^fijr. В. JÏÎNÏJA 1978 - ŠTEVILKA SÌ — LEPO XXXÏI - СЕЧА 4 glasilo občinskih organizacij SZDL celje. laško, slovenske konjice. šentjur. šmarje pri jelšah in žalec Z UREDNIKOVE MIZE Celjsko območje je znova bogatejše za človeka, katerega pri- imek se je pojavil na platnicah knjige. To je profesor Franjo Puncer in njemu smo namenili celostranski zapis ob izidu njegove knjige Izgubljeni človek. Gre za zanimivo področje znanstvene fantastike, ki je pri nas — v primerjavi z ostalim svetom — še v povojih in je seveda zato knjiga slovenskega pisca še toliko bolj zanimiva. Pričenjajo se dopusti in že s to številko vam skušamo pripra- viti čimveč zanimivega branja, reportaž in različnih zapisov. Upamo, da bomo v tem uspeli. MILAN SENIČAR CELJE — MURSKA SOBOTA SODELOVANJE Z USPEHI SODELOVANJE JE TREBA RAZŠIRITI Minulo sredo je oilo v Ce- lju tretje srečanje predstav- nikov celjake in mursko-so- boSke občine. Prvo je bilo lani v Celju, drugo pa prav tako lani v Murski Soboti. Gost« je v Celju pcxsdravil predsednik občinske skupšči- ne Jože Marolt. S celjske strani so na razgovoru sode- lovali najvidnejši politični degaivniJci v občini, predstav- niki s področja družbenih služib in vodilni delavci iz delovnih organizacij, ki so že navezale stike sodelovanja s sorodnimi podjetji v obv*ni Murska Sobota. Delovno skuipino iz Murske Sobote je vodil predsednik skupščine Kari Siiklč, ki je v uvodu v razpravo dejal, da je sodelovanje med občino Celje in Mursko Soboto eno tistih, ki po enem letu že ka- že konkretne i4iz;ultate. Na skupnem îx>svetu so predstiiiVTïiki obeh občin ugo- boviili, da je sodelovanje dob- ro steklo zlasti med nasled- njimi delovnimi organizacija- mi: »Mura«, Metlca in Toper — ABC Pomairka in Dobrina, Razjvojni center Celje in Za- vod za ekonomiko Murska Sobota. Izredno dobri so sti- ki in poslovno sodelovanje med AERO in Poma irskim ti- skom. Na posrvetti je bilo rečeno, da bd se stiki mogli razširita še na druge delovne organi- zacije kot na ABC Pomurka in Etal, na gradbena podjet- ja, trgwska podjetja, ki bi | skupaj sodelovala v oskrbi za Madžare interesantno blagov- ! nicov Sombatiju. Tudi poglo- I bitev stikov med Novim ted- | nikom ter Pomurskim vestni- | kom ter Radio Celje ter Ra- dio Murska Sobota sodi v perspektivne veisi na področ- ju izmenjave informacij in drugili zadevah. Isto velja za oba območna adravstvena centra. Seveda se sodelovanje nebi omejilo le na gospodarstvo, marveč bo moralo seči tudd na področje družbenih služb, samoupravnih izkušenj, poli- tične prakse, društveno živ- ljenje itd. Drugi deli posveta je pote- kal ločeno v skujpini gospo- darstvenikov, predstavnikov družbenih služb in predstav- nikov političnrih organizacij in skupščinskega življenja. Na vseh teh sejah рк) skupi- nali so bili sprejeti konkret- ni sklepi za poglobitev in utrditev že utečenega sodelo- vanja, za odpiranje novih partnerskih stikov ter za skupne nastope v širšem slo- venskem prostoru. Po seji so si gostje ogledali proizvodne prostore AERA m CeljiSkih zlatarn. ЛЖЕ KRASOVEC CINKARNA STALIŠČA CELJA SO JASNA Osrednji slovenski dnevnik Delo je v sobotni številki, ki je. izšla 27. maja, objavil in- formacijo s posvetovanja o uresničevanju razvojne za- snove celjske Cinkarne. Raz- govor je sklical podpredsed- ^nik izvršnega sveta skupšči- ne SRS Zvone Dragan, ude- ležili pa so se ga poleg predstavnikov Celja še pred- stavniki gospodarske zborni- ce, skupnosti za varstvo zra- ka Celje, Jugobanke, Ljub- ljanske banke, republiškega komiteja za varstvo okolja, zavoda za plan in vrsta stro- kovnjakov, ki sodelujejo pri Uresničevanju razvojne za- snove Cinkarne. Na sestan- ku so določili posebno stro- kovno skupino in jo zadolži- li. da v mesecu dni pripravi i^ožne variante razvoja Cin- karne in poišče strokovne Ugovore na najbolj pereča sporna vprašanja. Vzporedno s stališči in sklepi delovnega pogovora na '4>ubliškem izvršnem svetu, Pä je svet aa gospodarstvo prt celjskem izvršnem svetu Izdelal stališča, ki so dožive- la vsestransko podporo naj- ?odarstva, kulture, znanosti, turizma, družbenopolitičnih organizacij, mest in državljaiiov obeh dežel. Poljska država je stara 1000 let, krvavo se je morala bojevati za svoj obstoj, Rusija, Pnisija in Avstrija pa so jo trikrat razkosale. Novejša Poljska je nastala iz takih raznih delov leta 1918, kot prava neod- visna država pa šele po drugi svetovni vojni. Med voj- no sta Jugoslavija in Poljska dali sorazmerno ~ glede na število prebivalcev — največ žrtev za svojo svobodo. Predsednik Tito in sekretar Gierek sta razq>ravljala predvsem o treh vrstah vprašanj: o stikih med obema deželama, o najbolj vročih mednarodnih vprašanjih in o razvoju v mednarodnem delavskem gibaju. Mnoga naša in poljska stališča so p>odobna. Skupna pa nam je želja po sodelovanju. — VRHUNSK ISESTANEK NATO pakta v Washing- tonu je bil pravi mrzli tuš za vse miroljubne zemljane. V času, ko poteka posebno zasedanje generalne skup- ščine OZN in ko se vsi trudijo, da bi zmanjšali nevar- ni kup orožja na svetu, so natovci sklenili, da v nasled- njih letih povečajo za 3 odstotke ali za 80 milijard svoje vojaške izdatke, da bodo podvojili protitankov- sko orožje v Evropi, izdelali 15 novih tipov raket. Iz- govor za vse to je, da bi se postavili po robu vojaški moči Sovjetske zveze v Eivropi in da bi .>avrli prodi- ranje Sovjetske zveze in Kube v Afriki. To ni prispevek niti k razoroževanju niti k miru. Saj lahko pričakuje- mo, da bo zdaj skušala povečati vojne izdatke tudi druga stran. — V ARGEINTINI je svetovno nc^ometno prven- stvo. Tudi pri nas gledamo na malih ekranih, kaj se dogaja. Ne vidimo pa, kaj se godi izven stadionov. Ta mundial, kot svetovno prvenstvo imenujejo tam, je pri- šel zelo prav argentinski vojaški hunti. Argentina je že dve leti opravičeno na zelo slabem glasu. V tem času je namreč izginilo okoli 15.000 ljudi, od 8.000 do 10.000 pa jih je v zaporih; v zadnjem času je bilo ubitih več desetin sodnikov. Kot odpor na ta pritisk pa raste nezadovoljstvo. Montoneri in gverilci ljudske armade se bore z orožjem v rokah. Zaradi takega stanja je vo- jaška himta zainteresirana, da je prvenstvo v Argen- tini. Pokrila bo celo primanjkljaj v višini 700 milijonov dolarjev, da bi kakih 35.000 turistov in občudovalcev nogometa odneslo bolj vedre — s tem pa napačne — vtise iz te mračne dežele. LISCA: PARTIZANSKO SREČANJE v soboto 10. Junija bo na Lisci srečanje borcev in ak- tivistov kozjanskega, ki se jim letos pridružujejo še po- savski aktivisti NOB ter ku- rirji in vezisti Slovenije. Zborovanje bo posvečeno 40. obletnici sestankov zača- snega vodstva KPJ pod vod- stvom Josipa Broza — Tita na Lisci in njeni bližnji oko- lici. Namen teh sestankov je bil utrditev akcijske spo- sobnosti partije pred bliža- jočo se fašistično nevar- nostjo. TEDEN SOLIDARNOSTI PRIPRAVLJENOST ZA POMOČ SOČLOVEKU Minuli teden smo prazno- vaJi t^eden sodidamosti kot spomin na katastrofalen po- tres v S'kopju, kije bid 26. ju- lija 1963 in na solidarnost, ki so jo ob tem izikazali delovni ljudje vseh naših narodov in narodnosti, skupaj z ljudmi vsega sveta. Letos pa smo se dogovorili, da izberemo za teden solidar- nosti čas od 1. junija do 7. junija za razliko od prejšnjih let, ko je bčd teden solidar- nostmi od 26. juilija do 1. avgu- sta. Se naprej pa ostaja Dan solidarnosti 26. julij, ki daje hkrati priložnost za pregled opravljenega dela in doseže- nih uspehov v scdMamoätnih aktivnostih v tednu solidar- ooeti. V Sloveniji predstavlja te- den solidarnosti zaokrožitev celoletne solidarnostne aktiv- nosti vseh delovndh ljudi v družbenih organizacijah in društvih, v krajevnih skupno- stih in organáizacijah združe- nega dela ter v družibenopoli- fcičnih in samoupravnih skup- nostih. Celoletne akcije se v tem tednu še popestrijo in so bodj intenzivne. Organizirajo tudi akcije zbiranja sredstev za nuđenje hitre pomoči ob nastanku večjih elementarnih nesireč. Teden solidarnosti je minil v znamenju zakijxjcevanja po- potresne obnove na Kozjan- skem in v Posočju, kjer smo z aktivnostjo celotne družbe in s solidamoetnimi sredstvi do konca leta 1977 uresničili v okviru sprejetega programa 80 odstotkov nalog na Koz- janskem in 75 odstotkov na- log v Posočju. Uspehi, ki sano jih dosegli z organiizlxano družbeno akci- jo pri odpravljanju posdedic potresov in drugih nalogah, nedvomno dokas/ajejo našo pripravljenost za pomoč so- človeku v stiski in veliko so- lidarnostno zavest, ici temelji na načelih naše socialistične samoupravne ureditve: »SoU- damoet in vzajemnost vsako- gar do vseh in vseh do vsa- kogar.« 2ALEC: HMM ^EîViy SCOLEICTI^U Ob otvoritvi naših novih prostorov so nam pred- stavniki žalske občinske skupščine podelili lepo darilo. Gre za delo petrovškega likovnika Adija Arzenška, ki bo sedaj krasilo prostore naše redakcije. Vsekakor pozornost! j. y. FRANC v v ZUZEJ če bi hotsii našteti vse funkcije, ki jih je do se- daj opravljal Franc Zu- tej tako v krajevni skup- nosti v Petrovčah, kot tu- di na občinskem nivoju, potem bi bil spisek men- da kar predolg. Je pa značilno zanj, da je vsako zaupano nalogo, dolžnost, dobro in vestno opravljal Franc Zužej je danes di rektor TOZD Strojna po- staja v Žalcu. Med dru- gim je bil član odbora za družbenoekonomske odno- se in razvoj družbenopoli- tičnega zboKt, danes pa je član komisije za družbe- noekonomski nadzor ter delegat družbenopolitične- ga zbora. Je pa še pred- sednik odbora za izgrad- njo referendumskih objek- tov. Seveda ob vsem tem ne gre pozabiti na njego- vo prizadevno delo v kra- jevni skupnosti. Je torej primer človeka, komuni- sta, ki je aktiven prav na vseh področjih. Precej dela, prizadevanj in ne nazadnje skrbi ima kot predsednik odbora za izgradnjo referendumskih objektov. Prav delo pri tem odboru mu vzame mnogo prostega časa. Mor- da ie delo tu .i<» te^'ie, kajti teiav ne manjka Re- ferendumski program se ne izvaja tako kot je bilo predvideno. Razum- ljivo je torej, da mo- ra zato marsikdaj slišati kakšen očitek, ki pravza- prav ni na mestu, je ne- osnovan m neopravičen. Denar v sklad sploh ne priteka tako kol je bilo dogovorjeno. Le malo je tistih organizacij združe- nega dela in tozdov, ki svoje prostovoljno spreje- te obveznosti izpolnjujejo. K vs-emu temu je treba dodati še vedno večje ce- ne gradbenih storita in drugega. Težav je še cel kup. Ljudje pa Imajo svo- je zahteve, ielje In potre- be. Zal se vsem ne da ugoditi. Res pa je, da ljudje teèave razumejo. Seveda, če se jim pravil- no pojasni. Ljudje mora- jo biti ргалАШо, pred- vsem pa tudi pravočasno informirani, pravi Franc Zužej. Marsikaj na tem področiu še ni urejenega, ničesar pa ni bolj škod- ljivega koi dezinformacija. To nas uče vsakdanje iz- kušnje. No, kljub temu, da refe- rendumski program ne bo uresničen v celoti, pa je treba priznati, da so v žalski občini iz tega naslo- va v zadnjih letih zgradili toliko kot le malokje. Brez solidarnosti delovnih ljudi ne bi šlo, ta pa bo mo- rale. priti do izraza spet ob podaljšanju referendu- ma. »V naslednjih mesecih nas čakata še dve po- membni nalogi. Treba bo nekako rešiti problem otroškega varstva v Pre- boldu ter razširitve osnov- ne šole v Petrovčah. Raz- mere so povsod težke, ver- jetno pa se bodo dale ne- kako urediti. Predvsem pa ie potrebna strpnost.« JANEZ VFDENIK ŠPORTNO PRVENSTVO LAO: ^ j ^^^^^ ^^ 1 ^^ ^^ ^^ ^та ^^ ^ »LORA« V SPLITU ŽE PRIPRAVLJENA v Ribnici in Kočevju se je končalo letošnje športno prvenstvo Ljubljanskega ar- madnega območja, ki je že enkrat potrdilo, da so naši vojaki ne samo dobro pod- kovani v »rokovanju« z orožjem, ampak tudi teles- no izjemno pripravljeni. Po- leg že znanih ^x>rtnikov, ki trenutno služijo vojaški rok, je nastopiia tudi cela vrsta taksnih mladih fantov, ki so izjemni talenti pa se pred prihodom v vojsko niso ime- li možnosti ukvarjati s športom. Poleg doseženih re- zultatov pa je izredno po- membno tuxü nadaljevanje utrjevanja vezi med vojaki in občani. Ribničani in Ko- čevci so odikrito priznali, da brez pomoči pripadnikov JLA ne bi nikoli ne imeli takšnih Športnih objektov, kot jih imajo sedaj in ki bodo v prihodnje služili vsem — od mladine do od- raslih! Najboljši s prvenstva bodo zastopali reprezentanco LAG na 31. športnem prvenstvu naše JLA, ki bo od 25. ju- nija do 1. julija v novem športno-rekreacijskem cen- tru »Lora« v Splitu. Ekipa LAO bo tokrat pred težko nalogo, saj brani prvo me- sto, ki ga je lani osvojila na podobnem tekmovanju v Maribora. T. VRABL CELJE Delegati vseh treh zborov celjske občinske skupščine so na zadnjih ločenih sejah med drugim sprejeli nekatere predloge komisije za volitve, imenovanja in kadrovske za- deve. Tako so za ravnatelja Centra ŠKIMC Store imeno- vali strojnega inženirja To- maža iStolfo, za ravnatelja TOZD Dom učencev Store Marijo Trobec, za ravnatelja Zavoda Ivanke Uranjekove Celje pa Mirka Galeša. Delegati so imenovali Lili- jano Dolžan teir Ireno Do- brave za namestnici občinske- ga javnega tožilca v Celju. ImenovaH so tudi poobla- ščence za sklepanje zakon- skih zn^ez, in sicer: Marjana Ašiča, Pavla Bukovca, Mi- klavža Kača, Mira Klančnika, Staneta Klemenčiča, Franca Knafelca, Staneta Polajnar- ja, Zdravka Vidmarja, Aivto- nijo Zatler in Jožeta Zimška. Na zasedanju skupščine so izvolili še člane in predsed- nike organov občinske skup- ščine. Tako bo svetu za ljudslio obrambo predsedo- val Jože Marolt, komisiji za pregled samoupravnih aktov Emil Hedžet, komisiji za ugotavljanje izvora premože- nja Pavel Kumer, komisiji za vloge in pritožbe Andrej Drolle, komisiji zja filandro- ve nagrade Anton Jelenko, komisija za priznanje samo- upravljalcu Miro Medved, od- boru za družbenoekonomske odnose in razvoj Edo Ste- pišnik, odboru za družbeno- politična vprašanja Igor Po- nikvar, odboru za pravna vprašanja Franjo Stros i^er komisiji za družbeni nadizor Francka Agrež. ¡лз §t. 22 — 8. lunij 1978 NOVI TEDNIK — stran <3 OBVEŠČANJE DRUŽBENI DOGOVOR MED INDOK CENTRI V RAZPRAVI Informacijsko - dokumen- tacijski centri v delegatskem 5istemu so sestavni del celo- vitega družbenega sistema informiranja, ki z ustrezni- 0ii, pravočasnimi in jedrnati- mi informacijami obveščajo delovne ljudi in občane o vseh tistih vprašanjih, o ka terih se spyorazumevajo, do- govarjajo in odločajo. Pri uresničevanju te svoje funk- cije morajo INDOK centri opravljati predvsem nasled- nje temeljne naloge: zbirati informacije, pomembne za samoupravno delegatsko od- ločanje in jih urejati po enotnem klasifikacijskem si- stemu, in posredovati zbrane ter urejene informacije na vsa mesta samoupravnega sporaíüumevanja, družbenega dogovarjanja in odločanja. S teoretičnega gledišča ne gre oporekati globokemu smislu in p>omenu organizira- ne informacijske dejavnosti za bolj učinkovit delegatski sistem. V praksi pa so teža- ve pri oblikovanju INDOK centrov v posameznih obči- nah včasih skoraj nepremo- stljive. Te so ponavadi ka- drovskega, organizacijskega, finančnega značaja, ali pa zar radi splošnega »razmetanega in neurejenega« informacij- skega področja in prostora. Da je temu res tako, nam kaže sicer kratkotrajna, a vendar dveletna praksa mu- kotrpnega oblikovanja teh centrov v slovenskih občinah, pa tudi v naši domači celj- ski ni nič drugače. Po začet- nem zamahu in dokaj opti- mističnem, včasih tudi naiv- nem navdušenju nad ;>vsemo- gočnostjo« teh centrov na občinskih ravneh, je zagna- nost šibkih strokovnih in manj šibkih političnih sil v letu 1977 izredno popustila, šele nov delegatSKi mandat po letošnjih volitvah, pa tudi partijski kongresi in ne na- zadnje brionske razprave zveznega sveta za vprašanja družbene ureditve so INDOK centre ponovno postavile pod »politični drobnogled«. Vse kaže, da bo v letošnjem le- tu prišlo do ponovne poli- tične in delegatske ofenzive na tem področju. To je pokazal tudi zadnji blejski posvet s sekretarji občinskih skupščin 22. in 23. maja. Po dogovoru na tem posvetu je republiški komite za družbeno planiranje in informacijski sistem oziroma republiški INDOK center iz- delal teze za družbeni dogo- vor o medsebojnem sodelo- vanju in povezovanju INDOK centrov v delegatskem siste- mu. Gre za občinske INDOK centre, kjer so že ustanov- ljeni oz. so v ustanavljanju. Politična akcija za ustanav- ljanje INDOK centrov v slo- venskih občinah mora biti praktično končana v letoš- njem letu. Gradivo o tem družbenem dogovoru je bilo v vse obči- ne posredovano prejšnji te- den, javna razprava o njem pa bi morala biti končana do konca tega meseca. V tezah je zanimiv zlasti tisti del, kjer ,je govora o informacijski dejavnosti IN- DOK centrov. Le-ti naj bi redno urejali in posredovíííi tri vrste informacij: informa- cije ustanoviteljev, informaci- je iz KS in TOZD ter infor- macije, s katerimi bi centri seznanjali vse zainteresirane o gradivih, ki so sr brana in na razpolago. Na ta način bi bila dosežena integracija ti- stih informacij, ki so nujno potrebne za delegatsko od- ločanje. Pomembno je določilo, da INDOK centri lahko uresni- čujejo svojo informacijsko funkcijo le v tesnem sode- lovanju z obstoječimi sred- stvi javnega obveščanja. Na koncu predvideva gra- divo za razpravo še skupni organ, skupščino ali svet INDOK centrov in obveznost vseh podpisnikov predložene- ga družbenega dogovora, da bodo s sodelovanjem in po- vezovanjem zagotavljali racio- nalno mrežo med seboj po- vezanih INDOK centrov iti služb ter tako omogočili ne- moten pretok samoupravnih delegatskih informacij v vseh smereh. MITJA lIMNIK OBMOČJE SVET OBČIN ZA GOSPODARSKO MANJ ÌÌAZVITA OBMOČJA Pripravljenost je velika, enotna stališča celotnega celjskega območja so na dia ni, tu pa so že prvi rezul tati. lin vendar ne takšni, da bi lahko bili z njimi zado voljni. Razlika med gospo darsko močnejšimi in manj razvitimi območji v celjski regijii je še vedno' velika. Pre velika. Zato ni naključje, če se je tudi na zadnji seji sve- ta občin celjskega območja uvelja\,'ilo stališče, da je pro- blem gospodarsko manj raz- vitih območij problem celot- ne regije, toda ne v ugotav- ljanju stanja, marveč v kon- kretnih ukrepih, akcijah, v pomoči. V teij z\'e2!i gre tudi za uresničevanje enega izmed temeljnih ciljev družbenega plana Slovenije do 1980. leta. ki zahteva pospeševanje skladnejšega regionalnega razvoja. V celjski regiji sodita med gospodarsko manj razvita ob- močja šentjurska in šmarska občina v celoti, razen tega pa še krajevne skupnosti Breze, JuTklošter in Vrh rxad Laškim v laški občini ter krajevni skupnosti Luče ob Savinji in Solčava v mo- zirski. Splašne značilnosti, ki se kažejo na vseh teh predelih in ki vplivajo na manjšo razvitost so v majhni gosto- ti prebivalcev, in še to je v pretežni večini kmečko, po starosti pa starejše. Mladi so se odselili ali odhajajo na delo v gospodarsko razvitej- ša središča. Dne\Tia migraci- ja je velika. Slabe so mož- nosti ali pa jih skoraj ni za ustanavljanje večjih obratov z lastnimi sredstvi, kajti druž- beni proizvod je zelo nizek, majhna je investicijska aktiv- nost in reproduktivna sposob- nost. In