je, ki vas preganja! Neki angleški pesnik Primerja tako milost lovskemu psu, ki je neprestano za petami zajca in...” Profesor je planil na noge. “Zajca...!” Tudi župnik se je dvignil. Molče sta si stala hasProti. župnik je rekel: “Upam, da me niste napak razumeli?” “Zašli ste v prečuden misticizem. Odbija iHe!” “Jasno, da vas mora! Ste pač na begu in zamenjavate milost z misticizmom. Imate še dolgo P°t. Beg nikoli ni lahka reč.” “Znate biti od sile krut!” “Gospod profesor, resnica je vedno kruta.” “Kaj je resnica?” “Saj to je! Tako je nekoč vprašal tisti, ki Kristusa na smrt obsodil. Spominjate se. Ni Potrudil, da bi dognal. Menda njega milost ni eganjala. Vi ste neprimerno bolj srečni, prija- li moj!” Stisnil mu je roko in poslovila sta se. čudno ginjen in globoko zamišljen je pro-s°l’ odhajal na svoj dom. Poroka v Paddingtonu: Anton Skruba in Martina Jezernik. Priči: Anton Vozel in Franc Gril. Obrede opravil P. Bernard Ambrožič. ŽALOST IN VESELJE V CANBERRI Družino Mihalič v Queanbeyanu je zadela pred tedni silna nesreča. Do tal jim je pogorela zasilna hišica, ki je stala prav v bližini nam vsem znane Neratove .družinske strehe. V ognju sta izgubila življenje tudi dva Mihaličeva otroka. Pogreb je bil v Canberri ob veliki udeležbi zlasti od strani novih naseljencev. To je kaj žalostno poročilo od nas. V veselje družini in nam vsem, ki z njo sočustvujemo, je pa to, da se je tukajšnja javnost čudovito zavzela za pomoč nesrečni družini. Posebno gre priznanje ge. Donoghoe, predsednici tukajšnjega Good Neighbour Councila. Po poročilu lista CANBERRA TIMES od 12. avgusta so pod njenim vodstvom poleg razne obleke in hišne oprave zbrali že tudi nad BOO funtov v denarju, njihov cilj pa je 750 funtov. Hočejo družini omogočiti, da si postavi novo streho in tako nekoliko laže preboli silno, nezgodo, ki jo je zadela. Naj omenim, da so Mihaličevi doma iz Medji-murja, zato beremo med darovalci z veliko vsoto zastopan tukajšnji hrvatski klub. Najdemo pa tudi čisto tuja-imena, celo nekaj drugoverskih cerkvenih skupin je vmes. Dokaz, da imajo tudi Avstralci dobra srca. Naj bo nesrečni družini ta dokaz dejanskega sočutja v veliko tolažbo. — Fr. Hresnik. OČKA, SPREOBRNI SE! (Konec.) NIKOGAR NI BILO V SOBI. Povsod pa vse razmetano, po tleh so ležale razbite skodelice. Stopila je po sobi in začula pritajeno ječanje. Zagledala je mater na postelji. V trenutku je bila pri nji. “Mama, ali si bolna, kali?” Mati ni odgovorila, a Marija jc vedela vse. Oče je spet v pijanosti razbijal po hiši in oplazil mater. Pripravila je mrzlih obkladkov in jih polagala materi na čelo. Bolnica se je kmalu bolje počutila, povedati si pa mati in hči nista vedeli dosti. Brez besed sta se le predobro razumeli. Zvečer se je vrnil oče. Ni bil prehudo pijan. Vendar se ni zmenil da ženski. Nekaj nerazumljivega je godrnjal, legel in zasmrčal. Tako se je Mariji že prvi dan doma začelo življenje, ki ga je tako dobro poznala že od zgodnjih otroških let. Kmalu je odšla spet v tovarno po zaslužku. Oče pa ni prav nič odnehal od stare navade, pijančeval je naprej. V Mariji se je polagoma dvignila doslej neznana, zdaj pa nujno nabijajoča misel: Kako očeta odvaditi pijančevanja? Ali je sploh mogoče? Motil jo je pregovor: Pijanec se spreobrne... Kljub vsemu je v njej dozorel sklep: Poskusila bom, moram, zakaj bi bilo nemogoče? Začela je s tem, da je bila do njega izredno prijazna. Od časa do časa si mu je upala naravnost prigovarjati, naj opusti pijačo. Bili so trenutki, ko je vse kazalo, da oče že uvideva, kako mu hčerka hoče samo dobro. Tudi on je skušal biti do nje prijazen. Kdaj pa kdaj ji je znal pokazati, da je v njem še dosti očetovske ljubezni. Le žal, da je imel alkohol več moči nad njim — če ni bila celo njegova ljubezen do steklenice večja kot očetovska do hčere... Bil je mrzel zimski dan. Zunaj je brila bur-ja, da je tulilo okoli voglov in je človeka zanašalo s poti. Oče je bil doma in je sedel pri mizi. Mati je krpala njegovo staro obleko. Marija je pripravljala večerjo. V kotu je stala steklenica in vlekla očeta nase kot silovit magnet. Neprestano so mu uhajale oči proti njej, čeprav je Marija opazila, da se skuša krotiti. Hči je v srcu molila, da bi se premagal — in res se je. Mirno so povečerjali. Potolažena je Marija skočila za petnajst minut k sosedovim. Medtem je oče steklenico že izpraznil in eno prinesel iz kleti. Materine svareče besede ni poslušal. Ko je Marija videla, kaj se godi, je ljubeznivo stopila predenj in sklenila roke kakor v molitev: “Očka, pusti to za jutri, lepo te prosim!” Tz njegovih pijanih oči se strmeli vanjo gore- Črtic« Napisala Vanda Sperne, Vic. či oglji. Umaknila se je za korak. Usta so se mu zarežala in nekaj je zarigalo iz njega: “Meni ne bo nihče ukazoval”, še ni odnehala. Z nenavadno odločno kretnjo mu je skušala vzeti steklenico. Tedaj je zdivjal. Ves se je zamajal in zarjul nad njo: “Poberi se, jetika, da še mene ne okužiš!” V dekletu je zastal tok krvi. Obličje ji j° mrtvaško pobledelo. Obrnila se je in odtavala v kuhinjo, od tam po stopnicah na ulico. Ni se zavedala, kaj počne. Slišala je samo notranji glas, ki je napovedoval: “Tega ne prenesem...” Zunaj je bil mraz, da je vse ledenelo. Bila jc v lahki obleki, pa je ni zeblo. Burja je žvižgala, pa ni čula. Tavala je po ulici — kam? Vsa misel ji je ostala pri očetovi strašni besedi. Pod njeno težo se je kmalu zgrudila. Obsedela je na obcestnem kamnu in bridko zajokala, čutila je, kako tudi v njej vse kameni. — Doma se je medtem oče opotekel v sobo in se zleknil v posteljo. Mati se sprva ni mogla i®' kopati iz groze, ki je planila vanjo. Bila je vsa trda. čez čas se je znašla, stopila za možem v sobo in mu poočitala: “Kaj si storil? Lastnega otroka hočeš uničiti!’ Nekaj je godrnjal in to je bilo vse. Obrnila se je in za hip obstala ob razbiti steklenici in vinski luži na tleh. Kakor kri... Misel ji je planila za hčerko. Zdelo se ji Je> da je ni več v hiši. “Le kam se je pognala v tem mrazu in v svoji lahki obleki!” Ogrnila si je star plašč in odšla k sosedovim-Nič niso vedeli za Marijo. Napotila se je po temnih ulicah in iskala. Glasno je klicala, priklicala se je prav do morja, odziva ni bilo od nikoder. — Bilo je blizu polnoči, ko se je mati vrnila v upanju, da hčerko najde doma. Toda hiša je bil11 prazna, le oče je smrčal na svoji postelji. Vsa b*cZ moči je sedla v kuhinji in vzela v roke rožni ve' nec. Toda tudi moliti ni mogla, misli