če k temu dodamo Š0 pomanjkanje razvojnüi programov, ki bi lahko bili podlaga tudi za združevanje sredstev in dela, pomanjka- nje strokovnih kadrov, zatem premajhno in neorganizira- no sodelovanje Gospodarske zbornice, bank in drugih, sla- bo pripravljene prostorske plane, pomanjkljivo lokacij- sko dokumentacijo itd. je mera polna, slika pa jasna. Problem torej najprej ti- či v prešibkem gospodarstvu na teh območjih. Delovne organizacije tod, razen red- kih izjem, niso same sposob- ne odpirati nove obrate, ni- so torej sposobne, da bi bile nosilec večjih akcij. Kaj. pa drugi? Večkrat iščejo ugodnejše pogoje, kot Jih lahko dobijo, za odpira- nje dislociranih obratov, tu- di na račun stroškov za ko- mimalno ureditev zemljišč in podobno. Tudi GospKxiarska zbornica doslej ni dajala več- jih pobud združenemu delu za naložbe na teh območjih. Maryša razvitost je večinoma povezana tudi s slabimi pro- metoimi zvezami. Nekoliko drugačen je po- ložaj z obema krajevnima skupno£itima v mozirski ob- čini, kjer ne težijo za no- vimi indiisitrijskimi obrati, marveč za oživiitev turizma. To so hkrati tudi obmejni predeli. Je pa to tisto ob- močje, ki je v zadnjih letih vendarle doseglo določen na- predek p>o zaslugi specializa- cije kmetijske proizvodnje, gradnje gozdnih cest, po za- slugi dokaj dobrih PTT zvez, elektrifikacije itd. Toda, to ne p>omeni, da je napravije- 'lo vse. Se so problemi, zelo ooleči in ki že dolgo čakajo na svojo rešitev. Ugotovitve stanja so ne- îp>ome, takšna so tudi p>ota îa rešitev problema. Priprav- ljenost celjske regije kot ce- lote, da pomaga gospodarsko manj razvitemu območju, je prišla do izraza tudi v konč- nih sklepih na omenjeni seji sveta občin celjskega območ- ja. Ni naključje, če so na prvo mesto zajpisali odločitev, da naj delovne organizacije, Gospodarske zbornice, občin- ske skupščine in drugi oceni- jo v najkrajšem času realne možnosti (to so podčrtali) za investicije na teh območjih v naslednjih dveh letih. To- rej, hiter in učinkovit ko- rak! Posebna naloga v istem smislu čaka regionalne inte- resne skupnosti, saj so ugo- tovili, da razen redkih izjem, med kate^rimi je območna vodna skupiKst, ostale niso naredile tistega, kar bi mo- rale. To še predvsem velja za elektrogospodarsko. V akiepili so opozorili tudi ustrezno komisijo pri repu- bliškem izvršnem sve*^u, da ima prav tako svoje delovui^j področje na tem predelu. Skratka, dovolj pobud za vse in tudi graje. Ta tudi na račun komisije za raz- voj manj razvitih območij pri območni Gospodarski zbornici v Celju. Komisija, kot so dejali, se v dveh le- tih ni sestala niti enkrat. Si- cer pa so še menili, da bi morali iz republiških virov dobiti vsa razpoložljiva sred- stva za izdelavo urbanistič- nih načrtov. Pomemben in značilen hkrati je bil pred- log, da bi moral zlasti svet občin bolj spremljati delo območnih ^spK>darskih inte- resnih skupnosti. Sklepi so torej tu, priprav- ljenost prav tako. Svet ob- čin bo že jeseni ocenil ure- sničitev teh zamisli, predlo- gov, pobud. Odgovornost za rešitev tega problema, za po- spešitev razvoja v gospodar- sko manj razvitih območjih leži na vseh. M. B02IC JAKOB PRI ŠENTJURJU ASFALTNA PREVLEKA . Občina Šentjur slavi svoj praznik 18. avgusta, zato so priprave nanj zlasti v zad- njem času zelo živahne. Ta majhen kraj v nepo- sredni bližini Šentjurja je med NOB veliko prispeval k narodnoosvobodilnemu giba- nju. Dolga leta po vojni pa Je s svojimi prijetnimi kra- jani ostal kar nekako na ro- t^u razvoja občine in čeprav blizu, odmaknjen od ljudi. Verjetno je bila temu vzrok ^udi slaba cesrtna px>vezava. ï'rah in luknjasta cesta prav gotovo nista bila v ponos ^«Tiu sicer lep>enriu okolju. Poslej bo drugače. S to mi- slijo se tolažijo tudi ljudje * tem kraju, ka so priča. kako se proti nj¡im pomika črni asfaltni trak. Cesto do Jakoba bodo uredili do pra znovanja občinskega prazni- ka, prav tako bodo uredili novi kamnolom, ki bi zago- tavljal modernizacijo cest tu- di drugod v občini. V Jakobu bo torej avgusta osrednja slovesnost ob ob- činskem prazniku, medtem ko se bodo nekatere vzpored- ne prireditve zvrstile že prej. Med večja praznovanja v ob- čini bo sodila tildi medre- gijska proslava v Dramljah, in sicer ob odkritju spomin- sk^a obeležja Milošu Zidan- Sku. M. PODJED TREBČE: KOZJANSKO 78 V PONEDELJEK PRIČELI Z DELOM Prva izmena, nekaj čez 200 brigadirjev brigad Maj- de Vrhovnik iz Ljubljane- Center, Kruševski p>artizan iz Kruševca ter Vinkovcev, Franja Vrunča iz Celja in Petrovca je v ponedeljek za- čelo z delom na cesti Mar- šala Tita in pri izkopavanju telefonskega kabla na cesti ЗИлтиса—Kozje. Kožbana, Suha kraj.ina. Ko- zjansko. V vseh t^h krajih so v ne- deljo vihrale zastave. Začelo se je brigadirsko življenje. Tudi na Trebčah, kjer so v nedeljo ob pri- sotnosti mnogih vodilnih predstavnikov političnega ži. vljenja celjske regije, šmar- ske in šentjurske občine ter sosednjih hrvatskih občin, med gosti pa so bili tudi Ljubo Jasnič, predsednik re- publiške konference ZSMS, dr. Jože Brile j, predsednik ustavnega sodišča SRS, Cedo Marković, predsednik zvezne koordinacije za mladinske delovne akcije ter mnogi do- mačini, slavnostno otvorili mladinsko delovno akcijo Kozjansko 78. Na prostranem prostoru pred domačijo Titove sestrič- ne Ane Kostanjšek je o po- menu brigad in o letošnjih nalc^h spregovoril Miran Koren, predsednik skup>ščine brigade in zatrdil, da se bo- do z vsemi močmi trudili, da bi ne le izpolnili načrte, pač рж jih tudi presegli. Lju- bo Jasnič je govoril predvsem o vlogi tovpriša Tita v re- volucionarnem gibanju, na- rodnoosvobodilnem boju, o njegovem prizadevanju 2a mir in neuvrščenost in ori- sal lik velikega borca za člo- večanske pravice. Znova je poudaril precejšen pomen skromne dolinice na Treb- čah za našo domovino. Med kulturnim programom, prispevkom moškega pevske- ga zbora Anton Aškerc iz Šmarja pri Jelšah in reci- tatorske skupine osnovne šo- le Bistrica ob SoUi, ki je pripravila recital Tito, je predsednik slovenske mladi- ne predal prapx>r mladinskih delovnih brigad Ludviku Mar- tinčiču, zveznemu komandan- tu akcije, mladi pa so z zbo- rovanja poslali to\'arišu Titu tudi telegram: Dragi tovariš Tito! Danes smo se rm Trebčah, kraju tvoje rane viladosti, zbrali brigadirji in brigaclir- ke prve izmene zvezne mla- dinske delovne akcije Kozjan- sko 78, krajani Kozjanskega in naši dragi gostje, da slo- vesno pričnemo z delom le- tošnje akcije. Brigadirji in brigadirke iz celotne naše do. movine želimo in hočemo da- ti svoj prispevek k hitrejše- mu razvoju tega manj raz- vitega območja. Ob tej priliki ti želimo, da bi Se vrsto let živel med nami in nas vodil, hkrati pa, da bi nas obiskal na letošnji delovni akciji. Brigadirski zdravo. Kot že lani, bodo tudi le- tos brigadirji stanovali v bri- gadirskih naseljih v Bistrici ob Sotli. tik ob gradbišču nove šole, sedanjem domu mladine delovnih brigad. MILENKO STRAŠEK ŠPORTNE IGRE GRADBINCEV 78: S ŠTIRIMI EKIPAMI BODO NASTOPILI V OHRIDU v Izoli in Kopru so bile letošnje že 28. tradicionalne športne igre gradbincev, kjer so že 16. triumfirali športni- ki delavci v celjskem grad- benem podjetju Ingrad. Le- tos je nastoipilo 75 gradbe- nih podjetij s preko 3000 te- kmovalci. Za velik usp>eh celjskih delavcev športnikov so najbolj zaslužni nogome- taši, kegljači, šahisti in od- bojkarice, ki so osvojili pr- vo mesto, kegljačd in odboj- karji so bili drugi, igralca namiznega tenisa tretji, igralke nam. tenisa četrte, strelci sedmi in strelke de- vete, balinarji pa so osvo- jili 24. mesto. V skupni uvrstitvi je In- grad (zanj je nastopilo već kot 70 športnikov) zbral 350 točk in za 39 točk prehitel drugouvrščeni Gradiš. Prva- ki posameznih p>anog bodo nastopali na 10. zveznih igraii gradbenih delavcev v Ohri- du, iz Celja torej nogometa- ši, kegljači. šahiisti in od- bojikarice. Nov velik uspeh športnikov gradbincev v Celj- skem Ingradu je nov dok;iz pravilne skrbi za športno re kreativno življenje, katere- mu v tem kolektivu kljub težavnemu in razdrobljene- mu terenskemu delu posve čajo veliko pozornost. T. VRABL Na posnetku del številne ekipe INGîl.VD.A iz Celja ob otvo- ritvi 28. Športnih iger gradbincev Sloveni.je v Izoli in Kopru. Celjani so postali že Г6. prvaki: Foto: VILI àUSTJbJU 4. stran -- NOVI TEDNIK St. 22 — 8. junij 1978 ŠMARJE PRI JELŠAH RAZVESELJIVI NAČRTI VEČJA PROIZVODNJA — NOVA DELOVNA MESTA Kljub nekoliku mokrmi zadnjim meset-em je na Koz- janskem, Obsotelju in na Smarskem ter Rogaškem vendarle prava gospodarska IX)mlad. Zadnji podatki o go- spodarjenju kažejo, da izgub ni, da je gospodarstvo čeda- lje bolj prožno in da tudi miselnost postaja drugačna. Vse kaže, da' bo šmarsko gospodarstvo lahko stopilo v drugo polletje z nekoliko lažjimi koraki, upajo pa, da se bo v okvii-u politike do manj razvitih spremenil tudi odnos bank, predvsem gle- de olajšanja kreditnih pogo- jev, ki marsikje žagajo vejo, na kateri sede več ali manj optimistično šmarski gospo- darstveniki pa tudi drugi, fei so tako ali drugače odvisni od kreditov. Sočasno s tako optimistič- nim razpoloženjem pa kora- kajo tudi naix)vedi /,a bodo- če. Predvsem naj bi зе veli- ko spremenilo zlasti pn za- poslovanju, tej rak rani šmarske občine, ki še vedno caplja za predvidevanji, zapi- sanimi v snîdnjerocnih načr- tih in resolucijah. Nova delovna mesta bodo vsak čas na Vinskem vrhu, kjer bo odprt cájrat Tekstil- ne tovarne iz Prebolda oko- li 30). Širitev predvideva tu- di tovarna stikalnih naprav Maribor v Šmarju (enkratno povečanje proizvodnih zmog- ljivosti), v Šmarju se pri- pravljajo na gradnjo obrata za izdelavo hlevske opreme, v Bistrici ob Sotli iwdo za dan borca vgradili temeljni kamen za obrat Gorenja, v katerem bodo zaposlili osem- deset občanov. Manjše število krajanov bo lahko zaposlil tudi novi motel v istem kra- ju, za katerega lx)do prav tako na isti dan vgradili te- meljni kamen. Nekaj delov- nih mest bo na raypolago tudi v Izletnikovem biieju na Trebčah. Velika pridooitev je brez dvoma novi hotel Atom- ske toplice v Podčetrtku. Enkratno raz.širitev ima v mislih tudi Gorenje TOZD Kondenzatorji, kar za dva- krat pa bodo povečali proiz- vodne zmogljivosti v niestinj- ski lesno predelovalni indu- striji. V Mestinju se že ukvarjajo z izdelavo glavnega projekta, s katerim namera- vajkazala, da čaka novo Obliko povezova- nja obrtnih in malih indu- strijskih delovnih organizacij veliko dela. Ne gre pri tem samo za tiste osnovne obvez- nosti, kot so usklajevanje in skupno programiranje razvo- ja malega gospodarstva, skrb za uvoz reprodukcijskega ma- teriala, opreme in rezerraih delov, skupni nastopi na do- mačih in tujih sejmih, nuđe- nje pravne pomoči pri pri- pravi samoupravnih aktov in drugih vprašanj, organizacija skupne službe za varstvo pri delu itd., itd., temveč še za druge probleme. Udeleženci iLstanovne skupščine so v tej zvezi med drugim opozo- rili na sodelovanje z repu- bliško, območnimi oziroma občinskimi Gospodarskimi zbornicami. Kako, na kakšni podlagi? Pravega odgovora tu- di ni dobilo vprašanje, zakaj d voti most na poti malega gospodarstra, zakaj se druž- beni sektor pòvezuje zase in prav tako zasebni? Mar ne gre za enotno malo gospo- darstvo? Vprašanje je ume- stno tembolj, ker bo glavna naloga nove ix>slovne skup- nosti prav gotovo v povezo- vanju dela. Udeleženci ustanovne skup- ščine so sicer sprejeli delov- ni načrt skupnosti, vendar samo do konca letošnjega le- ta, kajti šele po izkušnjah prvih korakov naj bi spreje- li srednjeročni program. Poslovna skupnost za malo gospodarstл'^o ima zaenkrat 41 članov, se pravi, da se je doslej 41 obrtnih delov- nih organizacij in delovnih organizacij male industrije odločilo za članstvo v njej. Pričakujejo pa, da se bo šte- vilo članov že v kratkem po- večalo na okoli 50. In še ne- kaj — pomembna je ugoto- vitev, da je med sedanjimi člani kar deset delovnih organizacij iz mariborskega območja, širša kot območna povezanost, je namreč velja- la že doslej pri poslovnem združenju Formator. Kot ka- žejo zadnji podatki, se bo nadaljevala tudi v prihod- nje. Na ustanovnem zboru so izvolili Zdravka Vidmarja (Fotolik) za predsednika skupščine poslovne skupno- sti, Viktorja Zupanca (Elek- trosignal) pa za njegovega namestnika. Mimo tega so izvolili devet članov v izvr- šilni odbor skupnosti. Za vršilca dolžnosti individual- nega poslovodnega organa pa so iabrali Majdo Trogarjevo. M. B02IC VARSTVO OKOLJA KAKO Z ODPADKI DIVJA ODLAGALIŠČA SE POJAVLJAJO POVSOD v začetku ajirila je začel veljati Zakon o ravnanju z odpa(Ми^ц ^ pravno iiieditev varstva člo\ekovesa okolja na tem področju so določbe 1. odsta\ka ц člena usla\e Slî Slovenije, ki delovnim ljudem in občanom, org^anizaci.juni združenega družbenopolitičnim si;ii|)nostim in krajevnim skiipn«)slim dajejo pravico in dolžnost, d^ ^ zagotovijo poboje za ohianiirv in razvoj naravniii in z dolom pridobljenih vretlnol fiovj kovt'sa okolja in da )ич'рг1ч-ије zdravju škodljive |)osledice, ki nastajajoslabšuje higienske prilike, kvari iz- gled okolja, s sežiganjem in drugimi neprimernimi načini odstranjevanja pa se ustvar- jajo nova in še hujša one- snaževanja okolja. Neurejena odlagališča ali celo pomanjkanje prostora za odlaganje odpadkov in odpadnih snovi so pov.od, da lahko najdemo divja od- lagališča ob obrežjih Savhije. Voglajne in Hudinje. ob pro- metnih vpadnicah, na robu stanovanjskih naselij. Organi sanitarne inšpekcije, pred- vsem zaradi svoje prešibke kadrovske zasedbe, ne mo- rejo več obvladovati tako za- jetnega obsega onesnaževa- nja. V letu 1977 so organi sanitarne inšpekcije večkrat pasredovali, zlasti ob okvari na industrijski pregradi v Žep ini, ob onesnaženjih vod- njakov, pri zastrupitvah Sa- vinje, Voglajne in Hudinje. Za izboljšanje stanja na tem področju bodo lahko ve- liko prispevale vse odločbe, ki jih je izdala sanitarna in- špekcija ali kateri drug or- gan občinskih inšpekcijskih služb. Se več pa bomo lah- ko prispevali občani sami. Pri tem ne smemo zanema- riti dejstva, da bi z rednim predpisanim odvozom smeti in odpadkov s kontejnerji za kar skrbe .Tavne naprave, lahko veliko prispevali k iz- boljšanju stanja. Količina komunalnih od- padkov, ki odpade letno na prebivalca, je pri nas zaen- krat še 2,5 do 5-krat manjša kot znaša letno povprečje v gospKxlarsko razvitejših deže- lah. Vendar pa je dinamika potrošnje s porastom osebne- ga in družbenega standarda pri nas veliko hitrejša kot v razvitih državah. Ce smo v Celju ustrezno uredili problem komunalnih odpadkov, nam nemalo težav povzročajo industrijski od- padki, še zlasti imamo pro- bleme z odpadnim mavcem, železno galico in žvepleno ki- slino. Na eno tono prodane- ga titanovega dioksida, pro- izvedemo do 12 ton odpad- kov. Komunalni pa tudi ostali industrijski odpadki glede na (xlstotek niso tako majhna količina, še zlasti, ker ima naša družba zaradi njihove neizkoriščenosti veliko go- spodarsko škodo. S sprejemom zakona smo želeli doseči. troje: prepreče- vati in omejevati nastanek odpadkov, skrbeti za ponov- no uporabo in smotrno rav- nanje z odpadki, ki je pred- vsem neškodljivo za okolje. Kaj je pravzaprav odpa- dek? Po 3. členu je odpadek vsaka snov ali predmet v trdnem, tekočem ali plina- stem stanju in tudi odpadna toplota, vse. kar je v danem trenutku proizvajalcu nepo- trebno. nadležno ali celo škodljivo. Pri tem Ic/čimo od- padke, ki jih lahko pono'/no uporabimo v proizvodnji in tiste, ki jih .še ne uporablja- mo, temveč jih odlagamo v deponiji. Vsem proizvajalcem nalaga zakon, da v okviru tehnič- nih in ekonoms-kih možnosti postopno vpeljujejo v svo- jih proizvodnih procesih takš- no tehnologijo, takšne mate- riale in embalažo, da se za- gotovi č-.mvečji izkoristek su- rovin in ponovna uporaba odpadkov, dolgotrajnost in smotrno vzdrževanjè proizvo- dov in proizvodnja dobrin, ki jih lahko po uporabi pre- delamo in uporabimo kot se- kundarne surovine. To ver- jetno pomeni, da bomo mle- ko zopet kupovali v stekle- nicah, prav tako, da se bo za vselej poslovil tetrapack, dojTack in druga embalaža. Tak sistem prodaje proizvo- dov ima sicer prednosti pri prodaji, vendar se vse to j niči, ko ugotavljamo каЦ poseg v okolje predstavlja^ vse te raznorazne plastiíj embalaže. Občinskim skupščinam ц 1-dga zakon, da sprejmejo ц; slednje predpise: o lokacijaj gradnji, vrstah, vzdrževaBj in opuščanju niiprav za r» nanje z odpadki, razen za oj jekte, ki so opredeljeni loj regionalni; o izvajanju rei mm' ravnanja z odpadki; neposrednih obvezno-stih ¡ odgovornostih občanov, frj nili svetov in OZD pri rawj nju z odpadki Nadzorsvo nad izvrš«-, vanijem določb tega zakona ¡ predpisov, izdanih na njego- podlagi, opravljajo inšpekci ski organi in organi milia Delavci milice, ki ugot(n prekršek, poročajo o tem ij špekoijskemu organu pos meznika pa mandatno kam; jejo. Od 10.000 do 100.000 dina jev je kazen za tisto gosp darsko ogranizacijo in o 1.000 do 100.000 dinarjev ¡ tisto odgovorno osebo, i uporablja v proizvodnji, pr metu ali porabi snovi, ki s prepovedane. Enake denan kazni so predpisane tudi ! tiste, ki opustijo določen к čin ra%Tianja z odpadki, ( kot organizacija zdražene? dela za zbiranje, odkup : predelavo odpadkov ne orač gočijo odkupa, če kot kornc nalna organizacija ne organi zirajo ali ne uredijo zbiranji odvoza .in odstranjevanja « padkov. Denarna kazen a 1.000 do 50.000 dinarjev pa J predvidena za tisto organiza cijo, ki ne nevtralizira ne\'ä! nih odpadkov, če jih ne oe laga na predpisano mest« Vsak posameznik bo шои pooblaščeni uradni osebi tJ koj plačati dinarjev ka¡ ni, če ga bo zalotilo P' odmetavanju odpadkov vodo, naravno okolje ali Œ druga mesta, ki niso doloô na za odlaganje odpadko? Predpise za izvrševanje tei zakona bodo morali izdati i roku 6 mesecev ali 1 leta r< publiški upravni organi v s( glasju z republiškim koinit« jem za varstvo okolja. LEON MOKOTiJ ŠTUDENTSKI SERVIS NI LE SEBI NAMEN ŠIRŠE JE TREBA OPREDELITI NJEGOVO VLOGO v Celju deluje že od leta 1973 Studentski servis. Od svojih začetnih oblik je pre rastel v enoto, v katero je včlanjenih okrc^ 600 študen- tov in ki letno opravi okrog 3000 različnih del. V 'anskem letu so na primer v okvi- ru servisa ustvarili približno 2.700.000 dinarjev dohodka, kar nekje ustreza vrednosti 270 štipendij. Da bi v okviru servisa še povečali možnosti za oblikovanje dohodka (ta je za servis še kako intere santen, saj 10-odstotno provi- zijo razdelijo v obliki dota- cije klubom študentov v Ma- riboru, Ljubljani in koordina- cijskemu svetu študentov), pa iščejo poti za ustanovitev skriptamice. Ta bi študentom zagotavljala poceni in vsa- komtir dostopno študijsiko li- teraturo, saj so na primer izračtmali, da bi študijski učbenik, ki v knjigarni velja 300 dinarjev, ponatisnjen v skriptarnici stal le 40 dinar- jev. študentskega servisa v Ce- lju se vsako leto poslužuje več delovnih organizacij, ki želijo priložnostno zaposliti študente. Kljub temu pa pri- haja do nekaterih slabosti, ki jih želijo v študentskem servisu čimprej odpraviti. Gre za to, da nekatere delov- ne organizacije mimo servi- sa zaposlujejo dijake in štu- dente ter jim dodeljujejo za opravljeno delo nagrade, ki so pod določenim minimu- mom, soglasno sprejetim v svetu študentskega servisa. Zaradi tega želi študentski servis skleniti z delovnimi organizacijami in šolami na območju celjske občine nß- kakšen dogovor, s pamočj* katerega bi rešili anomaliji ki se sedaj pojavljajo. Pre^ vsem bi s takim dogovoroJ zagotovili organizirano zap" slovanje dijakov in študef tov, kontinuirane usluge áí lovnim organizacijam sko2 vse leto in pravilno razporf ditev del glede na social® status študentov. Ob tem P bi servis zagotavljal delovniH organizacijam tudi kadre, " po svoji strokovnosti lahl^' opravijo priložnostno delo ^ jim zagotavljal, da bo àà opravljeno hitio in učinK^ vito. študentski servis torej ® ustanova, namenjena sO^ sebi, ampak je predvs«'' ustanova širšega družbeii^ značaja. DAMJAiNA STAMIiJ-^* §t. 22 — 8. lunij 1978 NOVI TEDNIK — stran <5 ^RNJA SAVINJSKA DOLINA STAR PROBLEM V NOVI OBLEKI po zaslugi Savinjskega gaja ^ \lozirju je zlasti izletniški (prizem v Gornji Savinjski •oiini močno zaživel. Avtobu- gj in druga motorna vozila brnijo po asfaltirani cesti, proti Mozirju in naprej proti j^ogarski dolini. Marsikdaj in jiiirsikje so zaradi takšnega jjenapovedanega pa vendar pričakovanega navala gostov y zadregi. 2e prvi znaki ka- ^jo, da Gornja Savinjska do. lina in kdo ve kako priprav- ljena na to spremembo, na ta naval. Kako dolgo bo'tra- jal? Težko je reči. Toda, Sa- vinjski gaj je mikavnost, ki je ni moč izbrisati v mesecu, dveh, v enem ali dveh letih. Ta bo ostala. To je treba sprejeti kot pravilo in kot za- poved, da bo treba na turi- stičnem pKKiročju napraviti nekaj več. Prvi znaki namreč kažejo. da Je gostinskih zmogljivosti v dolini, zlasti v njenem zgornjem koncu, premalo. To še posebej velja za Logarsko dolino in prav tako za Sol- čavo. 2al, ni znakov, da bi se kaj premaknilo. Gradnja trgovsko-gostinskega objekta v Solčavi Je vsaj zaenkrat padla v vedo. Zgornjesavinj- ska kmetijska zadruga kot in. vestitor nima zadosti lastnih sredstev- za uresničitev te na- loge. 2al, pa so odpovedali tudi tisti, ki so obljubili po- moč pri tej naložbi. In nobe- na tajnost nI, da Je v Solča- vi zaradi t«ga primera veliko slabe volje, tudi razočaraiu). sti. Logarska dolina Je s tremi gostinskimi enotami prešibka za pritisk gostov. 2e zdajšnja slika opozarja, da se bo tre- ba slej ko prej odločiti za nov hotel. Toda, kdo? V razdrobljenem zgomjesavinj. skem gostinstvu skorajda ni re-šitve. Pri Izletniku? Prav tako ne, saj ima dovolj ob veznosti na Golteh in seveda pri svoji osnovni dejavnosti, to je avtobusnem potniškem prometu. Kdo torej? Odgovora na vprašanje tre, ¡ nutno ni. Morda ga lahko iš čemo v združevanju sredstev, pa ne po vzorcu gradnje objekta v Solčavi, temveč le na podalgi čvrstih dogovorov. Morebiti je rešitev Še kje drugje? Naj bo tako ali drugače, v mozirski občini se bodo mo- rali slej ko prej spoprijel tudi s tem problemom in ga kmalu rešiti. Zaradi turi/ma, zaradi vse močnejšega priti ska izletnikov, zaradi per. spektiVí doline! M. B02tC тшм SLATINA ĐOBBO ZASEDENA Četudi je v Rogaški Slati- ni težko ločiti glavno sezono od pred ali posezone, je vendarle zdravilišče stopilo v tisti čas, ki napoveduje velik vrvež in polno zasedenost ho- telskih zmogljivosti. O tem govorijo tudi zadnji podatki, saj so hoteli, med njimi še zlast.i Donat, zelo lepo zase- deni. Rezervacije za te zmogljivosti so več kot pri- poročljive. Dosti več prosto- ra pa Je zaenkrat še pri za- sebnikih. Skorajšnji začetek glavne sezone pa napovedujejo tudi številne prireditve- mb ŠTORE VABLJIVA PRED IN POSEZONA Madtem ko je dom štor- slcih železarjev na Svetini odprt skozi vse leto, so dom na Rabu odprli pred dnevi. In tako se Je tudi za čla- ne tega kolektiva pričela se- гопа dopustov v lastnih arnogljivostih. Dom na Rabu bo odprt do sredine septembra, seveda, če bo tudi za ta čas dovolj in- teresentov. Se vedno se nam- reč dogaja, da je največje povpraševanje za tako ime- novano glavno sezono, za Ju- lij in avgust, kot da bi ju- nij in september ne bila pri- merna za letovanje. Očitno gre za navado in težko jo je spremeniti. Člani kolektiva štorske že- lezarne bodo v počitniškem domu na Rabu plačevali za polni penzion 66 din v pred in posezoni ter 96 dinarjev v času glavne sezone. Seve- da p>a veljajo drugačne cene za zapx>slene svojce ter za druge goste. Za druge goste je penzionska cena 163 din v juniju in septembru ter 170 din v juUju in avgustu. Dosti bolj privlačen, glede cene namreč, je seveda po- čitniški dom na Svetini, kjer člani kolektiva plačajo po 82 din na dan, dirigi gosti pa 102 din. -b STBSIEC-LJUBECNA: PREPOVED PROSflETA Z ZEMLJIŠČI Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti celjske občinske skupščine sta na zadnjih ločenih sejah sprejela odloka o splošni prepovedi prometa z zemlji- šči, prepovedi parcelacije^ zemljišč, gradnje ter spre- membe kulture zemljišč na območjih, kjer Je predvi- dena izdelava zazidalnih načrtov za Strmec in LJu- bečno. Potreba po izdelavi zazidalnih načrtov je v obeh primerih več kot nujna, zahteva po ureditvi tega vpra- šanja p« stara, še posebej v Strmcu. Toda, da se za- gotovi neipotena izdelava zazidalnih načrtov in da bo urejena graditev stanovanjskih in drugih objektov, je splošna prepoved prometa z zemljišči več kot nujna. V obeh primerih velja le za območji, za kateri bo ve- ljal tudi zazidalni načrt. Sicer pa bo splošna prepoved do dneva, ko bosta sprejeta zazidalna načrta, vendar ne dlje kot trt leta. Morebitne izjemne gradnje na teh območjih in v času prepovedi lahko dovoljuje le izvrš- ni svet. -b GOLTE SO ŠE ZMERAJ ZAPRTE Svet pod ^ledvedjakom torej počiva in čaka. Caka tudi na konec vzdrževalnih del na gon- dolski žičnici, čaka pa tudi na rešitev celotnega vpra.šanja nadaljnjega obsto,ja in razvo,!a turistično rekri-acijskega centra. Prizadevan.ja Izletnikovega kolektiva za zadovoljivo rešitcir vprašanja so velika, žal pa še vedno brez večjega odmeva. Te dni je znova objavljen raz/.-s za direktorja temeljne organizacije na Golteh. Bo ostal spet brez odziva? i^koda. Kajti tudi od ljudi je odvisno, kako bo teklo življenje na tej prelepi planinski postojanki. iMB IZLETNIŠKI KAŽIPOT PLANINA PRI SEVNICI Od Šentjurja do Planine je 17 km dolga cesta, je do vzpona na Jezerce asfaltira- na, sam hrib in ravnina do Dobja pa sta zaenlcrat .še v makadamu. Potem Je zopet nekaj kilometrov asfalta, vzpon na Planino pa je zo- pet prašen. Svet okoli Planine je v de- vetem stoletju pripcvdal ka- rantanskemu vojvodi Valjhu- nu (pesnik Prešeren ga ome nja v Krstu pri Savici), Pla- ninski grad, čigar razvaline so še danes mogočne, je bil zgrajen menda v desetem sto- letju. Na gradu je dobro ohranjena »kašta«, v kateri je zelo prikupno gostišče, ki je v letnem času odprto vsak dan. Naprej od kašte je mo gočna »turška lipa«, zelo sta- ra in izrednih dimenzij, kjer Je tudi letni oder. v trgu so zelo lep>e stavbe in to Mer- xova trgovina, stavba osnov ne šole in zdravstveni dom. Pred vojno je bil na Pia nini zelo razvit turizem, saj je bilo v trgu dovolj gostišč z možnostmi prenočevanja. Vse kaže, da bo v nasled- njih nekaj letih ta turistič- na tradicija ponovno oživela. Na Planini in v njegovi oko- lici je precej kmetij, ki se bodo pričele ukvarjati s kmečkim turizmom. Sicer pm .so na Planini in Šentvidu kar dobro urejena gostišča. V času NOB je bila Pla- nina zelo prizadeta, saj so jo ustaši in Nemci ob kon- cu 1944. leta v celoti požgali. Osvobodilno gibanje je bilo zelo razvito, pogoji za boj proti okupatorju so bili ugodni, saj zavzema bližnji Bohor ogromne gozdne po- vršine. Leta 1974 je Planino obiskal predsednik Tito. Tre- nutno je na Planini in v nje- ni okolici sedemnaj.st spomin- skih obeležij. Zanimiva je plošča na hodniku nove piar ninske šole, na kateri piše: »Ko so borci Kozjanskega odreda 1944. leta pregnali so- vražnika in osvobodili Plani- no, so najmlajšim v partizan- ski šoU obljubili, da Ixxio po osvoboditvi domovine zgradili tu večjo in lepšo šolo.« Obljuba je izpolnjena. Mla- di .so ponosni, da je ta no- va šola posvečena borcem Kozjanskega odreda. ERNEST RECNIK POSLUH ZA KULTURO Ljubljanska banka — Splošna banka Ce- lje je v Vodnikovi ulici — nasproti likvi- dature lepo uredila razstavni prostor za individualne razstave likovnih amaterjev in s tem ix)kazala, da želi kulturo pove- zovati z delavci Ljubljanslce banke in tudi z vsemi pK>slovmmi sodelavci Ljub- ljanske banke in občani, ki so vedno do brodošU v omenjenem razstavnem pro- storu. Z razstavljanjem Ukovnih del daje Ljubljanska banka — Splošna banka Ce- lje tudi možnost samim likovnim amater- jem, da se predstavijo širšemu ki'Ogu in se s tem uveljavijo. Tako so doslej razstavljali svoja dela že: Tomo Plevnik, Il:)nka Kovač, Goce Kalaj- džiski, trenutno pa rj,zstavlja svoja likov- na dela Janez Lebič. Janez Lenič živi in ustvarja v Ljubljani, njegove slike, ki so prikazane tudi na fotografiji, so detajli iz življenja narave v akvarelni tehniki. Njegovi akvareli so odraz slikar j eve osebnosti, p>ečat njegove- ga duševnega doživetja in temperamentá. Ob koncu še pohvala ljubljanski banki — Splošni banki Celje za idejo in lepo uredi- tev razstavnega prostora ter želja, da bi videli kar največ del likovnih anaaterjev. LAŠKO SREČANJE LAŠKIH. SEVNIŠKIH IN ŽALSKIH INVALIDOV Prejšnjo nedeljo so se na Pobudo Društva invalidov ^•абко in njegovega predsedni- ^ Franca Zgajnerja prvič «recali na Smohorju invalidi laške, sevniške in žalske ob- 6me. Udeležilo se ga je več ^ 250 invalidov, med nji- Oil veliko tudi na vozičkih. Sicer pa je bilo srečanj« po- svečeno dnevu invalida. Med Številnimi gosti Je bil tudi predsednik Zveze društev in- validov Slovenije, Stane Lav- «č. Predsednik I>ruštva Invali- •iov Laško, Franc 2gajner, je * svojem govoru osvetlil do- Sodke iz NOB na Smohorju ^ v občini ter orisal tudi ^*6javnost društva. Spregovo- ril so tudi nmogi gostje. Sledila Je pxxiehtev poka- in diplom društvenim planom za športne dosežke v ^"«kem letu. S(poirtmkov — invalidov je bilo kar precej in mnogi med njimi so do- segli lepe uspehe tudi v re- publiškem merilu. Med temi so bili tudi težji invalidi in кад" dva vozičkarja. Za vse invalide, ki niso mogli priti peš na Smohor, so prevoze opravili vozniki Komunalnega podjetja Laško • in Ivan Skarnički iz Reči- ce pri Laškem. DrugI so pri- šli peš in tako jim je bila trim značka poleg v-sega še lep spxMnin na to, da so premagali to pot. Da pa že- ja ni bila prevelika, je po- skrbela laška pivovarna. To je bilo sicer prvo, ne pa zadnje srečanje invalidov treh občin. Dogovorili so se, da se bodo i>oslej srečali vsako leto, vendar veslej na drugih planinskih postojan- kah v treh občdnali. Društvo invalidov Laáko je bilo ustanovljeno pred peti- mi leti, V tem času Je do seglo nekaj lepih rezultatov, ki so plod dela požrtvovalnih ta humanizmiu predanih dele- gatov oziroma poverjenikov. Veliko pojsomosti so posve- tili preprečevanju nastajanja invalidnosti, poklicni, socialni in medicinski rehabilitaciji, vključevanju v združeno de- lo in reševanju stanovanj- skih vprašano invalidov. Po- hvalijo se lahko tudi z ve- likimi uspehi na kulturnem in telesnokultumem področ- ju. Imeli ao več akcij itd. Seveda, pri vsem tem nale- tijo tudi na težave, vendar se člani zavedajo, da jih ne bodo nikoli iKJvsem odstra- nili, zato I» bodo vselej do- bronamerno opozarjali nanje in sodelovali pri njihovem odpravljanju. FANIfCA Г^ШЈКЈЧЖ 6. stran -- NOVI TEDNIK St. 22 — 8. junij 1978 Slušatelji trimesečnega seminarja za člane Zveze komunistov na zaključni slovesnosti v Velenju OBMOČJE KORISTEN SEMINAR SEMINAR »TEORIJE IN PRAKSE MARKSIZMA« s slavnostno podelitvijo pri2jnainj sedem;inštiridesetim skišateljem seminarja »Teori- je in prakse marksizma« je bil končan trimesečni semi- nar aa člane Zveze komuni- stov iz neposredne proizvod- nje, ki se je odvijal v velenj- skem in laškem oddelku. To novo izobraževalno obliko ko- munistov, ki hkrati pomeni kadrovsko bazo za srednjo politično šolo, je oi^aniziralo Studijsko središče pri Med- občinskem svetu Zveze komu- nistov Celje in so jo obisko- vali slušatelji iz vseh osmih občin celjske regije. Na zaključni slovesnosti, kjer so se zbrali slušatelji obeh oddelkov, predavatelji in dirugi, je navzoče najprej pozdravila predstojnica štu- dijskega središča, Irena Mr- vič, zatem pa je o vrednotah, ki jih ima idejno politično izobraževanje govoril sekre- tar komiteja obóinske konfe- rence ZK Velenje, Miklavčič. Slavnast je bila seveda združena s podelitvijo pri- znanj vsem slušateljem. Sedeminštirideset članov Zveze komunistov iz osmih občin celjske regije si je ta- ko s šolanjem v Velenju in Laškem pridobilo pomembno teoretično znanje, ki ga bodo s pridom uporabili v praksi. DARKO NARAGLíW VIRŠTANJ CESTNE ZAPREKE ZMANJKALO DENARJA ZA DVA KILOMETRA Po precej zagnani in ambi- ciozni modernizaciji ceste Le- sà'ôno—Globinjek preko Vir- štanja se je zadeva tik pred koncem ustavila. Ostalo je še kakšna dva kilometra ne- asfaltiranega cestišča, od nek- danje Banovine pa do kmeta Amona, za katera nikakor ne morejo izvrtati sredstev. Po vsej verjetnostii bo ostala prašna do takrat, ko bo skup- ščini občine Šmarje pri Jel- šah uspelo nekako dobiti premostitveni kredit pri Ljub- ljanski banki, o čemer že razmišljajo. Kredit naj bi najela cestna skupnost. Brž ko bo denar pri roki, pravijo v Šmarju pri Jelšah, bodo začeli z modernizacijo teh zadnjih kilometrov na to- liko obetavni šmarski »vinski cesti«, ki trdno živi v zavesti šmarskih turističnih entuzi- astov. Najbrž bo potem več razlo- gov za obnovo nekdanjega gostišča Banovina, ki je pred leti že privabljalo (kljub sla- bi cesti!) precej obiskovalcev od blizu in daleč in da ne bo ostalo zgolij pri besedah (TOZD Kmetijstvo Šmarje pri Jelšah). mst CELJE POZABILI NA LJUDI? NALOŽBE NE SAMO V OBJEKTE, TUDÎ V KADRE »Ko smo pred kratkim oce- njevali uresničevanje srednje- ročnega plana od 1976. leta do danes, smo ugotovili, da smo na nekaterih področjih zelo blizu točkam, ki smo si jih začrtali, da pa smo na nekaterih drugih, zelo po- membnih, pod planom,« je odgovoril na vprašanje, kako je z uresničevanjem srednje- ročnega načrta predsednik sveta za gospodarstvo in član izvršnega sveta celjske občin- ske skupščine, magister eko- nomije, Jure Toplak, in na- daljeval: »Tu mislim predvsem na investieijS'ko izgradnjo in na izvoz. Ocena prioritetnih na- ložb je pokazala, da z dose- ženim ne moremo biti zado- voljni. Ugotavljamo namreč, da cela vrsta zelo pomen nih objektov za našo občino kasni. To pa hkrati ¡-.udi po- meni, da vsi tisti učinki, na katere smo računali že v tem srednjeročnem piami, do leta 1980, ne bodo uresničeni in se bodo nujno prenesli na na- slednji srednjeročni plan. Trenutno je položaj pri pred- nostnih naložbah takšen, da je v pripravi določena vrsta objektov, ki bi jih lahko za- čeli graditi še letos. To ve- lja za valjamo v Cinkarni, za hotel Evropo in Turško mač- ko na področju gostinstva, zatem za gradnjo novih po- slovnih prostorov Vulkaniza- cije, za avtobusno postajo, in nekatere trgovine Menca, kot na Dobrni, medtem ico ie gradnja marketov na Polulah in na Ost rožnem v reku. V pripravi so še nekateri drugi projekti, za katere pa je težko reči, če bodo priprav- ljeni do konca letošnjega leta. To velja še zlasti za pomem- ben program toplotne tehni- ke v EMO in Libeli, ki po- meni tudi določeno preorien- tacijo naše kovinsko predelo- valne industrije. Pomembna je tudi nadaljnja izgradnja integralnega transporta, za- tem grafike v Cinkarni, pro- izvodnih zmogljivosti za pre- delavo mesa v Mesninah itd. V pripravi je. cela vrsta pro- gramov na področju malega gospodarstva od Avto Celja. Fotolika in Steklarja, medtem ko so dela v Vrvici že v teku. Tu gre za drugo fazo izgrad- nje. Nekaj pomembnih pro- jektov je še v pripravi na področju trgovine. Ob vsem tem moram po- vedati še to, da pripravlja izvršni svet zaradi neizpol- njevanja posameznih nalog, posebne kriterije, ki bodo sprejeti že ta mesec in p>o katerih se bodo posamezne naložbe uvrstUe med pred- nostne v letu 1979. Med prio- ritetne moramo v naših pla- nih izpostaviti tiste, ki so po- membe za nadaljnji razvoj Celja. »Kaj pa kadri, ki bi naj opravili vsa dela v zvezi z naložbami?« »Kadrov primanjkuje. Toda, da bi ugotovili natančno sta- nje, je naš svet za gospodar- stvo pripravil poseben vpra- šalnik, s katerim hočemo zve- deti, kako je v združenein delu s kadrovsko zasedbo na tem in drugih področjih, kaj. ti v praktični izpeljavi inve. stici j Se je pokazalo, da je problem kadrov pri pripravi investicij precej pereč. To jç ena plat medalje. Druga pa je v tem, da nove naložbe ne bodo prinesle tistega, kar smo predvidevali, če ne bo kadrov, ki bi potem te na- ložbe tudi uresničili oziroma ki bi delali v teh novih ob! jektih, na novih programih. Nekatere prednostne investi- cije v tem in prih^^dnjih le- tih so kadrovsko zelo zahtev- ne. Mi že danes opažamo, da vseh potrebnih kadrov v krat- kem času ne bo na razpola- go. Sicer pa moram reči, da imamo v Celju precejšnje šte- vilo kvalitetnih ljudi, ki pa marsikje niso polno izkori- ščeni.« M. 302IC CELJE — »IGOR« Pravzaprav se je uveljavil že prvi dan, že nekaj ur рк) tem, ko je odprl svoja vra- ta. Gre za modno trgovino za moške, ki jo je kolektiv temeljne organizacije zdru- ženega dela za maloprodaj- ne trgovskega podjetja Tka- nina odprl v sredini prejš- njega tedna. Ob tem dogodku ni bilo slavTiostnih govorov. Nova poslovalnica Tkanine je go- vorila in govori sama od sebe. Je prav gotovo tista, ki si tudi po svoji uredit- vi zasluži pozornost in na katero je Celje .lahko po- nosno. Inž. arhitekt Žarko Presinger je imel pri svojem delu uspešno roko. Tudi šentjurski Alpos, kot doba- vitelj opreme, je svojo na- logo opravil z odlično oce- no. Prav tako laško Grad- beno podjetje. Skratka vsi, ki so jo snovali, uredili in opremili. »Igor« je tista poslovalni- ca, ki privablja in vzbuja občutek domačnosti, prijet- nosti. V njej je seveda vs« ali skoraj vse, kar potrebu- je moški, da se obleče. Le čevljev ni. Zato pa celo ne- kaj kozmetike. V celoti ima 115 kvadrat- nih mterov, samo prodajnih površin je 90 kv. metrov. Kolektiv Tkanine je za to novo specializirano enoto od- štel okoli 84 milijonov sta- rih dinarjev. Novi »Igor« je v Staneto- vi ulici, v njem so trije de- lavci, poslovodja pa. je Du- šan Amon. ŠENTJUR V JESENI ŠE 70 MALČKOV Ob šentjurskem otroškem vrtcu je zrasel nov prizidek, ki bo od jeseni dalje dajal varno zavetje še 70 malčkom iz šentjurske občine. Prav v teh dneh hite delavci s pola- ganjem parketa v novih pro- storih. Formalno bodo vrtec odprli že v bližnjih junijskih dneh, sicer pa bo otroški živ- žav zapolnil nove prostore v jeseni, se pravi z novim šol- skim letom. 