so ji bile kakor otopele. Onemogle so begale za zgubljeno Marijo in si jo predstavljalo v mrzli noči z njen0 lahko obleko... Že je vstajala zarja, ko je nekdo potrkal na vrata. Hčerka se je vendarle vrnila! Namesto nje je stal pred vrati tuj človek-Skoraj šepetaje je oznanil: “Ako želite še videti Marijo živo, takoj v b« ' nišnico! Našli so jo na cesti v nezavesti, skopaj otrdelo od mraza.” Materi se je zasukal svet. Ko je tujec že za Prl vrata in odšel, je še dolgo strmela predse in 5e vsa tresla. Ti ljubo dete, ali naj te res izgubim! Ojunačila se je stopila k moževi postelji. Stresla ga je. “Kar si tako dolgo pripravljal, je prišlo. Kmalu bo mrtva, ti pa... ” Ni mogla nadaljevati. Obrnila se je in odšla. Slišal jo je, kako je stopala po stopnicah pred hišo. Skočil je k oknu in zaklical za njo: “Kam pa greš?” “K njej v bolnišnico!” Sesedel se je nazaj nd posteljo. Kaj se je z&odilo? Da, sinoči je bil pijan... pa saj ni bilo Prvič., le kaj se je moglo zgoditi? Hitro se je oblekel in šel iskat taksi. Ko je stopal po hodniku v bolnišnici, je za-cutil, kako mu srce razbija. Odvedli so ga v majhno sobico. Zagledal je Marijo na postelji in zra-ven nje jokajočo ženo. Hčerka je komaj dahnila: “O-č-k-a...” Nenadoma se je zavedel, kaj se je sinoči zgodilo. Zgrudil se je na kolena in zaprosil: “Marija, odpusti!” ^ iSloueniji (s str. 23) Kar še in še bi ogledoval, toda pot je bila še d°lga. Pognala sva. V Kamniku je za bistrega opa-2°Valca marsikaj novega: železniška postaja, raz-ne stavbe... Komenda, naslednja postaja. Župni-kuje kot naslednik Petra Pavla Glavarja Viktori-Jan Demšar. Delo ima le v pisarni in cerkvi. Ob Prihodu Nemcev so ljudje sami poskrili najbolj dragocene stvari iz arhiva. Rešena je bila knjiga s Popisom vseh družin, ki ga je začel Peter Pavel glavar, čudovito lepo je pisal in v nekaj besedah Mrazil pri vsaki družini, kar je važno za duhovno ^odstvo. Tudi drugih dragocenosti je mnogo v ar-h'vu, stare krstne knjige, ki jih matični urad zakadi starosti ni zahteval, stara monštranca, ki ju komaj dobil nazaj, ko so jo Nemci odpeljali. Obiskala sva še Cerklje, Velesovo, Preddvor, ^ato v Repnje, kjer so imele nekoč šolske sestre Gospodinjsko šolo in lastno kmetijstvo. Sedaj je to lazlaščeno. Delajo pa še naprej sestre in je to eno V NEKAJ VRSTICAH Romanje v Penshurst je bilo lepo in kar za-^■ovoljivo. Na svidenje v oktobru v Fairfieldu, če da! Zadnjo nedeljo v avgustu bo g. dr. Mikula na °bisku pri rojakih v Brisbaneu, p. Bernard isto ^deljo v Wollongongu. Že leta in leta ni znal jokati, zdaj so se mu vlile po licih kot lešniki debele solze. Marija ga je slabotno prijela za roko in mu rekla: “Nimam ti kaj odpustiti, očka, samo to obljubi, da ne boš več pil.” Glava mu je padla med dlani, čutil se je neskončno osramočenega. Kam naj se pogrezne? “Očka, spreobrni se! Očka, spoštuj mamo... tako skrbna in dobra je...” Začutil je poleg sebe ženo in nov val sramu je planil vanj. “Oč-ka, ob-lju-bi... o-čka... ob...” Vrglo ga je kakor iz neznane globine sklonil ,se je k njej, ji stisnil napol mrtvo roko in izrekel skozi zobe: “Obljubim, hčerka moja, obljubim. Vse bo drugače, vse bo.. . ” Še enkrat je dahnila: “Zdaj ■— sem — sre-čna...” Poskušala