2al, problem otroškega var- stva s tem še zdaleč ne bo rešen. Ze letos je balo za sprejem v vrtec veliko več prijav, kot so jim mogli ugo- diti. Zato bo treba razmišlja- ti o gradnji novega otroške- ga vrtca za krajevni skupno- sti Šentjur trg in okolica. Se- veda so misli o novogradnji preveč povezane z velikimi stroški in so zato še nekoh- ko odmaknjene, kajti v prvi vrsti bo treba poskrbeti za didaktične pripomočke v no- vem delu vrtca. M. PODJED BISTRICA OB SOTLI Mladinoi osnovne organiza- cije ZSMS v Bistrici ob So- tli so se po svoje pripravili na sprejem prvih dveh bri- gad brigadirjev in bri gadi rk mladinske delovne akcije Kozjansko 78. Da bi se mladi iz vse Slo- venije pa tudi dela Jugosla- vije čim bolje vključili v življenje in delo kraja, v njegov utrip nasploh, so jim skušali pomagati tako, da so izdali bilten, ki v zgoš- čeni bese-di pripoveduje o zgodovini kraja od njegovih začetkov, tudi o prazgodo- vinskih naj dbah na Goran do novejše zgodovine s po- sebnim poudarkom na Treb- čah, o bivanju tOA-ariša Ti- ta ic o njegovih mladih le- tih, ki so trdno povezana ^ Bistrico ob Sotli. V njeiS so našle prostor tudi neka- tere značilnosti, ki so membne za kraj, škoda P® je le, da bilten ni natisnjeJ'' tudi za mladince s srt)^ hrvatskega jezikovnega po^' ročja, saj je precej brigadi^ jev IZ južnih republik. Bistriški mladinci zatrji'' jejo, da bodo takšen bilt«® pripravili ob začetku vsaK^ nove izmene, torej vsake ^ tedne in da bodo sodeloV nje z brigadirji etos ^ okrepili. Naredili so že droben program sodelm-anj®: ki pa mu nameravajo še dodati, kot bodo pač zaht^ vale prilike. . MILENKO STRADE' — |wll 1978 NOVI TEDNIK ~ stran T pOGOVOR Z DELEGATOM ZA XL KONGRES ZKJ HODIMO PO PRAVI POTI KAREL STOKOVNIK O DELU KOMUNISTOV {iar precej časa je trajalo, ^eden sem se v šborski že- Ig^arni sešla s Karlom Sto- ^ovnikom. 2^taknllo se je pri vratarjih, ki so ga iskali L mnogih obratih, nato pa ^ jeli preverjati še mojo identiteto. S seboj sem ime- la namreč fotoaparat in prav je bil razlog za vrsto sa- 0K)zaščitnih ukrepov. Ko je bilo preverjanja konec, sva J Karlom obsedela v manjši dvoranici družbenopolitičnih organizacij v 2;elezarni in na- jin pogovor je kmalu obti- jal pri delu komunistov, nji- hovih pripravah na 11. kon- gres Zveze komunistov Jugo- slavije in seveda pri samem delu Karla Stokovnika. Kar na začetku mi je povedal, da Je v Železarni zaix)slen že petnajst let in da je od leta 1963 član partije. Nato pa je hitro pristavil, da je Izredno ponosen na to, da ga je ob- ćinska konferenca- celjskih komunistov izvolila za dele- gata 11. kongresa. »Vsi železarji iz Slovenije želimo dati na kongresu svoj prispevek,« mi je dejal Ka- rel Stokovnik. »Zato smo se dogovorili, da bomo skupaj oblikovali izhodišča za raz- pravo. Menim, da je tako tu- di prav, kajti vežejo nas skupni problemi, načrti m razvojne naloge, ki so za celotno jugoslovansko gospo- darstvo velikega pomena.« Pogovarjava se tudi o delu komunistov v železarni, v osnovnih organizacij ih in organih, v katere so vklju- čeni. Karel Stokovnik je se- kretar osnovne organizacije ZK v tozdu Valjama-Jeklar- na in zato še toliko bolj pozna te stvari. Dejal mi je, da so v njihovi osnovni organizaciji zelo kritični do dela posameznih komunistov, kajti ugotavljajo, da ne ure- sničujejo nalog tako, kot bi jih sicer komunisti morali. Zaradi tega so že nekaj čla- nov poklicali na odgovornost in jih opozorili na njihove naloge, ki jim jih nalaga Zveza komunistov. Pokazalo se je, da je bil razgovor z njimi uspešen, kajti sedaj je celotno osnovno organizacijo prevelo živahnejše delo. »Sicer pa, le kako bi ure- sničili vse naloge, za katere smo se dogovorili in jih sprejeli na 8. kongresu Zve- ze komunistov Slovenije, če bi v osnovnih organizacijah slabo delali,« mi je dejal Karel Stokovnik. »Zavedamo se, da moramo vsebinsko po- glabljati načela :;akona o združenem delu, da moramo dati svoj prispevek k boljše- mu delu delegacij, da se mo- ramo boriti za boljše gospo- darjenje in za produktivnej- še delo. To niso fraze, ki bi puhlo zvenele v ušssih. To so vprašanja, ki nas živo za- devajo in s katerimi se sre- čujemo vsak dan. Morda prav mi, ki delamo v nepo- sredni proizvodnji, najbolj čutimo, da je treba te nalo- ge čimprej uresničiti.« Karel Stokovnik mi je de- jal, da veliko pričakuje od razprav na kongresu jugo- slovanskih komunistov. Pra- vi, da bo izpostavljenih mno- go vprašanj, ki se pojavljajo v samoupravni praksi in tu- di dilem, ki jih povzroča dinamičen razvoj naše druž- be. A kljub temu je prepri- čan, da so komunisti predani in pripravljeni še naprej ure- sničevati zastavljene cilje ter se bariti za družbo resnične- ga samoupravnega sociali- zma. »Gotovo nihče od nas komunistov ne dvomi v to, da je pot, po kateri danes hodimo, edina prava,« mi je še ob zaključku najinega raz- govora dejal Karel Stokov- nik. DAMJANA STAMEJCÎC LAŠKO NEPOZABNI SPOMINI PISMO SERGEJE TRAVNER. KUMROVEC--BEOGRAD Bila sem presenečena in srečna, ker sem bila kot de- legat izbrana v skupino de- setih slovenskih pionirjev za pohod »Po Titovem rojstnem kraju« in za udeležbo na slav. nostnem večeru za dan mla- dosti v Beogradu. Izbrani smo se zbrali v Ljubljani. Potem smo se z avtobusom odpeljali v Zag- reb in se vsi skupaj sestali T »Pionirskem gradu«. Tu so nas razdelili po desetinah. V vsaki je bil po eden iz sle- herne republike, iz vsake po- icrajine ter po eden iz Beo- grada. Potem smo se učili pohodne pozdrave in pesmi. Vsaka desetina je izbrala tudi svojega desetarja. Zvečer smo zakurili taborni ogenj in ob лјвт peli ter plesali. Drugi dan se je brigada »Bratstva in enotnosti« odpra- vila na Sljeme. Peljali smo Se z gondolo. Zvečer smo se Pripravljali za nastop v Kum- rofvou. Naslednji d«.n smo pešači- li osemnajst kilometrov v Zgornjo Stubico. Domači pionirji so nas pričakali s pesmijo. Toda, srečanje z nji- mi je bilo kratko. Ogledali smo si tudi spomenik Matiju Gubcu. Po kosilu smo se od- peljali v Poznanovec, kjer smo tudi prespali. V nedeljo smo se udeležili centralne proslave v Kumrov- cu. Tu smo tudi nastopili. Si- cer smo si ogledali Titovo rojstno hišo. Iz Kumrovca smo se še isti dan odpeljali v Zagreb, kjer smo bili gost- je svojih vrstnikov dva dni. V Zagrebu sem spoznala ve- liko novih prijateljic. Pa tudi v brigadi ni bilo razlik med nami. Slovo z zagrebškimi pionirji je bilo težko. Z vla- kom smo se odpeljali v Beo- grad. Tam so nas pričakali pionirji, ki so nam bili tri dni prijazni gostitelji. Tudi v Beogradu sem spo- znala veliko novih prijateljev V mestu smo si ogledah le najvažnejše predele, obiskali pa smo tudi muzej »25. maj«, kjer so shranjene vse štafet- ne palice in darila za tovari- ša Tita do leta 1970. Zadnji dan smo se udele- žili proslave na stadionu JLA, ki se mi je tudi najtx)lj vtis- nila v spomin. Toda, pogreša- li smo tovariša Tita, ki so ga državniški px>sli zadržali na Brionih. Doživela sem nepozabne tre- nutke v krogu mladih. Teh devet dni ne bom nikoli po- zabila in tudi ne prijateljev in prijateljic, ki sem jih spo- znala. Cas mi je hitro, pre- hitro minil. Obljubili smo si, da se bomo še videli in da bomo vzdrževali medsebojne vezi. Seveda sem za udeležbo v brigadi in za vse, kar sem doživela, dolžna zahvalo pio- nirskemu odredu »Franc Roz- man-Stane« Laško, ki mi je izkazal veliko zaupanje, ko me je določil v to pionirsko skupino. SERGEJA TRAVNErt GRiZE: OBRAMBNI DAN V mesecu mladosti so v križah pripravili več proslav ^ akcij, zaključna j« je bi- 'a obrambni dan krajevme skupnosti. 2e zgodaj zjutraj prebivalce presenetili le- ''^ki, ki so jih rasstrosili pio- 'Ürji. Kmalu po začetku po- ^ka so se okrog šole zasli- streli. Pričel se je laž- napad, ki so ga izvedli člani lovske družine. V ne- ^ј trenutkih se je šola iz- praznila, mladi člani RK so '^U'diili »ranjenim« sošolcem Pomoč, páonirjd gasilci so Pričeli gasit, kasneje pa so ^ jim pridružili tudi člani ^^tlskega društva Griže. Na- zaščita je zavaro^a^a ^^ in pomagala pri evaku- aciji. Med učence, ki so se umikali proti kraju evakuaci- je, so člani strelske dioižine razdelili puško, kmalu pa je prišla na mesto evakuacije tudi enota teritorialne ob- rambe. Učenci so se razrvr- stih v pohodne enote, v ka- terih so bili tudi učitelji, ter predstavniika Zveze bor- cev in planinskega društva. Enote so iz različnih smeri krenile proti Pongracu, med- tem pa so izvajale razne vo- jaške vaje. Pohodniki so se zbrali pri spomeniku dese- tim talcem, ki so bUi ustre- ljeni pred 35 leti. Tam je zbranim govoril prvoborec Anton Kotnik. Pot je zbrane potem vodi- la k lovski koči pod Gozd- nikom, kjer je zbrane рк)- adravii v ianfinfu sveta aa za ljudsko obrambo in druž- beno samozaščito pri SO predsednik Izvršnega sveta Jože Jan. O zgodovini NOB na tem področju je govoril prvoborec Ludvik Zupane Ivo, govoril pa je tudi o I. Savinjski četi, I. Štajerskem bataljonu, ki se je prav čez Gozdnik umikal z Brežiške- ga i>ohoda, ter o domačinih, ki so poskrbeli za borce. Sledil je kulturni program, izvedli so strelsko tekmova- nje, svojo vlogo pa je odi- grala tudi gorska straža, ki je poskrbela, da okolica do- ma ni bila onesnažena. Po- sebno pohvalo zaslužijo pri- zadevni lovci ter obrtniki, ki so p>oskrbeli za partizan- ski golaž ter brezalkoholno pijaičo. FRANCI JE20VNIK Na sliki vidinio 64 mertov visok Gradnjin dimnik s tremi cevmi profila 80. Tudi ta dimnik prispeva k čistejšemu okolju. GRADNJA ŽALEC: SARAJEVSKI PROJEKT KLJUB OBREMENJENOSTI DOSEGAJO LEPE REZULTATE Dvesto dvajset delavcev kolikor jih je zaaposleno v žalski Gradnji, bo letos ustvarilo za, okrog dvesto milijonov dinarjev izdelkov. To je kar štirideset, odstot- kov več kot lani. Ob tem je treba zapisati, da se je pro- duktivnost povečala za šest- intrideset odstotkov, kljub temu, da se je število za- poslenih povečalo za štiri- najst. Osebni dohodki so se lani povečali za šestnajst odstotkov;, poa-pre^ini osebni dohodki pa so 2aiašali 5300 dinarjev, čeprav tudi v Grad- nji tožijo, da je gospodar- stvo preobremenjeno, p>a so lani dosegli in letos še ved- no dosegajo lepe gospodar- ske rezultate. Porok za to je med drugim tudi v ved- no novih proizvodih. Tako so pričeli s proizvodnjo dimnikoiv profila 100 centi- metrov, v kratkem bodo pri- čeli z LZidelavo dimnikov 120 ob vsem tem pa ne smemo pozabiti na nove odprte ka- mine, industrijske peskolov- ce ter sanitarne jame. Po- membno mesto zavzenгajo v zadnjem času investicije. Pred durmi je gradnja 2ÍXK) kvadratnih metrov velike proizvodne dvorane v Latko- vi vasi pri Preboldu, zra- ven pa bo še 4000 kvadrat- nih metrov novih pist. Ra- čunajo, da se bo že v jeseni v.sa Gradnja preselila v Lat- kovo vas, kar bo prav go- tovo olajšalo delo na vseh področjih. Sicer pa so v zadnjem času kupili nekaj novih silosov za po 200 ton cementa, tri stroje za izde- lavo Schiedel dimnikov, v teku pa so že tudi priprave na gradnjo nove trafo i>o- staje. Da je Gradnja s svo- jimi izdelki resnično osvoji- la Jugoslavijo pove že pxxia- tek, da so spet odprli nova predstavništva in to v Sara- jevu, Zrenjaninu, Zadni, Arandjelovcu in Beogradu, vedno več pa vključujejo do- baviteljev reipro materiala. S pomočjo Gradnjinih ob- ratov v Jugoslaviji že uvaja- jo delitev dela In ni mogoče več govoriti le o čistih tr- govskih odnosih. Dejstvo je, da Gradnja zavzema pomem- bno mesto v boju za čistej- še okolje. Pravzaprav teme- lji na tem ves njen proiz- vodni program. Za to so prejeli že precej priznanj. Ni čudno torej, da je Grad- nja vključena v tako imeno- van »sarajevski projekt«, ob tem pa je treba zapisati, da tesno sodeluje z zagrebško tehniško fakulteto ter Zavo- dom za zaščito okolja. Dose- danji testi so dokazali, da so prav dimniki iz Žalca najboljši in najbolj primer- ni za Sarajevo. Tam bodo gradili dimnike premera 80 do 120 centimetrov. JANEZ VEDENIK Na novo zgrajenem Igrišču za balinanje je velik vrvež in vse več železarjev se odloča tudi za to igro ... ŠTORE: ŽIVAHNA REKREACIJA športni objekti, igrišča, na Lipi v štorah, so vsak dan polno zasedena. Njihovi naj- pogostejši obiskovalci so čla- ni domačega kolektiva žele- zarjev. Semkaj prihajajo kot ¡ člani domačega športnega društva, še bolj pa v okviru športne in rekreativne dejav- nosti v delovni organizaciji. V tej sredini poznajo tekmova- nja v šestnajstih p>anogah. Zelo razgibana pa so tudi tista, ki jih prirejajo posa- mezni obrati, oziroma obrati in delavnice med seboj. Med temi, ki razvijajo to aktivnost na množični osnovi, so prav gotovo člani meha- nične delavnice. V bistvu gre za dve, ki imata skupjaj okoli dvesto članov. In prav ti se med seboj redno srečujejo ne samo pri delu, tudi na igriščih. Minule dni so imeli že tretji Sportoli dan. Toa-eg tekmovanje, ki ima že tri- letno tradicijo. Srečajo se na nogometnem igrišču, pri od- bojki, streljanju, vlečenju vr- vi in od letos dalje tudi v balinanju. In kot dosedanji, je tudi zadnji športni dan privabil na stadion veliko gledalcev. Ob navijanju ttidi smeh, šala... in tako se je vse skup)aj končalo z dobro voljo in ob spxxznanju, da so se ob igri za gole In toöke tudi razvedrili, spočili... MB 8. stran -- NOVI TEDNIK St. 22 — 8. junij 1978 KONJICF ^^^^ ^^^^^^^^^^^ Ï^^^j^B GRE ZA ORGANIZIRANO PRESKRBO Z UČBENIKI Organizirana brezplačna preskrba osnovmišotskega otroka z učbeniki in drugimi učnimi pripomočki ima več- stranski i>ome-n. Ne gre samo za razbremenitev materialnih stroškov staršev, marveč tudi za vzgojni moment, za veča- nje socialne enakosti, za pra- vilen odnos do družbene last- nine itd. Obvestilo, ki so ga šole sprejele od iniciativnega od- bora za pripravo družbenega dogovora o izvajanju družbe- ne akcije za organizirano pre- skrbo osnovnih Sol z učbe- niki ter postopnem zagotav- ljanju brezplačnih učbenikov za učence ... učitelje v konji- ški občini ni presenetil, niti jih ni našel nepripravljene. Pravzaprav jih je razočaral. Predlog ne vsebuje niti toliko zahtevne rešitve, kakor jih vse osnovne šole te občine že vrsto let izvajajo za vse učence. Organizirano zbiranje učbe- nikov so osnovne šole v tej občini začele že pred sedmi- mi leti. V poročilu Zavoda za šolstvo osnovna šola Vi- tanje poroča za šolsko leto 1^1—72 naslednje: »... Akci- ja je bila izvedena na ta na- čin, da so vsi učenci poklo- nili učbenike svojim mlajšim tovarišem, s tem pa tiidi šoli. Na ta način smo izvrši- li proces podružbljanja učbe- nikov na naši šoli.. .« Podob- no pot so poisiopoena ubrale vse šole v konjiški občini. Prvo leto starši niso dali denarnega prispevka, saj so podarili vsi vse knjige šoli. Manjkajoče in dotrajane pa je dokupila šola s svojimi sredstvi. Naslednje šolsko leto so uvedli minimalno ob- rabnino, ki je znašala za učen- ce od prvega do tretjega raz- reda 10 din po učencu, od četrtega do osmega pa po 20 din letno. Tisti starši, ki so imeli v šoli več kot dva otro- ka, so prispevali za učbenike v skupnem znesku 30 din let- no za vse otroke. V tekočem šolskem letu so se vse šole v občini dogovo- rile za enotno obrabnino. Tako so novinci dobili vse knjige brezplačno, za učence v drugem in tretjem letniku so starši prispevali po 30 din, v Četrtem 45 din, v petem in šestem 60 din ter v sedmem in osmem razredu 70 din po učencu letno. Tisti, ki so ime- li v šoli več kot dva otroka, so morati prispevati skupni znesek 90 din za vse otroke. S temi sredstvi so šole na- domestile dotrajane in manj- kajoče učbenike. Fond šol- skih učibenikov je zelo nara- sel, povečali pa so se tudi stroški za obnovo in vzdrže- vanje knjig. Posebno se pn- tažfujeoo nad zeho slabo kva- liteto šolskih učbenikov, nad nizko kakovost materiala in slabo izdelavo. Nekateri uč- beniki po nekajkratni upora- bi dobesedno razpadejo. Prav tako šole ugotavljajo še vedno hitro menjavo učbe- nikov. Razen tega do danes še ni primera, da bi katera koli delovna organizacija iz gospodarstva v občini dodeli- la šoli finančna sredstva za učbenike. Kot kaže, sprejeti družbe- ni dogovor ne bo pomagal rešiti vprašanja. Potrebno se bo dogovoriti o načinu finan- ciranj preskrbe učt>en.-:Btx>v za učence osnovnih šol. Dok- ler pa bodo denar prispevali le starši, lahko govorimo le o organizaciji preskrbe (pro- daje), ne pa o brezplačnih učbenikih. Zaradi tega trdi- mo, da predpisani sporazum ostaja na pol poti. Osnovne šole v konjiški ob- čini so dalje od predlogov v sporazumu, saj so prav vsi učenci v vseh šolah dobili ob pričetku šol^ega leta poleg učbenikov na šolsko klop tudi vse potrebne šolske zvezke. Vodstva šol so se namreč do- govorila s kolektivom Dra- vinjski dom v Slovanskih Ko- ryicah, da jev poòitnicali pri- pravil potrebne pakete za vsak razred in za slehernega učenca v njem. Delo je bilo dobro in v mlini opravljeno v počitniškem času, olago pa prodano s 5 odstotnim popu- stom. Starši niso imeli nobe- nih skrbi s kupovanjem Sol- istih i>otrebščin. Za učitelje je bilo to delo sicer dodatna obremenitev, vendar so do njega zavzeli pozitiven odnos. Učbeniki ne izdajajo več premoženjskega stanja učen- čevih staršev in njihovega so- cialnega položaja. Zato orga- nizirana šolska preskrba učencev s šolskimi potrebšči- nami večstransko podpira tudi doseganje vzgojnoózob- raževalnih smotrov osnovne šole. PRAiNJO MAR06EK PETÍCE NAJBOLJŠIN/: KDOR KAJ ZNA, LAHKO KORISTI DOMOVINI Letošnja bradicionalna po- delitev priznanj in petič tiso- čim najboljšim dijakom sred- njih šol, ki jo je organizira- la Republiška konferenca ZSMS, izpeljala pa celjska konferenca ZSMS, se je v slavnostnem vadii^u iizt^a 2. junija v dvorani Giolovec Srečanja se je udeležilo tisoč in več dijakov iz vseh slo- venskih srednjih šol. Nagra- jeni, uvodoma jih je pozdra- vil sekretar republiške kon- ference ZSMS Vito Hab j an, so se v tem šolskem letu še posebej izkazali z marljivim učenjem, samoupravno in družbeno-p>olitično iktivnost- jo v šoli ali dijaškem domu, na interesnih področjih v ok- viru družbenih organizacij in društev. Mlade je pKDzdravil slavnost- ni govornik, izvršni sekretar predsedstva CK ZK Sloveni- je EmiO Roje in me<î drugim dejal, da pomeni tisoč petič tisoč novih zidakov pri grad- nji naši družbe. Ti zidaki so močnejši in vzdržljivejši kot želeaobeton. In prav zaradi takšnega odnosa do graditve naše nove družbe, je dejal Emil Roje, lahko te dijake uvrščamo med najustvarjal- nejši del današnje mlade ge- neracije. Prireditev so g kultu-mim programom izpopolnili dijaiki celjskih srednjih šol. Mateja Podjed CELJE CJeljska Socialistična zveza bo letos že drugič zapovrstjo podelila prijznanje najboljšim učencem osmih razredov celj- skih osnovnih šol. prireditev, predvidoma bo 9. jimija, bo Izpolnjena s kulturnim pro- gramom, ki ga že pripravljajo dijaki srednjih šol in z ogle- dom spominskega doma Bo- risa Kidriča na Knežcu. Pri podelitvi priznanj naj- boljšim učencem gre pov©. dati predvTsem to, da prizna, nje ne bo nagrada le za njihov odlični učni uspeh, ampak tudi nagrada za dose- žene uspehe na področju raz- vijanja šolske samouprave, to- variškdh odnosov in za ak- ti-vnost v mladinski organiza- ciji ter izvenšolskih dejai-no- stih. MP AKVARELI iL... ^^ ^^ ^ ^^^^ ' NOVA RAZSTAVA V LB PriEEidevni organizator Bo- žo Srdič, ki pripravlja likov- ne razstave v prostorih LB SpJoéne banke (Iielje, ne mi- ruje. Po razstavi del Goce Kalajdžiskega, kl je eno svo- jih slak podaril kolektivu banke, je že pripravo! novo raajstavo. Zadnje dná maja je büa odprta razstava akvare- lov likovnega amaterja Jane- za LEBIÜA. Slikar, ki je za- čeli svojo življensko pot v Cmi na Korošikem, zdaj živi in dela kot likovni pedagog v Ljubljani. Slikarstvo je študiral pri profesorju Zoranu Didku in Maj'ku Suštenšdču. Na desetálh Slikah, ki jih predstavlja obiskovalcem, i» raža svoj odnos do človeko- vega okoilja. V nevsiljivih iz- sekih narave opozarja na drobne prizore, ki jih danes največkrat niti ne opazámo. Z mehkimi barvami pa še bolj pritegne pozornost in dokazu- je, da 2зпа opazovato svet ok- rog sebe. Gotovo je, da bo tudi ta razstava vzibudiila zanimanje med Celjani. Precej se jiJi je zbraJo že na otvoritvi, ko so jih še ogrele nežne koro šlke pesmi kvarteta Franko- lovčand. Tone SESEl LB Spilošna banka Cedje BRASLOVČE: V SPOMIN VLADA BAGATA Na osnovni šoli Vlada Bagata v Braslovčah so zadnje tri dni preteidega tedna praznovali prvič dan šole. Zvrstilo se Je več prireditev, osrednja pa Je bila ob odkritju doprsnega kipa narodnega heroja Vlada Bagata, po katerem nosi ime osnovna šola v Brasiovčaii. Osrednji govor je imel predsednik IS SIcupščine občine 2alec Jože Jan, ki je poudaril, da se naša so- cialistična revolucija ni končala z osvoboditvijo, temveč, da ta boj tudi danes nadaljujemo za vedno boljši jutri. O liku Vlada Bagata Je spregovorila učenka iz Splita, Sandra Mršič. Opisala Je herojski boj in smrt Vlada, ki si je ranjen in izčrpan raje sam vzel življenje, kot da bi prišel v roke olrapatorju. Sledil Je kulturni program, ki so ga pripravili učenci, moški pevsid zbor in člani dramske sekcije Prosvetnega društva Braslovče. Nato so učenci pobratenih šol iz Beograda, Splita, Polzele in Braslovč odkrili doprsni kip Vlada Bastata.— Po tej slovesnosti so v avli osnovne šole odprli razstavo Savinjska dolina med NOB. Najl)oIj množične med prireditvami so bile Igre brez meja, kjer so tekmovali učenci pobra- tenih šol. Naj omenimo še, da so za to praznovanje dokončno uredili okolico šole in športni park. — Na sliki: Odkritje doprsnega kipa narodnemu heroju Vladu Bagatu. Tekst in foto: T. TAVČAR §t. 22 — 8. lunij 1978 NOVI TEDNIK — stran <9 [siAMENl IN RAZMIŠLJANJA LOJZETA STARINE — ^- JAGNJENIŠKI KOTEL JE HUDO MIKAVNA DOLINA jagnjenica pii Radečah v jaSki občini. Par hiš se v pa- hljačasti obliki razprostira ojcoli cerkve in vstran stoje, ¿ega cerkvenega stolpa, v ka. terem so ostanki gotskih fresk furlanske smeri. To ve Je malokdo, toda za svibenj- ske Ostrovrharje vedo vsi. To so »njihovi« graščaki. Slav- ni Ostrovrharji, ki so dobih svoje mesto v Valvazorjevi Slavi Vojvodine Krajnske in v Prešernovi poeziji. Svibno, središče Ostrovrharjeve go- gpoščine, je nekaj kilometrov od Jagnjenice. Gradu ni več. Tudi halštatske gomile z skeletnimi groboivi v bližini ßi več, prekopali so jo. Vseh teh zanimivih pod- robnosti v Jagnjenici skoraj- da ne poznajo. Se pa starejši še spomnijo Blaža Perniška, pedagoškega pisca-, ki se je tukaj rodil, Lojze Starina si-ni postavil doma blizu cerkve zato, ker bi mu to odgovarjalo, pač pa zato, ker so tam živeli pred- niki, ker je v neposredni bli- žini njegova zemlja. »Začel sem jo graditi 1973. leta in upam, da nam bo po petih letih dano to veselje, da se bomo vselili«, boljkone grenkoživo p>ave, ko stojimo pred hišo. Lojze in žena sta zaposle- na, a sta po duši kmeta. Od nog do glave, s srcem. Loj- ze je poslovodja v reproduk- cijskem skladišču v Rade- čah, v Jagnjenici pa vsak dan čaka nanj enajst hêktarov zemljišča, od tega približno pol gozda. Cisto dovolj zem- lje za približno 30 do 40 pi- tancev. ki jih bo redil, če se bo seveda dalo kakšno bilko kmiil še dokupiti. Prejšnji mesec je dal iz hleva, starega hleva, dva do- pitana bikca, ostalo jih je še deset. Prostora ni. Tik zraven velike nove stavbe se je v poznem popol- dnevTj vozil s traktorjem mali Tomaž, ki trga hlače v tret- jem razredii. Velik zalogaj za malef^a. toda pogumnega mo- ža. Priprava za bodočnost? Bržkone. Velika nova stavba bo hlev za štirideset glav go- vedi. Kramljanje Obhodu okoli novega hleva bi lahko rekli kramljanje. Lojze, večno nasmejani Jag- njeničan (to ostane v spomi- nu j, je pozoren sogovornik. »Hkrati s hlevom smo začeli graditi silose. 2e lani sem si- liral vanje prvo košnjo. EXlen je stal že prej, do lanske je-' seni smo zgradili še drugega, enega pa gradimo. Opeko smo začeli zlagati lani julija. Ka- Itsne pasme imam? Vse je od- visno od tega, kje se da živi- na dobiti, ker se pri pitancih najbrž ne bomo mogli toliko •Ozirati na pasmo, mislim pa, da so naši srvci kar primerni 2a pitanje. Sedaj imam v hle- pet simentalcev. Zadniga išče v glavnem ži- vali. težke do 200^ kg, ki jih potem dopitam na 500 do 600 kg«. »Usmerjate se po načrtu va. ^ zadruge?« »Ne čisto! Moje kmetovanje '«i malenkost odstopa od pro- Srama zadruge. Z ženo bi mo- '■ala imeti osem do devet krav mlečnic, vendar je z njimi precej dela, ki pa ga Paradi službe ne zmoreva. Res J® sicer, da ja zaslužek pri kravah molznicah nekoliko je pa zato ničkoliko ^^"obnega dela okoli njih. Za- je trenutno zanimivo sa- ^o pitanje«. >>Ste s cenami zadovoljni?« *>€ena ni slaba, toda po za- ''^if'm. strahovitem skoku ce- J'® kunizi. je rentabilnost pi. '^f^ja že vprašanje. V trgo\'i- {>rodajamo копио po štiri Gospodar Lojze si je za po- snetek »odklical« nasmeh z obraza. dinarje petnajst par, to pa je preveč. Na hektaru zemlje bi moral [ rediti tri glave živine аИ pet, ' šest pitancev. To je tista sto- rilnost, ki da finančni efekt, vendar je le redko kje tako. Nemalokrat na naših kmeti- jah ne pride na hektar niti en sam rep.« Zavijemo v novo zgradbo. V sredini bo, raz. laga Lojze krmilna miza, ozi- roma hodnik, na straneh pa po dve vrsti boksov, kjer bo stala živina v prosti reji, na rešetkah, ne privezana. To se menda, izkvišnje tako uče, do. bro obnese. Ce je še več takšnih, ki se poi2jkušajo preusmeriti, nas zanima. »Napori pospeševalne služ- be iz Laškega so seveda ro dih sadove. V neposredni bli- žini je sosed, ki se nikakor ni mogel izkopati iz težav, sadil je po običajih vse, kar je potreboval za življenje. № šlo. Zadruga mu je za zače- tek priskrbela nekaj krav in to mu je dalo tolikšen elan, da je danes, po štirih ali pe- tih letih nadvse napreden kmet in če bi šli v njegov hlev, bi videli lepe, debele Kaj torej veseli Tomaža? Kmetija ali traktor? krave. Seveda temu primer no oddaja tudi mleko. Dobil je kredit, ima pa še 470 ko- koši nesnic v novem hlevoi. Tudi višje, na svibenjskem koncu, je nekaj takšnih kme- tov!« Vse je torej odvisno od do- bre pospeševalne službe, re- čemo, ko Tomaž zvedavo po- kuka izza ogla. »Mislim, da bo kmet. Ne vem sicer, ali ga kmetovanje veseli zaradi traktorja ali za- radi tega, ker mu je zares všeč? Pospeševalna služba? No, ne bi pel slavospeva naši, la- ški pospeševalni službi, kei mislim, da bi lahko bila še boljša, doslednejša, to pa je predpogoj zaupanja kmeta do zadruge. Govorite o kreditih? Leta 1976 sem dobil 26 mibjonov i« sredstev mednarodne banke za razvoj. Trije odstotki obre- sti so velika številka, kreidit na deset let odplačila je ugo- den. Prav zaradi tega je tudi moj hlev, ki ga dnigače ne bi bilo, zgrajen. Lahko bi le sanjal!« Garanje, vsakdanji kruh Okoli stare hiše Starinovih v Jagnjenici je eno samo gradbišče. Ziiiarsikd odri oko- li nove hiše še stoje, hlev v ozadju zahteva še tisoč oprav- kov. Kako gospodar Lojze to zmore? »čas imam natanko razde- ljen, pomagajo še otroci, že- na. Sicer pa, ali nisem gra- dil hiše dovolj dolgo? Celih pet let. Ko bo hlev zgrajen, bomo videli, če bo šlo. Ce ne, bo pač eden od naju moral pu- stiti zaposlitev in se docela posvetiti kmeliiji!« Vzgled, kakršen je Lojze Starina, razumljivo, vleče in gospodar na Jagnjenici je za- dovoljen. Vsakomur, ki ga zanima to ali ono, z vese- ljem razkaže, tudi stroje, brez katerih bi bil invalid, pove, kakšno proizvodnjo na- merava imeti, koliko je vse stalo. In ljudje začno račima- ti, se posvetovati in — pobu- da je tukaj, do uresničitve pa po navadi ni daleč. Zadruga je ljudem v veliko pomoč. »Slišite, zaskrbi Lojzeta,« primanjkuje nam hrane. Slo- veniji, Jugoslaviji, svetu. Pre- malo obdelanih površin ima- mo in na tistih priredimo premalo živine. Storiinost je premajhna. Pozabili smo na hribovske kmetije kljub po- membnosti za splošni ljudski odpor. Pa ne bi smeli poza biti. V laški občini gledajo na kmetijstvo z zaupanjem, z optimizmom. Lani smo skle- nili samoupravni sporazum o združevanju sredstev za po- speševanje kmetijstva. Mi- slim, da takšen solidarnost- ni korak delovnih ljudi mno- go pomeni. Sporazum je bil povsod z razumevanjem spre- jet.« Naredili smo dva ali tri kroge okoli posestva. Proti Svibnemu, Ostrovrharjevemu gospostvu, se je risala večer- na meglica. Pri sosedu je kle- petala najstarejša Ix>jzetova hčerka, učenka osmega raz- reda. Lojze je bil izvoljen v laški izvršni svet, kjer vodi odbor za kmetijstvo, odbor, ki se je prej imenoval koordinacij- ski odbor za kmetijstvo. Kmetijska problematika v občinii ga žiivo zajiima. Zani- ma pa ga tudi domača kra jevna skupnost. Večina ljudi iz Jagnjenice je zaposlenih na žagi in v Papirnici Ra deče. »Obe temeljni organizaciji, papirnica in žaga, sta pre- maJo prisotni pri naporih kra ja in vendarle prav ti ljudje, ki tod žive, tam ustvarjajo dohodek. Mislim, da manjka razumevanja, da bi tam ven- darle morali spoznati, da ni- so sami!« Lojze oöiita, a se ne hudu- je. Najbrž je to v njegovi naravi. Takoj zatem se na- smeje. Smeh mu prikliče na obraz naše vprašanje. »če imam kakšnega konjič- ka? Seveda, kako naj bi člo- vek bil brez tega. Prepevam v moškem pevskem zboru Papirnice Radeče. Kupila nam je nove obleke, da ne bomo prepjevah kot cigani, sicer pa, večina p>evcev je zaposlenih tam.« Kako lepa je Jagnjeniška dolina, človek bi jo moral vselej gledati v prvem mra- ku, ko se megUca vleče po dolini, neokrnjeni, deviški, s tistimi parimi hišami, ki se stiskajo okoli cerkve, brez sledu industrije, zrak, da bi ga z nožem reeal. Lojze je na vse to p Veipljen za vse večne čase. Morda tudi To- maž. Kdo bi vedel? MILENKO STRASEK Dva silosa že stojita, tretjega, tik ob novem hlevu, pa Se grade. PRIMER V RŠC GOLOVEC: OBLJUBLJENO STANOVANJE NAJ BI DOBILA 15. 6. Kljub temu, da že piše- mo šesti mesec leta 1978 pa še vseeno vedno znova do- življamo takšne primere, ki jih sicer v današnjem času ne bi več pričakovali. Ver- jetno so pri tem najbolj problematični prav stano- vanjski problemi. Gradnja družbenih stanovanj poteka vse prepočasi, da bi lahko sproti reševali vse nerešene stanovanjske primere. Tisti, ki pa lahko oddajajo za do- ločen ali nedoločen čas so- bo, pa pri tem navijejo tak- šne cene in pogoje, da jih marsikdo ne zmore. Zlasti gre za mlade ljudi, ki pri- dejo v Celje po zaslužku in tudi šolanju, žal pa se v ve- liki večini primerov znajde v neugodni stanovanjski sti- ski. Zato se ne čudimo, če danes živijo takšni ljudje (ki pa so tudi ljudje!) po raz- nih barakah, temnih in vlaž- nih sobah, celo kozolcih in podobno. Tudi v športno rekreacij- skem centru Golovec stanu- jeta dva mlada delavca, ki sta sicer tudi tam redno za- poslena. Ljubiša Mladenovič živi že sedem mesecev v pro- storu, ki je sdcer namenjen sodnikom, torej v sodniški garderobi, Dragan Mančič pa je »zasedel« oz. zaseda že približno tri mesece kopal- nico oz. prostor, ki je na- menjen za preoblačenje men- da gostinskega kadra. Postavlja se vprašanje, ka- ko to, da dva delavca že to- liko časa živita v hali, ki za to ni namenjena, kdo jima je to dovolil, zakaj je do te- ga pmšlo in kdaj se lx) ta problem rešil? Nace Krumpak, direktor SRC Golovec: »Najprej naj povem, da je problem resni- čen in da oba naša delavca že več mesecev živita v na- ših prostorih.« Kdo jima je to dovolil? Nace Krumpak: »Sam sem za ta primer izrv'edel zadnji.« Kako gledate nanj? Nace Krumpak: »Prav go- tovo to ni primemo, vendar je še vedno bolje, kot da bi se potikala kje drugod ali nas celo zapustila. Takoj naj povem, da srta oba odMčna delavca. Sta kvalificirana ple- skarja. Ljubiša Mladenovič je tudi predsednik zbora de- lo\-nih ljudi, danes pa (pe- tek, 2. junija, ko je tekel pogovor — op. p.!) bo spre- jet v ZK. Fanta sta iskala stanovanje oz. sobi v mestu pa nista nič dobila. Na več koncih so ju odslovili. Nekaj ča.sa je Ljubiša stano- val pri bratu, Dragan pa pri sestri. Ker se je pri obeh številčno stanje povečalo, sta- novanjski prostor pa je bil premajhen, sta se obelila. Kam? Eden v sodniško gar- derobo, drugi v kopalnico.« Nace Kn.mipak še ves je- zen deda nekaj drugih žgo- čih primerov, ko bi naj baje nekaten imeli po dve sta- novanji in eno oddajali ter pravi, naj bi raje pisali o tem. Dobro, to je téma za kdaj prihodnjič. Kako ste se vi angažirali pri tem. da bi fantoma, ki sta solidna delavca, priskrbe- li uetrezno sobo? Nace Krumpiik: »Resnično smo se tniddH, vendar brez uspeha. Zdaj pričakujemo re- šitev in to že 15. junija.« Pogovarjali smo se tudi z obema prizadetima, Ljubišo in Draganom, ki sta potrdiila vse, kar je povedal direktor Nace Krumpak. Dragan je ob tem samo ironično do- dal: »Najma edina prednost je v tem, da sva prva na delu in da naju vedno takoj za vsako delo lahko najdejo.« Vajina ocena tega prime- ra? »Zadovoljna vsekakor ni- sva, saj ni prijetno živeti v t.esnem prostoru, kjer so po- vrhu vsega še betonska tla. Poleg tega ne smeva niko- gar prtp)eljati v »sobi«. Pro- šnji za stanovanji sva napi- sala (smo jih videU — op. p.!) in zdaj končno priča- kujeva rešitev. Res smo vsi skupaj iskali rešitev, vendar je nismo uspeli najti. Na ko- lika vrata sva potrkala, pa nič. Dajala sva oglase v čas- nik, pa zop>et nič.« Adolf Kukovec, sekretar SRC Crolovec: »Tudd nam je neprijetno, da dva naša de- lavca. že dalj časa živita v takšnih prostorih, kd sšcer ni30 namenjeni za stanova- nje. Težko nam je zlasti še zato, ker sta izredno pridna delavca. V kolektivu nihče nima pripomb na nujno de- lo. Vse smo poskušali, ven- dar nismo usp>eM. Zdaj bo samski blok v No^-i vasi go- tov in 15. junija bo njun problem rešen. Pa\'em pa naj, da imamo več stano- vanjskih problemov, ki jih ne moremo rešiti, ker nima- mo denarja.« Bodimo konkretni. Kako pa je z varnostjo, saj ni vseeno puščati ljudi v puro- storu, ki je namenjen širšim družbenim interesom. Adolf Kukovec: »Za vse to je preskrbljeno!« je odiločno dejal. Tako! Ljubiši Mladenoviču in Draganu Mančiču se že kaj kmalu (če ne bo tradici- onalnih težav z zakasnitvijo naših gradenj — op. p.!) o<îe- tajo lepši pogoji za dnevno in nočno bivanje. Kljuib te- mu pa ob tem ostaja vrsta vpr^anj še nadalje odprtih in nerešenih. Žalostno je predvsem, da ne moremo za- gotoviti najosnovnejših sta- novanjsldh pogojev za mla- de ljudi, ki pridejo v Celje in seveda potem iščejo vse druge možnosti, da nekako preživotarijo uvodne težave. Samskih domov je premalo, privatne sobe ljudje delav- cem iz drugih repniblik ne- radi oddajajo (le zakaj?) itd. itd. Vse to pa vodi v drugo skrajnost, katere eden izmed primerov je tudi naš. Po drugi strani pa pišemo, da je v Sloveniji 5.0(X) stanovanj praznih! Koliko je samo v Celju praznih sob ali stano- vanj? Veliko verjetno ne, ne- kaj pa prav gotovo. Zasilne rešitve biivanja v javnem ob- jektu ne more biti, to velja tudi za Golovec pa čeprav op>erira s še tako oprijemlji- vimi humanimi podatki. In naj nam bo ob koncu zapi- sa do-zoljeno vprašati, ker dvomimo, da smo odlkrill vse, zaradi česar sta oba de- lavca v prostorih hale; aid še m kaj drugega v ozadju, ampak je resnično vzrok v tem, da tudi sedem in več mesecev ne bi uspeli najiti niti ENE same orimeme scv bel TONE VRABL 10. stran -- NOVI TEDNIK St. 22 — 8. junij 1978 POGOVOR o ZNANSTVENI FANTASTIKI LJUDSKE SLABOSTI IN JUTRIŠNJI DAN AVTOR KNJIGE »IZGUBLJENI ČLOVEK« FRANJO PUNGER O PRVENCU Pred diie\i je v prodajo prišla knjisa »I/subljeni človek«. Avtor je profesor Franjo Puncer Iz Celja, Ki je po svoji dramatizirani noveli »Izgubl.jenj raj« in priložnostnih ob- javah črtic in novel 7e znan avtor nitnl ljubitelji znanst^ene fantastike. V uredništvu smo ob tem prvencu celjskega avtor.ia odločili zabeležiti ta dogodek, vendar ne v obliki ocem*, marveč intervjuja, ki naj znanstveno fantastiko, kot še vedno premalo poznano literarno zvrst, pomaga odkriti in razložiti. In tako jc pred \ami zdaj »iztržek« tega enournega pogovora. NOVI TEDNIK: Pred leti ni bilo kot danes, ko na knjiž- nem trgu ni več suše ,7.a lite- rarno zvrst kot je znanstvena fanta-stika. Tudi televizija nam jo sem ter tja posreduje in kin«rtivorane tudi. Kakšen je bil vaš prvi stik j. znanstve- no fantastiko? FRANJO PUNCER: Kot ot- roku v pregnanstvu v Srbiji mi je v roke prišla ruska zgodba o fantiču in deklici, ki pomanjšana doživljata vse tisto, kar je normalnim lju- dem drobceno, kot ogromno, ko so mravlje štrašne poša- sti. To je bil začetek ... Po- tem pa niti ne vem kdaj in kako me je prijela strast, kaj- ti ljubiteljski odnos do te zvrsti je nekaj takega kot strast, ki te ne izpusti več iz svojega objema. NOVI TEDNIK: In kdaj ste se iz bralca znan^^»"--- ' tastične literature prelevili ? pisca? FR.\NJO PUNCER. Sam ne vem točno, kdaj sem napisal pi-vo zgodbo. Verjetno tam nekje okoli 65. leta. Pn-a je bila »Izdajalec«, ki je v pri- čujoči knjigi uvrščena zad- nja. Moram reči, da sem jo napisal v dušku, v navdihti, eni potezi. Potem je obleža- la v predahi dolgo časa. Dru- ga je bila novela Pregnani iz raja, ki je po dramaturški obdelavi Jura Kislingerja v Celju doživela t)drsko uprizo- ritev. Ne vem, če bodo bral- ci oparili, da sta ti dve prvi deli nekoliko okomi, začet- niški. Med tema dvema in drugimi zgodbami v knjigi je tudi več let, tudi šest let raz- like. NOVI TEDNIK: Biti l.ju- bitelj znanstvene fantastike ni posledica vti.sov iz prve čitanke ali pozne.jšeRa vpliva v š(»lske programe vpetega slovstva. V svetu, tako na za- liotiu kot na v7.h(KÍu je znan- stvena fantastika že priznana zvrst. Pri nas .je še vedno nekje sramežljivo v kotu knjižnih polic. Kaj menite o tem? FR-\NJO PUNCER: Res je. V Sloveniji, poudarjam to, ?re zdaj za prodor in vredno- tenje te zvrsti literature, la borba je pravzaprav že dob- ljena, ker znanstwna fanta- stika zajema vedno večji krog bralcev. Na Hrvaškem zlasti pa v Srbiji, so glede tega že mnogo dlje. Postala je moderno branje. Naposled je vsa pedagoška vrednost na strani znanstvene fantastike. Ker buri domišljijo, daje tehnične in znan.stvene podat- ke. Mladi ljudje dobijo vizi- jo razsežnosti, ki je med platnicami zgodb iz doma- čih logov ne najdejo. Daje mo-žnost razmišljanja o člo- vekovi prihodnosti, o progra miranju te prihodnosti, NOVI TEDNIK: Morda ti- •sti na katedrih v šoli niso naklonjeni tej zvrsti? FRANJO PUNCER: Ne bi rekel. Prav med pedagogi, zla.sti med naravoslovci, so mnogi ljubitelji znanstvene fantiistike. Toda ta njihov od- nos je bolj zaseben. Najbrž gre res za neko dnržbeno ve- rifikacijo in vrednotenje, ki mu manjka še zadnji, do- končni akt. NOVI TEDNIK: Prej ste dejali, da znanstvena fantasti, ka buri domišljijo in pogled v prihodnost. Tudi pri vaši knjigi se človek navzanie ob- čutka, da problemi, ki jih ob- ravnavate izvirajo iz sočasja. iz sedanjosti, da je v pri- hodnost posajena zgodim le okvir za svobod ne.jšo pri po. ved. Tako nekako je Swift obravnaл'a] probleme angleške družbe, ki jih .je vsiidil med pritlikavce in velikane. FRANJO PUNCER: Obrav- navati današnje in iz njih jutri.