se je nasmehniti, pa je pristopil angel smrti, trepalnice so se ji zaprle in življenje je ugasnilo v njej. Oče ni prelomil obljube. Za hčerko je bilo prepozno, ni pa bilo prepozno za ženo in — zanj... redkih — če ne odino — državno zadružno posestvo, ki daje dobiček. Kakih 40 sester živi tam. Delajo na polju in v hlevih ter molijo. Mašuje jim prof. dr. Terstenjak, ki prihaja iz Ljubljane. Prav tisti dan, ko sem bil jaz tam, jih je obiskala redovna sestra iz Severne Amerike. Nenadno. In glejte čudo: Domače sestre ne smejo ne na polje ne na cesto v redovni obleki — nuna iz USA je pa prišla v redovni obleki in brez ovir hodi po deželi tako oblečena! Odhitela sva skozi Vodice in Smlednik, čez Trboje in Voklo in v Vogljah našla župnika Larn-berta Ramšaka, ki je bil nekoč župnik na Vrhu nad Rovtami. Marsikaj je vedel povedati. Nato sva jo ubrala nazaj proti Ljubljani. Pri Medvodah sem videl jez, ki daje vodo tamkajšnji elektrarni. Nato pa naprej, v Mengeš in črnuče, ki slovita zaradi Plečnikovih krstilnic. Prav do kraja sem izrabil dan. Skoro 200 km. vsa naredila in sem spoznal kraje, ki jih prej ni- sem nikoli videl. Podpora jetičnim. Za bolnike, ki se jih loteva jetika, je država še posebej poskrbela. Prejemajo po £ 6-2-6 na teden, če pa so v bolnišnici v brezplačni oskrbi, samo £ 4 tedensko. Ako so poročeni, dobivajo zase in ženo £ 9-12-6, za vsakega otroka pod 16 leti pa 10 šilingov. Prošnje za to podporo treba nasloviti na: State Director of Tuberculosis. NA NANOSU LEŽI V ŠENTVIŠKIH PLANOTAH precej obširna globel. Strmo se spuščajo visoke sivobelkaste skale proti dnu, ki je nagosto preraslo z robido. Gosto bukovje se je umaknilo v sam izrezek globeli. Temu nasproti se dviga v zrak osamel skalni steber. V starih časih so pripovedovali, da je tu počival sam sv. Jeromen, kateremu v spomin so Šenbijci in Lozičani v bližini sezidali že v štirinajstem stoletju kamenito cerkvico. Ta je takrat kazala pot jardnicam na Jadranu. Vsak večer je hodil loziški čuvaj dve polni uri daleč iz doline, da je v zvoniku prižgal leščerbo. Pravijo, da je bil to prvi svetilnik Tržaškega zaliva. Pod cerkvico sv. Jeromna je v skali vdolbina v podobi človeškega stopala. Tu je počival sv. Jeromen, pravijo Vipavci. Kosci, ki so v julijski vročini obirali redko travo po pobočjih Grmade, kakor tudi tisti, ki so io rezali po Vrtih in po Robidnem dolu, posebno pa dekleta in žene, ki so s kosilom v jerbasih odhajale z doma že ob čestih zjutraj, so pripovedovale, da v globeli straši. Neznani in nevidni škrat se neslišno plazi in včasih neznansko zaveka. Ponoči se bleščijo njegove zelene oči, da se celo fantje zaradi varnosti globlje zarijejo v senene lo-jenice. Ata loziških pevcev in veliki Nimrod vseh vipavskih lovcev, pokojni Edvard Žvanut iz Lozic, pa je dobro vedel, kakšen je resnični škrat švent-viških planot. To je bil zadnji divji maček, ki jc sameval v prostorni jazbini, prav pod vznožjem skalnega stebra. V majniškem jutru ga je ata opazoval z nasprotnega grebena z daljnogledom prav v trenutku, ko se je žival oprezno izvlekla iz svojega var-naga zavetišča. Na vrhu stebra se je stari divji maček za nekaj trenutkov vsedel in udobno užival toploto sončnih žarkov, ki so silili v njegov hudo osiveli kožušček. Potem se je postavil na noge, IZ LOVČEVIH ZAPISKOV Ivan Rudolf ZADNJI SVOJEGU RODU vzdignil košati rep navpično k višku, skrivil hrbet, se stegnil in široko zazehal. Pa se je spet vsedel, se umival in čistil. V hipu je bil spet na dnu globeli, kjer je košat brinjev grm zapiral glavni vhod v njegov brlog. Maček se je godrnjaje obribal ob deblu, se potegnil nazaj, skočil spet naprej in zadrl ostre kremplje v brinov lubad. Z jezo je izpraskal nekaj trdega lubada in očitno užival prijetni vonj, ki je prihajal iz velike brinove rane. To igro je še večkrat ponovil, nato pa se je vrgel na hrbet in z vsemi štirimi popraskal po zraku. V trenutku je bil spet — pokonci in otrpnil kot bi bil iz kamna. Uhlja sta se zakoničila navzgor in neslišno je izginil v globeli. Osamljeni samec je zadnji divji maček nanoških lovišč. Meseca februarja odhaja tja daleč na Pivko in spotoma veka kot razdražen dojenček, da bi v tujih gozdovih med gostimi vrbami naletel na sovrstnike. Včasih jo je ubiral tudi na drugo stran proti jugozahodu. Prelazil je via obrežja Vipave, kjer se je še potikal kak zadnji ostanek njegovega rodu. Največkrat pa je naletel le na kako podivjamo domačo muco. Srdito se je pretepal na teh svojih ženitovanjskih potovanjih s svobodnimi mačjimi sqmci. Pogostokrat je bil njegov kožušček razparan in šape so puščale krvavo sled za seboj-Vselej pa je bil zmagovalec. Tudi v Šent Vid in bližnja naselja se je ob takih časih priklatil, šentidci so se čudili (in z njimi tudi Orehovčani, Porečani, Podbrežani, Lozičani in Podražani), da so po njihovih hlevih mlade mucke čedalje bolj sive, da imajo debelejše glave, zgrbančeno dlako in krajše, zato pa debelejše repe. Ko pa jim je ata Žvanut pravil, da se po mladih muckah pretaka divja kri, so se mU smejali. Divjega mačka že petdeset let ni več v naši deželi, so govorili. Tedaj pa se je ata Žvanut zarotil, da jim bo pokazal, koliko veljajo njegove lovske izkušnje in njegovo poznanje narave. Nekega februarskega dne se je spet odpravil na Nanos k sv. Jeromnu. Prejšnji dan je po Nanosu močno snežilo, zato bodo sledovi po stezah in stečiščih dobro vidni. Počasi se je ata vzpenjal mimo Cesarske drče po stezi navzgor. Oči je imel stalno uprte v tla. Zajčjih sledov po zasneženi stezi ni manjkalo. Tudi lisica je prečkala stezo in celo srna si jo je izposodila za nekaj poti. O divjem mačku ni bilo ne duha ne sluha. Stali maček je izredno previden. Tega se je Zavedal tudi ata Žvanut. Vendar je bil prepričan, 'la je nekam le moral položiti svoje šape in ponoči bil gotovo na lovu. Ata Žvanut je srečno prispel pod vrh in že ga je pozdravljala cerkvica sv. Jeromna. Pod cerkvenim ostrešjem si je otresel Sfieg z dobro podkovanih iovskih čevljev, odložil Puško in nahrbtnik, se stisnil k vratom in sedel na cerkveni prag. Daleč na jugu se je bleščala morska gladina v jutranjem soncu. Nekaj časa je ata prešteval Jadrnice, nato se je spet oprtal in jo urezal proti Planotam. Pred njim je zletela jata kotorn, danes Se ni menil zanje, saj so že šest tednov uživale Zakonsko zaščito. Skrbno pa je napenjal oči v sne-z«o odejo, ki je kot odprta knjiga razkazovala vso k*'oniko ponočnega življenja