šnje probleme, to je moj namen, ki s^m ga hotel s to knjigo doseči. Mnoge izmed mojih zgodb so na pivi po- gled pesimistične. Izhajam iz stališča, da je treba opozoriti na n>o-žnosti propada, dege- neracije — vse to pa je naj- več odvLsno (xi nas samih. Namen je opozoriti na mož- nosti, ki obstajajo glede na naše človešike zgfxìovine za seboj, čeprav sta se tehnika in znanost razvila do neslu- tenih razmer, je človek še ve- dno egoističen, pohlepen, ego- centrični, domišljav na svojo vlogo v svetu, ki ga kot inteli- gentna bitja podrejamo. Ob vseh teh slabostih, ki jih vlečemo za sabo in ob teh- ničnem napredku, ki smo mu priča, lahko povzi-očimo ne- popraA'ljivo katastrofo, škrat ka kataklizmo. NOVI TEDNIK: Znanstve- na fantastika .je zvrst, ki jo zmore napisati le človek z do- ločenim znan.j<-ni iz vsaj ene znanstvene discipline, če ne večih. Nekateri si napačno ra- zlaga,}<> znanstveno fantastiko kot zbir izmišljotin, domiš- Ijije, kot nekaj, kar z resnic- nost.jo nima zveze? Vam je j vaša poklicna usmeritev v po- I moč pri pisan.iii? I FRANJO PUNCER: Že ime I samo. daje tej zvrsti književ- ! nosti pravi okvir. Delo mora ! imeti neko znanstveno podla- go in druga značilnost znan- stvene fantastike je, da osta- ja vedno na robu verjetno- sti in resnične možnosti, da se nekoč nekaj takega zgodi. Za razliko od utopije, ki je odmaknjena od stvarnosti, re- sničnosti, se znanstvena fan- tastika poslužuje znanstvenih virov; tehničnih naravoslov- nih, družboslovnih, matema- tičnih in kdo ve katerih pro- jekcij v prihodnost še. Vse kar je izven teh okvirjev je slaba, štind literatura ali po- grošne zgodbe, kot so dina- mični stripi in podobno. Lo- čili bi »znanstveno fantastik'"»« od znanstvene fantastike. In, da končam odgovor. Se- veda mi je moja izobrazba v naravoslovju dala veliko pod- lago — seveda se pri pisanju še vedno zatekam k učbeni- kom, leksikonom in tudi poz- navalcem drugih področij po nasA-et. NOVI TEDNIK: \am jf izid kiiji.ge dal sp«Klhudo, lU napišete kaj ¡HKiobnega ali morda tudi kakšno obsežnejše delo? FRANJO PUNCER: Na po budo Telmične založbe Mla- dinske knjige se bom vklju- čil v skupno izdajo nove knji ge s tremi drugimi slovenski mi avtorji. To bo neke vrst« almanah. Delam navadno po več .stvari vzporedno. Priprav. Ijam tudi daljši tekst, ki bi utegnil postati tudi roman, Rad bi napisal tudi nekaj 2ñ otroke. Čutim, da bi tu lah.' ko kaj napravil. Seveda j« taka hvaležna naloga hkrati zelo zahtevna. Izrek pravi, da je najboljše za mladino, še komaj dovolj dobro. JURE KRAŠOVEC FRANJO PUNCER: Zaradi skupnih koristi se organizmi lahko združujejo v simbiozi. .. .iz učbenika biologije — Ne tega enostavno ne bo sprejel! je dejal Moris in hladno meril ljudi, ki so stali okrog njega. Ne želim umre- ti samo zato, ker tako piše v nekem ušivem vesoljskem programu. Polkovnik Skelton je nakremšil svoj debeli obraz v kisel nasmeii: — Se zavedate, pilot, da ste pravzaprav v vojaški slu- žbi? In prav zdaj, ko je vsak človek potreben domovini bolj kot kdajkoli poprej, grozite z nekako nepokorščino. Gospodje, polkovnik je prekrižal roki nekje pod zajetnim trebuhom, in se obrnil k drugim oficirjem, pravkar ste slišali, da vesoljsJci pilot Moris odklanja "nalogo, ki smo mu jo namenili, česa podobnega se tu, v tej pisarni, še m zgodilo! — Hm... da, je počasi zlogoval kapetan von Hagen in gledal nekam navzgor proti stropu. V zgodovini vesoljskih poletov je to, hm, prvi primer, če se ne motim. — Odpovedujem službo in prosim, da me razrešite vseh dolžnosti, toda ne bom se dal ubiti kar tako, ker to morda n&komu uyoia! Ali ne razumete, da je ta program zastarel? Na tem planetu je nekaj, kar ubija. Pet ljudi, spodobnih vesoljcev, ste že izgubili zaradi vaše trine. Vsak, ki ga pošljete tja, je že vnaprej izgubljen. Prav to je trdil tudi Roger, preden je odšel, zavedal se je, da ga nikoli več ne bo nazaj. Nori ste, da ne spremenite načrta. Ta planet bi morali proglasiti za tabu in vse ladje bi se ga morale izogibati v velikem loku. — Da,... hm, ali pozabljate, da so bila vsa sporočila v začetku zelo ugodna? se je hinavsko nasmehnil von Hag»n. — Vsa po vrsti se ujemajo: ugodna atmosfera, biaga klima; bujno rastlinstvo — vse baje zelo rdeče... Moris ga je zaničljivo pogledal... — Da. . . od krvi! Vam je seveda to dovolj dober dokaz, kajne? Ste že kdaj sploh zapustUi Zemljo, gospod kapetan? Ali pa ste morda vsaj brali, da na vesoljce pre- žijo še druge nevarnosti in ne samo pomanjkljiva atmosfe- ra. Sicer pa ... pet ljudi je izginilo kljub sprva ugodnim 5})oročilom in nekaj se je z njimi zgodilo. Nekaj nejasne- ga. Zdaj pričakujete, da bi jaz, zaradi nekakih skrivnostnih interesov vlade, ali pa vaših osebnih interesov, postal šesto truplo. Ne, hvala za takšno perspaUivo! Polkovnik si je počasi obrisal očala, njegov obrae jw •f jt razvlekel v pridigarsko masko: — Dragi Morls . . . znanost zahteva od človeštva včasih navidez nerazumljive, a zato tem bolj pomembne . . . — Pustite vaše bedaste fraze, polkovnik! Prekleto malo me briga, kaj ta trenutek zahteva znanost od človeštva. Z^me gre, ш mojo kožo, razumete? Dosti sem že letal, toda vedno z nekim bolj ali manj pametnim ciljem. Toda v tem primeru nimam nobenih možnosti. Tudi oni pred mano jih niso iméli, in vi to dobro veste, česa pa je spet zmanjkalo na tej Tiaši materi Zemlji, da tako vztrajno rinete tja? Spet kakšna ruda ali podobna krama? Povem vam, polkovnik, če bi še na tej Zeinlji bilo kako sodišče, ki ni skorumpirano, potem bi zdajle odgo- varjali za uboj! Za petkratni uboj! Skelton si je končno potisnil očala na 7ios in buljil vanj, kot da ne more verjeti svojim očem. Modra žilici na senceh mu je divje utripala. Von Hagen se je odkašljal, da bi skril zadrego, drugi, pa so z zanimanjem začeli gledati skozi okno, kot da se zunai dogaja nekaj strašno pomembnega: — Moris ... vi prekleti idiot. . . vam že pokažem . . vi.. . vi... Skelton se je penil od besa. Držal se je za pisalno mizo in iskal opore. — Hm ... tako bi rekel... je previdno začel kapetan гх>п Hagen in njegov konjski izraz se ni spremenil niti za las, mordr pa bi Morisa kazalo postaviti pred kakšno no . . tisto . .. skorumpirano sodišče. — Ne! Ne dovolim! je kričal polkovnik, ves zaripel v obraz. Letel bo, oh, pa še kako bo letel. .. takoj zdaj! Straža! Vesoljski pilot Moris se je le počasi prebujal iz globoke nezavesti. Prvo, kar je zaznal, je bilo tiho brnenje regene- ratorja za zrak. Tega zvoka ni bilo mogoče zgrešiti. Slišati ga je bilo lahko le v enem prostoru — v vesoljski ladji. Počasi, milimeter za müimítrom, je odpiral zatekle veke ifi potem dolgo časa strmel v komandno ploščo pred seboj. Skozi meglo je zaznal utripajoče lučke in svetleče se kazalce merilnih naprav. V zavest se mu je počasi tihotapilo spoznanje, kaj se je bilo zgodilo. V ladji je, ki jo vodijo robotske komande^ mega pa so uspavali in bogve koliko časa umetno hranili. Skušal je dvigniti roki, toda levica je büa krepko prive- zana oh rob ležišča. Z desno roko je previdno otipal pla- stično cev, ki je vodila v njegovo veno. — Dobrodošli na ladji, kapitan! Monoton, kovinski zvok je zazvenel tako nepričakovano, da ga je zabolelo v možganih. — Zbudili ste S9 točno v predvidenem času. želite podatke? Moris je z naporom obrnil glavo. Bilo mu je slabo in vse telo ga je bolelo, če bi mogel, bi bruhal. Skrajno previdno si je odpel vezi, izpulil iglo iz žile in skušal vsaj malo spremeniti položaj. Napor ga je tako zdelal, da je ponovno, skoraj brez zavesti, omahnil nazaj. — ¿elite podatke? . lite podatke?... podatke?. .. — Utihni! Prekleto ... Prekleto ...! Kdo je programiral polet? — Polkovnik Skelton, kapitan. Želite podatke? — Ne! Kdaj pristanemo? — Čez dve uri 35 minut več sekund. — Si programiran za pristanek? — Da, kapitan. — Je moja interveíicija izključena? — Da, kapitan. Pristajanje je programirano z Zemlje. — Smer? — Planet X-12 v sozvezdju Pleiade. Pristajamo s koor- dinatami . . — Briga me . . .! Mo}-is se je živčno zadri. Izključi se! — Da, kapitan. Kovinski glas je zamrl. Spet je bilo siišati šumenje regenerator ja. — Morilci. . . ргекШЛ degeneriki. . . Moris se ni mogel brzdati. Počutil se je kot jagnje na žrtveniku. Zakaj? čemu? Znanosti v pohlepno žrelo? Torej čez dve uri! Postalo ga je strah. Prvič resnično strah. Pet njegovih tovarišev je za vedno izginilo na tem pošastnem planetu in zdaj prihaja še on — šesti. — Prekleti. . . Uspavali so ga, programirali robota, izključili vsako njegovo intervencijo do pristanka. Prai nobene možnosti mu niso dali. Moris jc mrzlično razmišljal. Zdaj so se mu možgani že toliko zbistrili^ da je lahko kombiniral. Le zakaj vztra- jajo s človeško posadko? Zakaj naloge ne opravi roboti — Vključi se! — Da, kapitan? — Si programiran, da sporočiš podatke tudi po prí' Stanku? — Ne, kapitan. Tako torej, živega človeka potrebujejo, da bo sporoči podatke, ne zanesejo se na stroj. — Zakaj?. .. Zakaj tako vztrajno osvajamo ta planeti — Ni programirano. — Seveda! Ti idiot... za trenutek je pozabil, da govoP s strojem . .. Kakšna je moja naloga ob pristanku? — Ubiti vsako živo bitje! Morisu je vzelo sapo. Nehote se je odrinil od ležiši<^ in zaplaval proti stropu. Strmel je v zvočnik, odkoder ^ prihajal glas. — Zakaj? — Ni programirano. — Je kakšna nevarnost za človeštvo? — Teoretično da. Toda ni programirano. No, zdaj je Morisu postalo jasno. Spregledal je igi'^' ki so jo ig-, ali na Zemlji Plannt X-12 je bil zaradi dolóte nih razlogov dragocen. Strateško ali gospodarsko . . . Todi tam je bilo nekaj, česar so se na Zemlji bali, nekaj, kC so hoteli uničiti z najmanjšim trudom, brez vesoljske^ ladjevja, na najcenejši način. Računali so, da bo presina sen, od groze zmeden človek streljal v vse, kar bo kazalo znake življenja. Uničiti sleherno živo bitje! Zato vse te psihološke priprave, ta panika .-. . Kar videl je Skeltona, kako preudarja: še tegale poizl<^ snega kunca pošljemo, če uspe dobro, če ne... — Prekleti... — Kapitan pripave po kodu 3. .. priprave po kod* 3... Moris se je s težavo zbral. Zdaj je, kar je. poizkusiti bo treba. Pripasa! se je in si nataknil čelado, da hi se zavaroi^ ob pristanku. — Kakšna bo obremenitev? — G 3, kapitan. Izključujem se zaradi pristajanja. , (nadaljevanje pnhodnr §t. 22 — 8. lunij 1978 NOVI TEDNIK — stran <11 Ideja o modernizaciji regionalne bolnišnice v Celju je že dolgo prisotna, saj je kljub stalnfnnu razvoju v povojnih letih osrednja bolnišnica postala pretesna in neustrezna za sodoijen način zdravljenja. K uresmčevati,|u lde.je so resneje pristopili konec leta li)76, ko je pobudo prevzela S()Z?> Združeni zdravstveni zavodi C;elje in seznanila družbciio-poli- tične dejavnike naše regije o razmerah v Splošni bolnici C4il.je. Na osnovi širokih družbenih razprav so izdali brošuro г na-slovom »Solidarno za modernizacijo regionalne bolnišnice Celje« in jo posredovali delovnim ljudem naše regije. V brošuri je bilo kratko, jasno in realno opisano stanje na področju zdravstvenega varstva v občini in regiji ter pred- stavljen ide,jni načrt dograditve in modernizacije bolnišnice z viri financiranja. Rezultat te široike zasnovane akcije je bil podpis Družbenega dogovora o združevanju sredstev za modernizacijo in dograditev objektov specialistične-ambulantne in hospitalne dejavnosti Splošne bolnice Celje (podpLsan je bü 24.3.1977). Družbeni dogovor so podpisali: Združeni zdravstveni zavodi Celje, Skupščina občine Celje in Občinska zdravstvena skup- nost Celje, Skupščina občine Laško in Občinska zdravstvena skupnost Laško, Skupščina občine šentjnr in Občinska zdravstvena skupnost Šentjur, Skupščina oMine Šmarje pri Jelšah In Občinska zdravstvena skupnost Šmarje pri Jelšah, Skupščina občine Slovenske Konjice in Občinska zdravstvena skupnost Slovenske Konjice ter Skupščbta občine Žalec in Občinska zdravstvena skupnost Žalec, Skupščina občine Sevnica in Občinska zdravstvena skupnost Sevnica družbenega dogovora nista podpisali, obveznosti za leto 1977 pa sta poravnali. Podpisnice družbenega dogovora so se zavezale, da bodo finančna sredstva za modernizacijo in dograditev objek- tov regionalne bolnišnice Cel.fe združevale za čas od 1. 1. 1977 do 31.12.1980. Poleg sredstev, ki se zbirajo za modernizacijo na osnovi družbenega dogovora, se zbirajo sredstva tudi pri Regionalni zdravstveni skupnosti Celje na osnovi 8. člena statutarnega sklepa o ustanovitvi sklada za modernizacijo bolnišnic« Се1.је In skladno г opredelitvami v samoupravnem sporazumu o temeljih planov Občinske zdravstvene skupnosti. Za modernizacijo bolnišnice prispevajo tudi občani in delovne organizacije. Pacientom, ki pi-iha.jajo na zdravljen.je v hospitalne oddelke Zdravstvenega centra Celje, in niso iz naše regije, zaračunavamo dodatnih 20 od.stotkov na skupne stroške zdi^vl.jenja. DARUJTE TUDI VI PRiSPEÏEK ZA IViODERriSZACIJO OOlNtSNfCE MA ZIRO RAČUN ŠTEVILKA: 50700-740-31-31182! 43. Raz\'ojni center Celje 1.700,00 din 44. Poštanska šitedionica 534,30 din SKUPAJ 198.229,75 din Pacientom izven naiše regije, ki ne združujejo sredstev po družbenem dogovoru modemáaacioo bolnišnice, zaraču- navamo na 2xl.ravstvene storiibve 20 odatoibkov kar znaša 813.954,90 diin REKAPITULACIJA: A — г0)гапо po družbenem dogo-voru 34..533.в34,40 d¿n B — Regionalna zdravstvena slkupnost 13.600.000,00 din C -— Samoprispevki — obvemice 30.400,00 din D — Saimoprispevki v gotovini 198.229,75 di« E — 20 odstotkov pacientov izven regije 813.954,90 din SKUPAJ 49.176.419,05 din Z dograditvijo m modernizacijo bolniâriioe booio pridobili: —• moderno centralno prainioo га potrebe Zdravstvenega ceîifara Celje. — dvajset modemih in funkcionalno urejenih specialističnih o«li- naclj s čakalnicami in ostaldini funkcionalnitni prostori, — ustrezne prostore za bemodializo (umetna ledvica), ki bodo namenjeni za zdravljenje kroničnih adi akutnih bolnikov s tako okva- ro ledvic, ki jim le hemodializa omogoča življenje, — operacijski trakt in preuredite^r sedanjih prostorov, — centralno enoto za intenzivno nego in terapijo najbolj ogrože- nih bolnikov, — enoto za tran-sfuzijo krvi' — 2)1 standardnih postelj s fimkcionailnimi prostori za potrebe tra^miatologije, neurologije, ortopedije, urologije ¡л dermatovenero- loeije. S prestavitvijo sedanjega dermaitovenerolcákega oddelka iz Noivega Ceîja (prostore ima v barakah) v Cedje in nevrološkega oddelka iz Vojnika v Ceije, bomo v Novem Celju ukinili 54 obstoječih postelj, poeteij, postelje v Vojni&u (trideset) pa bomo namenih za psihiatri- jo. Poudarjamo, da s pridobitvijo 291 standardnih poeteij ne pove čujt-mo bistveno posteljnega fonda, temveč želin>o s tem zagotx>vitt boljši hotelski del naSim p^ientom (pridobitev eno. dvo in tro posteljnih soi} ter razbremenitev sedanje prerausedenost i ). — Centralno posteljno postajo, fci bo omogočada dezinfekcijo, — prostor za centralni medicinđlri arhiv, — glaivni vhod za osebje in paci.irtte. — dnige ponv>žne prost meseca septembra 1978. Za ta objekt in sfjojno opremo smo sedaj potrc&ii ia sredstev xa modernizacijo: — ZB objekt. prLspetvke. gradbeni nadzor, za priciobitev teimične doJrumentacije in načrte din 12 68Л.0Г)().— — za apremo vWjuôno s carino tn prevodom din 9.б12.372Д5 Priprave za gradnjo gla\-nega objekta so v teku. V najkrajáem času bo izdelana lokacijska dtriiumentacija. Narejena je že idejna programska zasnova in v izdelavi je glavni projekt za pridobitev gt^- benega dovoljenja in projekt za razpis. Predvidevamo, da bi vse t» moralo biti izdelano do konca leta 1978. Za izdelavo glavnega projekta in projekta za raapis je bilo iz sredstev za modernizacijo na osnovi sklenjene pogodbe že nakazano — rzrTER (Investicijskemu skladu za izgradnjo Trga revolucije Ljubljana) din 3.752.536,«) — Raizvojnemu centru Otju smo za izdeiavn tokaoiijske dokumentacije nakazaJl cKn 30 »TS,i*» — 7и projektno nalopo za sta-ojne in elektjoin st^ilac:je Industrijskemu mcntažnomu podje- tju Ljubljana din ItìO 000,00 — n za naÄrtc kanalizacije Projokitu nizke gradnje Ljubljana din 61 000,r>(i •Skupno ,чпк> torej do da.nes potroSiW iz aredstev za n>odemiza Vzi-ioredno 7. deJi na glavnem projektu bodo tekla v let« 197K pripravljalna ctela. Na prostoru, kjer bomo gradiK nov bolniÄki objekt, so danes trije maniâi objekti, ki .so dotrajani in nefimkcio- nalni, a so še vedno zasedeni zaradi prostorske stiske. Zelo bomo morali v tem času najti rešitev za prestavitev centralnega labCM-ato- rija dín-matoveneroloéSce speciaíisnSne nmbirlante in okulistične spe- cialistične ambulante, dì bomo lahko obstoječe obiekte txjntóitì in komunalno uredili prostor. Le tako bomo lahko leta 1979 pri.stopili h gradnji glavnega "bolniSkega objekta. Punkcijo koordinacijskega odbora za mcdernjzaciijo rf>gioinalne bolnišnice v Celju je pTev7,el Svet občin celjskega obnx)čja, ki mu je predsedovali Rudi Groser. pred-sednik SkupSčine občine I^áko. Koordinacijski odbor je- imenoval štab za modernizacijo regionaJ.-ie bolnišnice Celje. V štab za modemb-acijo regiMiaJne bolnišnice v >liiiu so bïli inrvenovatii: Pra.Tin Ban fpne-í^^nÁk) in člani- Man'twi .V^č, Srećko Brilej, Edi Dolar, Jew Jan. Milan Matko, Miào KerSič, Alojz Ključeršok, prim. dr. Ivan Koipač in Alojz /timrtar. Stab je l!