nanoške divjadi. Končno je dospel do svojega izbranega stojišča na vrhu globeli. Skalni steber je bil oddaljen ^akih šestdeset korakov. Iz nahrbtnika je izvlekel ‘rinožni stolček, ga razklenil in utrdil za košatim brinovim grmom, ki ga je varoval pred bistrimi ttlačjimi očmi. Ogrnil se je še z rjuho, da ne bi staremu mucu razkril svoje prisotnosti. Z daljnogledom je preiskoval vso okolico mačkovega brlo- Zdelo se mu je, da je muc doma. Nekaj sle-('ov je pričalo o njegovi prisotnosti, čeprav jih za-la(li oddaljenosti ni mogel zanesljivo dognati. Že polni dve uri je sedel r.ta Žvanut za bri-viin grmom. Tako rad bi si privoščil požirek r°pinca, pa se je premagoval. Mačji smrček je a take duhove prav tako občutljiv kot finančni ažniki, ki vohajo po mejah, če ne kuhajo kje lla skrivaj in brez plačanih take letošnje tropine. - Niti en sam zaostal hrastov list se ni zganil. daljavi so se oglašale brinovke. Nenadoma pa-Se Je na enem številnih izhodov jazbine nekaj pre-"1aknilo. Sokolje oko zakritega lovca tega ni pre-Zll°- Kot senca neslišno se je stari divji maček vlekel po skalnem stebru navzgor. Na vrhu je ob-**!> sedel in se ogledoval na vse strani. Komaj slišen šum mu sune v veliko okroglo ^ aVno proti vrhu globeli. Uhlja stojita kot dva °stra trikotnika pokoncu. y tem hipu je zagrmelo. Svinčena toča je -»a po skalnem stebru, po katerem se je sko-j '1 divji muc na dno globeli. Za brinovim grmom Zaropotal prevrnjen stolček. Po strmem poboč- ju pa se je spuščal ata Žvanut z rdečim, zadovoljnim obrazom in še vedno s puško v rokah proti globeli. Po stebru se je vlekla rdeča nit, na gostem leskovem grmu pa je razkoračeno visela siva gmota. Divji maček, zadnji svojega rodu, je našel svoj mir. Ata Žvanut je muca zagrabil za zadnji šapi, ga dvignil in zamrmral: Danes nanoški muc in nikdar več! Spomnil se je na obrnjeni grb grofa Lantierija, ki so ga nekaj let prej pokopali v polkovniški uniformi na vipavskem pokopališču! Tudi on je bil zadnji svojega rodu, tudi njegovi nasledniki so na dan pokopa obnovili obred Celjskih grofov. Ata Žvanut je dokazal svoje lovske sposobnosti svojim domačim nevernikom. Divjega mačka si j«? lahko ogledal, kdor je plačal dva solda v korist Ciril-Metodove družbe. UGANKARJI Ciril Kovačič Kakor smo obljubili v zadnji številki “Misli,” da bo objavljena v vsaki naslednji št. po ena nova uganka, z vsemi potrebnimi opisi za reševanje in sestavljanje, se danes predstavljamo bralcem z uganko, ki se imenuje V K E T E N O . Vsa pravila o uporabi posameznih besed, ki so bila objavljena v prejšnji št., veljajo tudi za to in vse ostale uganke, katere bomo še objavili. Velikost VRETENA zavisi v glavnem od bistroumnosti in potrpežljivosti samega sestavljalca. Bistvo te uganke je v tem, da vsaka beseda vsebuje vse črke prejšne besede in še eno novo črko. Kadar besede zmanjšujemo, krajša beseda vsebuje samo črke prejšne besede, ki pa so lahko poljubno premešane. Oglejmo si krajši primer: Prva črka naj bo O, Druga beseda mora vsebovati prejšnjo črko in eno novo: OS. Tretja beseda bo sestavljena iz črk prejšnje besede in nove črke, — dobimo: KOS. Tako nadaljujemo; prejšnje črke in ena nova: SLOK — SOKOL itd. do najdaljše besede, ki naj ne vsebuje