î>eljal akcijo v zvesri s podpisom DntJEbenega dogovora o združevanju sredstev za modemiy.acijo in dograditev objektov spe- cialLstično-anibulantne in hosipitalne dejavnosti SploSne boirtce СИје. skrbel Je za začetek izvajanja družbenega dogovora ter sprejel idej- гк> zasnovo ntodemizacije bolniSnioe In firvuično kvantifikacijo ?» zbiranje sredstev. Vodil je tudi nadaor nad koriiičerijo«! sredstev za rrKwJemizacijo bolniSnioe. Pri Regionalni Txlrarstveni skupnosti <3elje je bil dne 27. febru- arja 19T8 na osnovi statutarnega sklepa ust.anorljen Sklad za moder- nizacijo bolmánice. Sklad je bil ustanovljen z namen^nm, da se sredstva, И Jih 2idružuiJejo delovni ljudje in občani oeljske regije za nwdemizacijo bolnišnice, vodijo ločeno od sredstev Zdravstvenega centra Ceiie in se 8 tem zagotovi dosledno izvajanje celotnega pro- grama modemizacije boinlSnice. Sfclad za modernizacijo bolnišnice nI pravna oeeba. Ima pa po- зећел žiro račun pri Regionalni zdravstveni skuiMwsti Olje. Najviáji organ družbenega upravljanja Sklada za modemdzaoJIo bolnišnice je slfttpôÇina Regionaíne udravst.vene sk^ipiioetí. Skupščina je izvolila izvršni odbor sklada, ki opravlja vse operartdvne izjvršilne funkxïlje v z\'ead z miodemizacljo botoišntee. Deio izvrSnega odbora sklada vodi predsednik, ki ga Je na predlog Medobčinskega sveta SZOL li^roilla skupgčina Regionailne zdravstvene skupnosti. Ciani tevršnega o<öx>ra sor Franc Ban (predsednik) In Marija Poilčar is; obflne Slov. KonjÉk», Srečko BrUeJ ie dbčine Laáko, Stane Seni&w iz občine Celje, Stane Lesnika te občine Šentjur, Jo4e Jan iz občine Žalec, Franc Mlaker le občltie Šmarje pri Jelšah, MiSo KerSič iz dbčine Sevnica, AioJz КЦи- čevSek kot sekretar Regioniáne zdravstvene .skujmoeti ter iz Zdrav- stvenega centra C^lje Tvan Koipač in Aloj« žuntar kot strokovni taj- nik. Izvršni odbor prevzema vso družbeno odgovonMst ▼ zvfet » koriščenjem in odotoraivanjem sredstev, ki se zbirajo za пмхЈететшЛЈо bolniSnice. Za podpi.snike v zvezi s koriščenjem sredstev so poobüi- átóená Praiw Ban, Joáe Jan. Staine Seničar in Žuntttr. Ш JE Z ZAPISI STRZ№CE? Po dolgem času se spet oglašam. Rada berem Tednik, saj je pester in zanimiv. Naj takoj na začetku povem, da tudi jaz pogrešam novice s celjske tržnice. Tudi malo več humorja ne bi škodilo. Tednik je zdaj bolj privlačen, tudi zaradi lepega romana. Tudi na račun izleta kmeč- kih žensk na morje vas mo- ram pohvaliti. Zdaj pa še nekaj. K pisanju me je spod- budil članek, napisan v Ted- niku na zadnji strani pod naslovom »Poškodovani go- lob«. Pred kratkim sem bila na obisku pri bratu v Ce- lju. Otroci so mi takoj po- kazali hudo ranjenega golo- ba. Našli so ga nekje zunaj in zdaj ga skrbno negujejo. Imel je poškodovano perut in tudi eno nogo. Po vsej verjetnosti je bil obstreljen. Nekdo se je pač igral z zračno puško. Mar ne bi v šoli otrokom povedali, da je trpinčenje živali nehumano?! Vzgajali bi jih naj v lju- bezni do živali. Sicer pa so za taka početja otrok krivi tudi starši, saj so oni pm vzgojitelji. Ce že kupijo otro- ku zračno puško, naj ga tu- di podučijo, zakaj jo sme uporabljati. HILDA LOKOVŠEK, Pot na Lipico, Šentjur UREDNIŠTVO: Hvala za pismo in mnenje o našem Tedniku. Naj vam zapišem, da bo imela rubrika s celj- ske tržnice odslej stalno me- sto na notranjih straneh ča- sopisa, se pravi na takoime- novani komunski. Glede trpinčenja živali in vzgoje, ki bi jo morali biti deležni otroci, se z vami po- vsem strinjamo. Starši in šola. To je imperativ. Toda, na vsak način najprej starši, torej tisti, ki kupujejo otro- kom puške. Še enkrat, hvala za vse in lep pozdrav. TO PA JE ZE PREVEČ Veliko je v časopisih kri- tilc na račim sprevodnikov v avtobusih. Seveda so tudi izjeme in zato so preneka- teri vredni javne pohvale. Vsi ljudje imamo in dela- mo napake. To pa, ker se je pa zgodilo mojemu sinu, ki je doipolnü sedemnajst let, je vredno vsega obsoja- nja. Dne 2. junija letos se je sin vračal iz prakse, kot va- jenec gostinske stroke, iz popoldanskega dela ob 22.10 z avtobusom Celje — Pla- nina domov v Šentjur. Ko je sprevodnik prišel do mo- jega sina mu je rekel, naj »tace« umakne, če ne mu jih bo polomil. Sin je nam- reč sedel tako, da mu je no- ga visela malo ven. Sin mu je rekel naj mu jih kar po- lomi in že ga je sprevodnik dvakrat udaril s pestjo po obrazu. Prišlo je do prepira. Kaj je moj sin rekel spre- vodniku ne vem, ker n'sem bila prisotna. Primer razi- skuje postaja Milice Šent- jur. Ko je sán v Šentjurju iz- stopil iz avtobusa, je šel sprevodnik za njim in ga ta- ko zverinsko premlatil s kljuko za odpiranje prtljaž- nika, da mu je en zob (se- kalec) izbil takoj, medtem, ko bo drugi sekalec treba zdreti, ker so maje. Spodnji štirje zobje se majejo \45i, tako, da je sin dejansko ob šest zob. Razen tega ima ve- liko ptniku kateremu smo pripravljeni porav-nati tudi vso škodo, ki jo bo zahte- val. Glavni direktor I.eopold Pere, dipl. phil. LASKG: 25 LET ZVESTOBE ČLOVEKU Minulo nedeljsko dopol- dne je bila v domu Dušana Poženela v Laškem osrednja prii'editev ob 25. letnici pro- stovoljnega krvodajalstva. O pomenil te humane akcije, o požrtvovalnosti stoterih kr- vodajalcev v občini in pri- zadevnosti aktivistov Rdeče- ga križa je govoril predsed- nik občinskega odbora RK dr. Jože Benedek. Na prisrčni prireditvi, ki bi, mimogrede zapisano, za- služila več obiska, so sode- lovali poleg šolske folk'or- ne skupine še člani laške godbe na pihala in moški pevski zbor TIM. Po končani prireditvi so podelili priznanje 35. aktivi- stom Rdečega križa, ki so s^-eber organizacije v občini. Priznanje so doh4i: Rade Mišković, Venčeslav Jelov- šek, Vida Zupančič, Mimica Napret, Pavla Erjavec, Dani- ca Arh, Leopold Valant, Av- gust Alauf, Edi Perko, Pep- ea Pušnik, Ferdo Pilih, Ber- narda Grešak, Marica Ferlin, Tilčka Ropret, Franjo Diac- ci, Drago Cepuš, Angela Knez, Pečar dr. Samo, Anto- nija Janjatovič, Janko skovšek, Pavla Kozmus, Fa- ni Volavšek, .Inton Krajne, Anton Bizjak, Velja Iludo- klin, Alojz Sirk, Julijana Sirk, Marta Laznik, Marica Gros, Ludvik Racman, Anton Jevševar, Justa Rožaj in Marta Starina. Posebna priznanja so do- bili tudi naslednji delovni kolektivi: Dekorativna — predilnica Laško, Pivovarna, vajno-klimatsko zdravilišče Rimske Toplice, Papirnica Radeče in TIM Laško. J. K. $АУШЈА Tudi tokrat objavljamo v tej rubriki pesem. O .Savinji. »Vem, da ni najboljša, toda izraziti sem hotel srčno že- ljo v času, ko na široko raz- pravljamo o varstvu okolja in s tem tudi o varstvu lju- di, da si misel o Savinji za- služi pozornost...«, nam je med drugim pripisal njen avtor Peter Pregradi. Izpod Okreèlja kot slap Rinka, v biserni podobi oznanjaš svoj glas. To je glas lepote in čistoče naravnih naših dobrin. Tisočletja prisluhnili so tá vsi, te negovali in ohranjevali z eno samo skupno željo, da ostala bi taka kot si. Toda, čas neizprosno h^ti in s tem se veliko naravnih stvari spremeni, v dobro in slabo naših ljudi. Savinja, ohranila si le malenkost kot opozorilo današnjim in poznejšim rodovom: Negujte in ohranjajte me, vsaj v tolikšni meri, da v sramoto ne bom vam in sebi! TRŽNICA Precej zelenjave se je že po. cenilo. To lahko trdimo za celjsko tržnico, kjer so cene v zadnjem tednu padle. Para- dižniku res samo za dva di- narja, tako da stane 38 dinar- jev, pa tudi po 40 ga še pro. daj ajo. Kumare so po 15 do 20 dinarjev, krompir — nov po 15 do 18 (starega proda- jajo po 5 ali 6 dinarjev), no. va čebula je po 18 ali 20. Ze- lje je po 10 dinarjev, solata pa še vedno okoli 25 dinarjev. Tudi jajčka niso cenešja, saj je njihova cena 2 dinarja (le če jih kupite več, jih lahko dobite nekoliko ceneje). Tudi sadja je na celjski tr- žnici dovolj: češnje prodajajo po 35, jabolka po 14, poma- ranče po 14,80 dinarja, neko- liko cenejše pa so tudi jago, de — za kilogram morate od- šteti od 30 do 40 dinarjev. Cene rožam, predvsem na- geljčkom, so nekoliko posko- čile: stanejo 3 dinarje, če pa jih kupite več, ali če niso ravno najlepši cvetovi, pa jih lahko dobite tudi ceneje. Seveda pa na tržnici ne manjka tudi jušne zelenjave, fižola, sadik, semen, š-oinače. krompirja in solate. Tudi cene skute, kisle snietane in ma- sla so nes'>rempnjene: 28 di- narjev za kilogram skute, 8 dinarjev za merico smetane in 20 dinarjev Z4 četrt kilograma d'^ma-čega masla. IIAIII0 ČEME SPORED 00 8. 0014.6.1078 Četrtek, 8. 6. — 8.10 Poročila, 8.15 Dopoldanska sre- čanja (VMES ZDRAVNIŠKI NASVET DR. HUDINA- CRETNIK MILENA spec. soc. med.),9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda, 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.30 V ŽIVO — SO ZELE- NICE ŠE ZELENE (vmes ob 17.00 Kronika), 17.15 Za- bavni globus, 18.00 Zaključek sporeda. Petek, t). 6. — 8.10 Poročila, 8.15 V ŽIVO — N.ii- GRADNA IGRA ZA POSLUŠAIX;e, 9.00 Zaključek do- poldanskega sporeda, 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica zabavnih melodij, 17.30 Turi- stična oddaja, 17.45 Domači ansambli, 18.(K) Zaključek sporeda. Sobota, 10. 6. — 8.10 Poročila, 8.15 V ŽIVO — HiL- ZELSKA LASTOVKA, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda, 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Zabavni globus, 17.30 Filmski sprehodi, 17.45 Cocktail melodij, 18.00 Za- ključek sporeda. Nedelja, 11. 6. — 10.05 Poročila, 10.15 Obvestila, 10.30 Mladi mladim, 11.00 Med prijatelji, 11.30 Predstav- ljamo vam, 11.45 Zabavni globus, 12.00 Čestitke in pozdravi, 13.00 Literarna oddaja, 13.15 Feljton, 13.30 Kmetijska oddaja, 14.00 Zaključek sporeda. Ponedeljek, 12. 6. — 8.10 Poročila, 8.15 V ŽIVO — ŠTUDENTSKI SERVIS, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda, 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Nove plošče, 17.30 športni pregled, 18.00 Zaključek sporeda. Torek, 13. G. — 8.10 Poročila, 8.15 Dopoldanska sre- čanja, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda, 15.30 Ob- vestila, 16.00 Poročila, 16.05 čestitke in pozdravi, 16.15 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica narodno- zabavnih melodij, 17.30 Reportaža, 17.45 Domači zbori, 18.00 Zaključek sporeda. Sreda. 14. 6. — 8.10. Poročila, 8.15 Dopoldanska sre- čanja, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda, 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Zg-xlavina jazza, 17.30 Aktualno, 17.45 Iz arhiva resne glasbe, 18.0(» Zaključek sporeda. CELJE 50 LET SKUPI JUSTE IN PAVLA PLATI Redki so zakonski pari, ki dočakajo zlato poroko. Ta jubilej sta minulo soboto praznovala Pavle Platovšek, rojen leta 1905 iz Zadobrove 124 v Celju ter Justi Platov- šek, rojena leta 1906. Na skupno zakonsko pot sta stopila leta 1928 v Ce- lju. Minulo soboto sta si na matičnem uradu v Celju zno- va izmenjala prstana in po- trdila zvestobo in spoštova- nje, ki ju je spremljalo ves čas življenja. Za njima je dolga skupna pot. Srečala sta se s težava- mi in skrbmi, z veseljem in srečo. .. pač s stalnimi spremljevalci našega življe- nja. Rodilo se jima je šest otrok, tri hčere in trije si- novi. Lepo sta jih vzgajala in pripeljala do poklicev. Vsi so dobro poročeni, vsak ima svoj dom. Zlatoporočenca imata zdaj že dvanajst vnukov in dve pravnukinji. Ni naključje, da sta najbolj srečna tedaj, ko ju obiščejo otroci. Sicer sta zdrava in srečna. Pavle je že devetnajst let v pokoju. Rad hodi v naravo, Justi pa go- spodinji. Zlatoporočencema iskrene čestitke z željo, da hi doča- kala vsaj biserni jubilej. STANKO MESTINŠEK DOBRODOŠLICA MLADIH ŠPORTNI (^Ije bo v dneh 8.-9. juni ja prizorišče jubilejnih X. športnih iger učencev OS s prilagojenim programom, združenim z republiškim po. svetom o poklicnem usmerja- nju teh otrok in vključevanju v življenje v vseh sredinah. Pokroviteljstvo nad prireditvi- jo je prevzela OK SZDL Ce, Ije. V četrtek bo prišlo v Celje iz vse Slovenije nad 300 otrok z vzgojitelji, ki bodo še istega dne v popoldanskem času pod vodstvom gost^ Ijev ZIU opravili izlet v P^ zemno jamo Pekel, ob 18. " pa bo predsednik skupš^"" občine Celje priredil vs^ sprejem v Narodnem doi^ kjer bo program' poživil ^ pevski zbor iz Oš I. celj- čete. Svečana otvoritev i-- bo v petek 9. junija ob uri na atletskem stadionu ^ ris Kidrič, kjer se bodo ^ stila tudi atletske tekmO* nja, nato pa še v dopol^^ E POTI IrŠKA )v ^^tri času na novih igriščih P TSC in ZIU tekmovanja oiiirjev v malem nogometu , pionirk v rokometu. V ^^orani TŠC bo ob 14.3« sve- zaključek jubilejnih iger (j^ Podelitvijo pokalov, diplom ^ ärugih priznanj. Istega dne . ^Opoldanskem času bo tudi J^'^etnben republiški posvet f ''^Poslovanju prizadetih ot- v poklicno življenje. K .n^r; ŠMARTNO OB PAKI: PREHODI CEZ CESTO Ker je vse več avtomobilov, je ho- ja čez cesto zelo nevarna. V vasi Šmar- tno je prehod od doma Partizan na pošto ali v ambulanto zelo nevaren in to zaradi ostrega ovinka, ko ne vi- diš vozila prej, preden se pokaže že čisto blizu. Tu bi morala biti vsaj opozorilna tabla za zmanjšanje hitro- sti vožnje. Zdaj, ko se bosta obe usta- novi preselili v nove prostore v no- vem bloku, je to še bolj nujno. Prav bi bilo, da bi odgovorni to čimprej uredili. Prav tako je taksna tabla potrebna pri Roglu, kjer morajo ljudje prečkati cesto, če hočejo v trafiko. Prav pa tudi ni, da se izrablja pro- stor pi-ed centralnim spomenikom za parkiranje vozil. Le kdo si je to iz- mislil? Tako je promet še bolj oviran. ZORKO KOTNIK ŠENTJUR: ODDIH V IZOLI v medobčinsko počitniško kolonijo v Izolo bo letos odšlo tudi 160 otrok iz šent- jurske občine. Prva skupina otrok bo letovala od 21. junija do 5. julija. Po- sebne komisije na šolah so skupno z zdravstveno službo izbrale predvsem zdravstveno ogrožene otroke, od kate- rih dve tretjini otrok bo deležno brez- plačnih počitnic. Za ostale otroke pa bodo starši prispevali od 200 do 500 dinarjev. Sicer pa znaša cena za 14- dnevno letovanje 940 din. Kljub temu, da je precej staršev, ki bi bili pri- pravljeni plačati Za letovanje svojega otroka celotno oskrbo, to ni mo.goče zaradi prostorske stiske v koloniji. Proti koncu av.gusta bo v Izolo od- šlo še 60 predšolskih otrok, za katere bo stroške v celoti poravnala skup- nost otroškega varstva Šentjur. ER ŠMARTNO OB PAKI: RAZDELITEV PROSTOROV Na zadnji seji sveta Krajevne skup- nosti Šmartno ob Paki so razdelili pro- store, ki so po izselitvi zdravstvene ambulante ostali prazni. Tako sta dobili organizaciji Zveze borcev in upokojencev, ki sta se do- slej potikali drugod, dosedanjo čakal- nico splošne ambulante, dosedanjo am- bulanto pa knjižnica, ki doslej zaradi pomanjkanja prostorov ni delala eno leto in so se knjige uničevale. Krajev- ni urad se preseli iz gornjih prosto- rov v sedanje prostore zobne ambu- lante, v sedanji krajevni urad pa se vseli SZDL in Krajevna skupnost, ki bo dobila poklicnega tajnika. Iz doma Partizan sta se odselili dve družini v novi blok. Večji prostor z dvema sobama dobi mladinska orga- nizacija, dve manjši pa taborniki. ZORKO KOTNIK SMRTNO OB PAKI: KANALIZACIJA Ker kanalizacija v sredini vasi do- slej ni bila povsem urejena, jo zdaj delajo in dokončujejo. Upamo, da bo delo urejeno tako, da bo odi>adel od- prti kanal za hišami. Iz njega bi se namreč v vročini širil neprijeten smrad. ZORKO KOTNIK ZREČE: OBDARITEV OSTARELIH v Zrečah so pred kratkim obda- rili 42 ljudi, ki so bili potrebni en- kratne socialne pomoči. Med obdaro- vane! so bili tudi ostareli kmetje. V paketih, s katerimi so bili obdarovani, je bila obutev in obleka, akcijo pa je s sodelovanjem socialne službe izvedel občinski odbor Rdečega križa iz Slo- venskih Konjic. Z.S. RADEČE: KDAJ REGfOflALNÄ CESTA? Prometno izredno ozko grlo v Ra- dečah je okoli železniške postaje m proti naselju. Zato že dalj časa pote- kajo razgovori za gradnjo regionalne ceste, ki bo potekala od že>ezniške po- staje Radeče skozi na-^elje Obrežje. Vse pa je povezano z velikimi stroški, saj bo potrebno zgraditi čez Savo nov most in speljati obvoznico ob levem bregu Save. Zaradi tega potekajo pogovori o gradnji regionalne ceste za Radečane prepočasi, kajti ozko grlo od želez- niške postaje proti naselju hromi promet. Z S RADEČE: NOVA STANOVANJA V Radečah so v preteklih letih ve- liko gradili, med drugim tudi stano- vanja. Letos z gradnjo stanovanjskih blokov nadaljujejo in sicer v naselju Kolenovo grabno. Tu bodo zgradili 64 stanovanj, vseljiva pa bodo v prihod- njem letu. Z S CELJE-POD GRADOM: DELO MLADIH JE ZAZIVELO Pred kratkim so v osnovni mla- dinski organizaciji Pod gradom izvo- lili člane novega odbora in sprejeli program dela za naslednje obdobje. Mladi imajo v skupščini Icrajevne skupnosti dve delegatski mesti in stal- no mesto v svetu skupščine. Tako so se jim odprle še večje možnosti za aktivno vključevanje v razvoj krajevne samouprave. Da bi mladi svojo dele- gatsko nalogo najbolje opravili, bodo pripravili predavanje na temo »Dele- gat in njegova vloga v delovanju kra- jevne samouprave.« Ker je krajevna skupnost sestavlje- na iz šestih stalnih območij, so na prvi seji ustanovili mladinske aktive za posamezna stalna območja. Zdaj se zavzemajo, da bi čim več mladih vključili v delo prostovoljnega gasilskega društva. Okrepiti želijo tudi delo na kulturnem in športnem po- dročju, za kar imajo tudi sicer lepe pogoje. BOGOMIR PAJ VELENJE: KOVINARJI SO TEKMOVALI Pod pokroviteljstvom tovarne Go- renje je bilo v Velenju drugo delovno tekmovanje kovinarjev velenjske obči- ne. Tekmovalci iz vseh delovnih orga- nizacij v občini so se pomerili v strugarstvu, orodjarstvu, rezkarstvu m varilstvu. Tekmovalci, ki so bili razdeljeni v skupine, so najprej pisali teste ter odgovarjali na vprašanja o samouprav- ljanju. Nato pa so morali v določe- nem roku izdelati še izdelek po načrtu. V posameznih disciplinah so zma- gali: ORODJARSTVO: Slavko Stoper- nik (Gorenje), STRUGÀRSTVO: Igor Pasarič (RŠC), REZKARSTVO: Ivan Kortnik (RŠC), VARILST\"0 — PLA- MENSKO: Štefan šumer (Toplovod), VARILSTVO — ELEKTROOBI^NO: Refik Jakupovič (REK), VARILSTVO — POLAVTOMATSKO: _Bogomir Škri- pec (RŠC). Prvouvrščeni bodo sodelovali na re- publiškem tekmovanju, ki bo od 15. do 17. junija v Ljubljani. HINKO uFRCIC ŠENTJUR: V UZICKIPOZEGI Iz tridnevnega obiska v Užički Po- žegi se je pred dnevi vrnila skupina 35 učencev šentjurske osnovne šole, ki so se s svojimi vrstniki pomerili v košarki, rokometu, namiznem tenisu, šahu in streljanju z zračno puško. Gostje so bili v Pož»'gi t.>plo sprejeti, kar je še utrdilo vezi med tema dvema pobratenima mestoma. ER GOTOVLJE: OSPEH GASILCEV občinska gasilska zveza Žalec ter ga.silsko društvo Gotovlje sta pripra- vila občinsko gasilsko tekrnovanje za pionirje in mladince ter pionirke in mladinke. Nastopilo je več kot 300 članov in članic iz 15 gasilskih dru- štev žalske občine. Zmagovalci pionirji skupina A. Žalec, mešano: Kapla-Pon- dor, pionirke: Gotovlje, pionirji B sku- pina: Žalec, mešano: Griže, pionirke: Letuš, mladinci: mešano: Go- milsko in mladinke: Andraž. Tekmova- nje je bilo z vedrovko in vajo s ni- d ra nto m. T. Ta vča r PRIDNIM,,PETICE'' Pred dnevi je bila v Celju prireditev, na kateri so podeliU priznanja tisočim dijakom iz vseh srednjih šol v Sloveniji. Čeprav je sleherno priznanje krasil znak zlate petice, to vendarle niso bila zgolj priznanja odličnjakom. Prejeli so jih vsi tisti srednješolci, ki so dobri učenci, ki delujejo v mladinski organizaciji, ki se poleg šolskih obveznosti udejstvujejo tudi v izvenšol- skih dejavnostih. Priznanja so skratka dobili vsi dijaki, ki so vzorniki svojim vrstnikom ne le po učnem uspe- hu, ampak tudi po svojem delu izven šole. Na prireditvi smo se srečali z nekaterimi od njih, ki so prejeli priznanja za svoje delo. Pokramljali smo z njimi in jih povprašali, kje vse so aktivni in kako svoje izvenšolsko delo usklajujejo z učenjem. MAJDA MINŠEK, dija , kinja Pedagoške gimnazi- je v Celju, doma iz Vita- nja pai Slovenskih Konji- cah: »Priznanje sem pre- jela za aktivno delo v mladinski organizaciji. De- lam namreč na'šoli, v kra- jevni skupnosti, sem član predsedstva Zveze sociali- stične mladine v Sloven- skih Konjicah. Že vrsto let delam v mladinski or- ganizaciji in že vseskozi se skupaj z ostalimi soto- variši ubadam s proble- mom, kako prite^-niti k delu še več mladincev. Menim, da je to naš naj- večji problem.