manj od sedem črk. Ko dosežemo višek — najdaljšo besedo — bomo pričeli besede krajšati. Iz SOKOL dobimo KOLO, ki vsebuje le črke prejšnje besede. Nadalje LOK —KO — K. Razumljivo, da morajo imeti vse besede gotov pomen, kajti tudi prvo in zadnjo črko moramo potem opisati. še ena vrsta ugank sloni na istem principu in to je: PIRAMID A. Popolnoma na isti način kakor VRETENO bomo sestavili tudi PIRAMIDO, le da bomo tu sestavljali samo do najdaljše besede in potem ne bomo besed krajšali. Seveda mora biti zato končna — najdaljša — beseda temu primerno dolga. Sestavljena mora biti iz devetih ali več črk. Nikakor pa ne smete sedaj misliti, da najdaljša beseda pri VRETENU ne sme biti daljša od osem. NOVE UGANKE r e t e n o (Ciril in Sara Kovačič.) 10 12 13 14 15 1 začetek abecede 2 avstralska država 3 kos obleke 4 lovska priprava 5 prekucniti se (I s peresom delati 7 z vodo čistiti 8 shraniti 9 pripovedovati 10 morski roparji 11 čistiti perilo 12 prismuk 13 dvojica 14 površinska mera 15 kratica za polmer krosa 2. Skrivalnica Kaca na vodi mladiče uči: “Pametno plavajte, račke! Nič ne poznate zla tega sveta, uma ne rabite, spačke !’* Izloči iz gornjih stihov osem zlogov po vrsti, da dobiš zelo znan slovenski pregovor! 3. Skromna svatovščina Le jed so zbrale in ime od njih: Pepi Bele, Neža Somlak. Le sosed bo svat. Prestavi zloge, da dobiš tri vrstice znane Stritarjeve pesmi, četrta vrsta ni iz človeškega jezika. . . 4. Kanibalščina Koča čedan dešje jo i nani Sispan. Srešče šelteti Umza. Iztrgaj zloge iz abecednega reda v tak red, da ti “eno zapoje” — Valentin Vodnik! KRIŽANKA ZA Vodoravno 1 čudežna palica 13 Adelaide 14 atom 15 dar 1(! arena 18 oven 20 smel 21 kor 23 vik 24 TT 25 sikati 27 N C 28 kravata 30 O. K. 31 Italija 33 Erika 35 kopa 36 ata 38 Ani (sterdam) 39 rosa 41 Ig 42 vest 45 kis 46 raki 48 p e 49 mati 51 Valentin 53 Oto 55 ne 56 kota 57 talimo 58 neenak AVGUST REŠENA Navpično 1 čarovnik 2 ud 3 dedek 4 elan 5 žar 6 ni 7 Adam 8 peresa 9 lan 10 Itaka 11 co. 12 Amerika 17 elite 19 Victoria 20 staja 22 otok 24 tri 2(> karavanke 28 klas 29 Vatikan 32 apostol 34 ime 37 agilen 40 ar 43 spita 44 tenak 45 kmet 47 av 50 iti 52 ton 54 OM PKESTAVLJALNICA REŠENA Odkod si, dekle, ti doma, / da te nobeden ne pozna? Rešitve so poslali (domala vsi za obe): M11' ko Rakušeek, Lojze Košorok, Karl Meze, Hel«118 Rebula, Franca štibilj (ha, ha!) Anica Marince Lojzka Vučko, Francka Anžin, Marija Habe*1' schuss, Francka Nuncija, Anton Kristan, Valenčič, Magda Mesar, Anton češko, Jože GriU’ Pepi Mikuš, Franc Kovačič, Angela Grunta1’ Franc Fekonja, Fanica Lasič, Milka in Darko St*' nič, Vinko in Edvard Molan, Franc Klun, Tink* Lenič, Janez Stare, Drago Mesec, Rajko Lisjak, J*1' nez Krušeč, Rafo Rolih, Ivanka Študent, Stank0 Filipčič, Franc Zgoznik, Julijan Lavrenčič. Sami zdaj ugotovite, v koliko ste zadeli. večini — ste! čestitke! Zakaj ni več nagrad? Ne zaradi skoposti časa manjka! Dolge ure bi vzelo, če bi hote' urednik pri takem številu reševateljev vsako P° slano rešitev do dna preštudirati in ugotoviti to® no pravilnost. Ni mogoče! Zato se morate tu drugi zadovoljiti s tem, kar piše na drugem 1,ieJ stu v tej številki mama štibilj od tam doli. P0r jo živi!