« ŽANI URANIC, dijak Vrtnarske tehnične šole, doma iz Celja: »Današnje priznanje sem prejel za svoje delo v mladinski or- ganizaciji, saj sem na na- ši šoli predsednik organi- zacije. Moram reči, da se tildi pri nas v največji meri ukvarjamo s proble- mom, kako pridobiti čim- več mladih za delo. Pri nas je to še toHko večji problem, ker imajo neka- teri dijaki le po šest me- secev šole na leto. Tako se jim 2«ii nesmiselno so- delovati z rrami za tako kratek čas.« KRISTA Pmagam sošolcem tudi pri dodatnem pouku. Mo- ram reči, da je izvenšol- skega dela kar precej, vendar me ne obremenju- je toliko, da bi na ta ra- čun trpela šola. Si pač razporedim delo!« IRENA RAJ ER. dijaki- nja Ekonomskega šolske- ga centra v Celju, doma iz Laškega: »Priznanje sem dobila za učni uspeh, pa tudi za vrsto izvenšol- skih aktivnosti. Delujem namreč v mnogih krožkih, v mladinski organizaciji, na centru za mladinske delovne brigade pri občin- ski konferenci ZSMS v Laškem m že vrsto let na prireditvi Naša beseda. Menim, da mladincem ne bi smelo biti težko udej- stvovati se tudi izven šole, saj imamo vsi dovolj časa in energije za to.« LIDIJA CX>KAN. di jalu nja Pedagoškega šolskega centra v Celju, doma iz Žalca: »Na naši šoli je več dijaliov, ki smo prejeli priznanje za uspeh in iz- venšolsko delo. Kljub te- mu pa menim, da jih je na šoli še veliko, ki bd si zaslužili to priznanje, saj se jih mnogo uicvarja z deja\-nostmi v krož.uh, v mladinski organizaciji m drugje. Želim, da b' tudi njim izrekli priznanje za uspehe in aktivno delo.« Takole so nam povedali dijaki, ki so prejeli pri- ziiun,ja za svoj šolski uspeh, za pridno delo v i:iladin- ski organizaci.ii in nino.i^ih izvcnšolskih aktivnostih. í'c- ünio. da bi bilo takšnih dijakov v prihodn.jih îclih še mnogo VCÈ. I)S, iVlP 14. stran -- NOVI TEDNIK St. 22 — 8. junij 1978 VITANJE ODGOVOR KRAJEVNEGA ZDRUŽENJA ZB iN VVI Ро0ЈЈЈа,гш) vam odgovou: na članek »Vitanje — Težka zgodba«, fi je bil objavljen v 16. številki Novega tednika, dne 20. aprila 1Ш. Združenje ZB in WI Vi- tanje daje po ^lepu seje od- bora in nadzornega odbora na članek pod gornjim našlo vom odgovor o resničnem stanju navedb pisca Franja Maroška iz Vitanja. Alojz Kovač iz Ljubnice St. 38 je član naše organiza cije Zveze združenj borcev WT Vitanje, star 65 iet. Ima uveljavljeno posebno dobo za čas prebit v NOV od 9. rf. do 18. 10. 1944 v dvoj- nem trajanju in od 19. 10, 1944 do 15. 5. 1945 v enoj- nem trajanju. Iz celotne dokumentacije o uveljavljanju posebne dobe med NOB, ki se hrani pri ob činskem združenju ZB NOV SI. Konjice ter iz cnlločbe, izdane od Komunalnega za- voda za socialno zavarovanje v Celju št. 112-291/66 — Mes, njegovega lastnoročnega pisa nega življenjepisa in zasliša- nja prič ob uveljavljaju po sebne dobe, je dokazano na- slednje: 1. Imenovani ni nlapčevai jK) pohorskih kmetijah, tem- več je delal na F>osestvu svo- jih staršev v Ljubnici kot edi- ni sin. Zdaj živi istoiam pri svoji sestri v njeni družinski skupnosti. Torej, ni sejal, da bi drugI želi, kot to navaja pisec članka. 2. Ni odáel v partizane maja 1944, temveč je odšel na po- ziv okupatorja dne 30. apri- la 1044. v nemško okupator- jevo formacijo Vermanšaft. V tej vojaški formaciji je bil do 9. 8. 1944, ko so ga par- tizanske enote zajele v Boč- ni (Savinjska dolina) skupaj z drugimi domačini iz tukajš- njih krajev (sedanje konjiške občine). Tako je prišel v se stav partizanskih enot. 3. Partizanska enota ga je J nekaterimi drugimi borci poslala na Dolenjsko v osmo brigado nekako po treh ted- nih. Od tega časa dalje ga tudi njegove priče za poseb- no dobo niso več videle do osvoboditve. 4. Iz njegovega laatnoroč no pisanega življenvjepisa sle- di: Sam navaja, da je bil v partizanih nekaj časa celo brez orožja. Dne 18. 10. 1944. je bil na Dolenjskem od do- mobrancev ujet. Poslali so ga v Ljubljano ter nato po pe- tih tednih zapora v Salzburg (Avstrija), kjer je delal na odstranjevanju ruševin in ko- panju zakloni-šč. Navaja, da je bil v lagerju Hajbarger. 5. РЧ) mnenju republiške komisije za uveljavljanje po- sebne dobe za čas na prisil- nem delu in v taboriščih, irhe- novani po 195. členu Temelj nega гакопа o pokojninskem zavarovanju ni izpolnjeval pogojev za priznanje posebne dobe v dvojnem '.rajanju v času od 19, 10. 1944 do 15. 5, 1945, ker je za svoje delo v Salzburgu prejemal celo nekaj plačila, kar je do- kazano z navedbeno xllocbo. 6. Tovarišu Alojzu Kovaču je zaradi njegovega slabega materialnega položaja bila na predlog Krajevnega združenja ZB NOV Vitanje dodeljena redna priznavalnina v letu 1972. V začetku leta 1977 se mu je na njegovo vlogo, zaradi nesporazuma s sestrino dru žino in njegovega stanja na predlog Krajevnega združe- nja ZB NOV. komisije za so- cialno varstvo pri. Krajevni skupnosti te komisije za za deve borcev NOV pri občin- ski skupščini SI. Konjice ure- dilo, da se ga sprejme v dom oskrbovancev v SI. Konjicah. Vse stroške v domu bi nosi la Samoupravna interesna skupnost za socialni) skrbst- vo občine SI. Konjice, njemu osebno pa dodeUla žepnino. Vse to je po ureditvi tov. Alojz Kovač kategorično od- klonil z izgovorom, da bo ži- vel še nadalje pri svoji sest- ri v ljubnici št. 38, v njeni družinski skupnosti. ZdaO mu zaradi neuveljav- ljene posebne dobe v dvoj- nem trajanju do 15. 5. 1945 ne pripada redna priznaval- nina po občinskem odloku in družbenem dogovoru o skr- bi za borce NOB, temveč prejema družbeno socialno pomoč v znesku 500 dm me- sečno. Komisija za socialno var stvo pri Krajevni skupnosti Vitanje in odbor Krajevnega združenja ZB sta v letu 1977 sprejela sklep in predlagala SIS za socialno skrbstvo ob- čine SI. Konjice, da se tov. Alojzu Kovaču v bodoče, za- radi čedalje manjše delovne sposobnosti, dodeli največja možna socialna pomoč, ki se dodeljuje socialno ogroženim občanom v SR3, Mapa za Alojza Kovača je tako široko odprta, ne pa za- prta, saj nad njegovim sta- njem bedi odbor Krajevnega združenja ZB in odbor za so- cialno varstvo pri Kraoevni skupnosti Vitanje. Krajevno združenje ZB NOV zahteva od uredništva Novega tednika, da njegovi dopisniki ne pišejo neprever- jenih podatkov, takin, katere je možno z lahkoto preverja- ti. Tako pisanje ne samo raz- vrednoti vse tiste družbene dejavnike, ki se z v,so res- nostjo brigajo za socialno og- rožene občane in še oredvsem za člane ZB. Na drugi stra- ni pa ob današnji skrbi za aktivne borce do 15. 5. 1945 razvrednoti njihov delež, ki so ga dali s svojo udeležbo in borbo za osvoboditev naše domovine ter zmago nad fa Šizmom. Kot družbenopolitična orga- nizacija smo sestavni del vse- ga družh)enega življenja v Krajevni skupnosti, zato smatramo, da smo dolžni vsi, tako tudi vaše uredništvo, da prinaša javnosti le resnične in objektivne informacije. Ni- kakor pa nam ne more biti vseeno ob spotikanju in pri- pombah občanov nad glasi lom Novi tednik, češ, papir vse prenese. Prepričani smo, da le res- nične informacije lahko do- prinesejo svoj delež k hitrej- šemu razvoju naše samo- upravne socialistične skupno- sti. Nerealno obveščanje pa le negativno vpliva na celo- ten tok dogajanj in razvoj samoupravnih odnosov. ODBOR IN NADZORNI ODBOR Krajevnega združenja ZB NOV in VVI Vitanje UREDNIŠTVO: Za dopis m odgovor na članek se vam moramo samo zahvaliti. Ver- jemite, da vemo, kaj je пача dolžnost, še zlasti glede real- nega obveščanja bralcev No- vega tednika. Toda, naj po- vemo tudi to, da nimamo po- selme službe, ki bi preverja- la resničnost zapisov, ki jih sprejemamo. Odgovornost za podatke nosi v vseh primer avtor katerega koli zapisa. V tem primeru seveda tovariš Franjo Marošek. Moramo za- pisati, da smo bili presene- čeni, ko ste v pripisu ome- nili, da bi morali že večkrat popravljati informacije. Ki jih je Novemu tedniku posre- doval Franjo Marošek, Tudi navajate jih. Menimo pa, da bi bilo prav, če bi to takoj napravili, saj bi le na tak na- čin dali svoj delež k objek- tivnemu poročanju iz vašega kraja. Se enkrat, hvala za vas od- govor in pojasnilo. Za nas je zaxieva končana in o njej ne bomo več pisali. V kolikor je še kaj spornega, predlagamo, da rešite takšna vprašanja v domačem krogu, torej v Vi- tanju. ŠOFERSKA TOMBOLA FRINAJST TiSOČ LJUDI JE ČAKALO, DOČAKALO PA JIH JE LE NEKAJ Lahko bi 2apisali, da je le- po, sončno vreme privabilo preteklo nedeljo kakšnih tari- najst tisoč vrlih Savinjčanov, pa Celjanov, Kozjancev in celo Gorenjcev, Dolenjcev ter Primorcev ob Savinjo pri grobeljskem mostu, pa ver- jetno to ne bd popolnoma držalo. Večina jih je prišla na tombolo predvsem zato, ker so potihoma računali, da bodo dobili stoenko, ali pa vsaj navadnega fička, če ne že malega pičipokija, ki mu nekateri pravijo nula tri, na- hrbtnik, pepelrük ali kako drugače. Kakšno uro pred pričetkom prve šoferske tombole, ki jo je organiziralo Združenje šo- ferjev in avtomehanikov Ža- lec, je že bilo popolnoma jasno, da napor organizator- jev ni bil zaman. Na prizo- rišče so namreč že prihajale skupine ljudi, ki so se ta- koj ob prihodu za,podili za prodajalci tombolskih kart. potem pa odvisno seveda od vsakega posameznika, pričeU z obleganjem šankov ali pa iskanjem sence. Tisti najbolj vztrajni in prepričani v ve- Uki dobitek, pa so se že zgrinjali pred tribuno. Neka- teri, stari tombolski mački, so s sabo prinesli ležalnike in mizice, drugi spet so ne- deljsko popoldne m tombolo združili s piknikom, nekaj tovarišev in tovarišic je od- prlo dežnike (zaradi sonca) in ko je človek zagledal pred sabo vso to pisano množico predstavnikov vseh generacij. ШШЈАОВАОЕС: DELOVNA AKCIJA Mladinski aktiv osnovne mladini5ke organizacije Mari- ja Gradec je minulo soboto organiziral delovno akcijo. Treba jQ bilo očistiti okoli- co novozgrajenega kulturne- ga doma v Marija Gradcu. Poleg mladih iz te krajevne skupnosti, se je akcije ude- ležilo tudi deset dijakov celjske gimnazije, sicer čla- nov mladdnskdh delovnih bri- gad. Zat» ni naključje, če so se mladd iz Marija Grad- ca zaiivaMi dijakom za po- moč, še posebej pa ravna- telju prof. Jožetu Zupanči- ču, ki je to akcióo tudi pod- prl. Atocija je lepo uspela in i tako so mladi znova potrdili I svotj odnos do medsebojnega tovariške^ sodelovanja. Tu- di to delo je bilo zrcalo za- I vednosti in solidarnosti mla- I dih ^udi BRJJSC se mu je za trenut^ zazde- lo, kot da bo vsak čas pričel veliki rock koncert kje na- prostem. Ce bd bilo približ- no petnajstkrat manj ljudi, bi si lahko kdo mislil, da na stopa sam veliki Tomaž Do micelj, Se kratek sprehod pred za- četkom. Blizu znanega gro- beljsk^a mostu se vrti vrti- ljak, Lastnik na moč gladio poziva na »enkratnu vožnju na ringelšpilu, koja vas oh- ladi u glavo«, nekaj metrov stran je nekaj stojnic z ume- tnimi cvetlicami kričečih barv kot jih najbrž ne bi prenesla niti džungla, z zračno puško si lahko človek pristrelja zla- to zeleno palmo ali celo pun- čko, črnih las, veliko punčko, ki joče, če jo položiš (po na- TOdi v takšnih primerih pun- čke ne jočejo), celo oči za pre. lahko osvojiš celo pete- lincka, ki ima piščalko v riti in še in še. Pri neki drugi stojnici lahko za dva tisočaka dobiš steklenico sparjenega šampanjca, seveda če z enim samcatim udarcem zabiješ že. belj s kladiTOm do konca v nek hlod, kar pa seveda ne uspe vsakomur. Začetek tombole je bil na- povedan za 14. uro, ker pa so po tej uri še vedno prihajali ljudje, je bil pričetek dobre рк)1 ure kasneje. Potem se je kolo sreče prvič zavrtelo in simpatična Petra ter Primož, stara kakšnih pet, šest let, sta izžrebala prvo številko. Nast-ala je grobna tišina. Svin- čniki so büi pripravljeni in prvi srečneži so na svojih kartah že lahko obkrožili pr- vo številko. Seveda nihče ni unel le eno karto. Povprečno jih je vsakdo ünel po tri, re- kord pa je vsekakor odnesel možakar, ki jih je kupil kar sto. Zanimivo ob tem je, da se je lahko, tako po domače povedano, ob koncu obrisal pod nos, pa čeprav je kar dobrih štirideset odstotkov kart prineslo različne dobit- ke. In priznati je treba, da dobitlci niso bili slabi. Šte- vilke so se vrtele v velikem bobnu, pričakovanje je bilo iz minute v minuto večje, hkrati s pričakovanji pa tudi razočaranje. Le malo je bi- lo tistih, ki so prišli рк) do- bitke iz prvega razreda. Za- nje je bilo treba imeti v eni vrsti tri izžrebane številke. Malce boljše nagrade so bile v drugem razredu, za katere- ga je bilo potrebno imeti pet številk v eni vrsti, deset šte- vilk v dveh vrstah je zado- stovalo za nagrade tretjega razreda, za stoenko. Zastavo 750 ali Fiat 126 ter druge tombole pa so morali imeti srečneži na tombolski karti izžrebane vse številke. Pričela pa 90 deževati že pr- va obvestila, Franc naj se ta- koj javi za tribuno, čaka ga Tilčka, Micka iz Velenja naj takoj pride k tribctni. Caka jo Hidromontaža. Ob tem smo samo upali, da ne cela. Hidromontaža, ne Micka. Zares enkraten je bil po- gled na množico pred sabo. Takoj ko so ljudje izvedeli za izžrebano številko so kot ukaz pogledali navzdol v svo- je tombolske lističe. Kot da so to bili Kitajci, ki slove po svoji discipliniranosti, človek skoraj ne bi verjel, da so to bili Jugoslovani. In že se je izgubdl prvi ot- rok, Jokal je na tribimi, po mikrofonu klical svojo ma- mico in jo končno doklicaL Potem se je izgubilo vsaj še deset malčkov, pa so organi- zatorji kmalu našli njihove starše, ki so se tega p>opol. dneva bolj ubadali z iskanjem številk kot štetjem otrok. Si- cer pa roko na srce, ob gneči kakršna je bila na pri- zorišču, vse skupaj niti ni bilo čudno. Dobre štiri ure je trajala šoferska tombola. Kljub te- mu. da člani žalskega 2SAM še niso imeli nikakršnih izku- šenj pri organiziranju takšnih prireditev, pa lahko mimo zapišemo, da so nedeljsko i» poldne dobro pripravili. Sko^ da le, da ni bilo mogoče do- biti hladnih pijač. Pa kaj ba tisto! čakali smo na tri avto- mobile. In trije v trinajstr tisočglavi množici so jih do- čakali Vsi, ki so bili razo- čarani, pa so potem pozab- ljali na vse skupaj na bliž- nji gasilski veselici, kjer so se lahko ob veselih Avsenikot vih vižah, ki jih je igral Bo- ris Terglav, veselo zavrteli. Besedilo: JANEZ VEDENIK Foto: TONE TAyCAR Prvi obiskovalci su st zagotovili mcäla na zelenicali ali pa so s sal>o prinesli stolčke. §t. 22 — 8. lunij 1978 NOVI TEDNIK — stran <15 KDO BO KROJIL RAZVOJ VASI? (pise Jože PETEK) V prifiodnjih tednih naj bi bile opravljene po ob- činah javite razprave o predlogih za izdajo štirih novih zakonov, da bi jih republiška skupščina sprejela še to leto. čeprav je bilo to razglašeno že v začetku apri- la, še marsikje niso segle do občanov oziroma kraja- nov, ki živijo na vaseh. Ker naj bi bile v delovnih organizacijah m občinah razprave kmalu končane, mnogi krajani ne bodo zvedeli o za njih pomembnih stvareh ìli več, kot so lahko prebrali v časopisih. Stvari pa so zelo zanimive, če se na sestankih lo- tijo njihovega jedra in ne ostanejo le pri površnem, posplošenem opisu. Na takem sestanku v Jarenini sé je zbralo več kot 120 krajanov, kmetov in delavcev. Po kratkih uvodnih razlagah so imeli toliko vprašanj, da so vztrajali na sestanku celih pet ur. Morda bo kdo imel to za pretiravanje. Kdor jih je slišal, pa se je moral strinjati, da gre га resna in stvarna vprašanja, od katerih je njihovo delo in živ- ljenje na vasi neposredno odvisno-. Predlog za spremembo in dopolnitev zakona o kmetijskih zemljiščih zbuja enako pozornost pri de- lavcih, ki živijo na svojih posestvah, kot pri čistih kmetih. Morda še večjo. Kdo bo lahko kmet? Kdo bo lahko poleg zaposlitve obdržal svoje posestvo? Pred- loge naj bi še preučili. Ali bodo to storili brez tistih ljudi, ki živijo na kmetijah? Pomeiiiben je predlog dopolnila, kaj storili s kme- tijsko zemljo, ki jo lastniki ne obdelujejo ustrezno. Sedanje desetletno čakanje, preden hi družba lahko kaj ukrenila, je predolgo. Prehajanje kmetijske zemlje v last nekmetov naj bi zaustavili. To je bil tudi namen prvega zakona o kmetijskih zemljiščih, ki še velja, a se slabo uresni- čuje. Luknje, skozi katere se izmika kmetijska zem- lja, bo treba zamašiti, enako pri dedovanju kot pri prodaji. A kdo bo odkupil tisto zemJjo. ki bi jo lastni- ki radi prodali? Kako poskrbeti za ostarele in onernogle kmete, ki nimajo svojcev, da bi obdelovali posestva? To naj bi urejal nov zakon o pogojih in postopkih za pridobitev pravic do preživninskega varstva kmetov. Omogočili naj bi jim, da bi si z izročitvijo posestva zagotovili preživnino, ki bi bila najmanj dvakrat tako visoka kot starostna pokojnina. Pri večjem posestvu še pre- cej višja. Pomembno je, kakšne pogoje določiti. Go- tovo bi bilo treba prisluhniti tudi tistim, ki se bodo za tako preživnino prostovoljno odločali. V novem zakonu o združevanju kmetov bo večji poudarek na združevanju dela, sredstev in zemlje kot v prvem. KAKO JE BILO? UBOJ, KI RAZBURJA SMRT MLADE NATAKARICE MARTE LIPOVŠEK Dalevca Uprave javne var- nosti Celje Matko Kosi in Ludvik Jamnik sta ob zad- njem obisku pofvedala, da imajo vedno ix>lne roke de- la zlasti z drobnarijami, tre- nutno pa se ukvarjajo tudi z dvema večjima problemoma in to primerom v slivniški pošti in ubojem v bližini Bo- hovega v občini Šentjur. Prav ta uboj močno razbur. ja donoačine in širijo se razne govorice, kako naj bi se zgo. dil. Na UJV Celje pa so nam o tem dali naslednjo infor- macijo: 19. maja zjutraj je bila v bližini Bobovega v potoku Slomščica najdena devetnajst- letna MARTA LIPOVŠEK iz Srže\ace 25 v občini Šentjur. Bila je natakarica v Celju. Dan, predno so jo našli mr- tvo, je popoldne delala in se po končanem delu okoli os- me ure odpeljala z vlakom domov. Izstopila je na želez- niški postaji Ponikva in se napotila proti domu, ki je oddaljen od postaje približ- no pol ure hoje. Nekje na sredi poti se je zgodilo naj- hujše in Marto so naslednje jutro našli mrtvo v potoku. Po doslej zbranih podatkih je Lipovškova žrtev nasilja. De- lavci UJV intenzivno delajo na tem, da bi odkrili storil- ca t^a težkega kaznivega de- janja. Okoličane je vest o nasilni smrti mlade Marte še toliko bolj pretresla zato, ker je ma- ti še ne eno leto starega ot- roka in se je konec maja oz. junija nameravala poroči- ti s fantom, ki je bil prej v vojski. Ob tem zadnjem do- godku pa se nam postavlja vprašanje, kako zagotoviti za- poslenim ženam, materam in dekletom varen povratek s popoldanskega ali nočnega dela? To še zlasti velja za ti- ste, ki imajo z avtobusne ali železniške postaje še dober kos poti do doma in to po- navadi po neobhojenih poteh. T. VRABL OBISK PESEM NORVEŽANOV ODŠLI SO POLNI LEPIH VTISOV O SLOVENIJI v soboto, 3. junija, so se poslovili od Slovenije člani moškega pevskega zbora iz Aalesimda. Bili so gostje že- lezničar skega mešanega pev- skega zbora France Prešeren iz Celja, s katerim so nave- zali prijateljske stike s po- sredovanjem Slovenskega ok- teta. Norveški zbor, ki ga vodi dirigent John Skarbovik, je letos praznoval že 95-retnico obstoja. Svoje pesmi in s tem delček norveške glasbene kul- ture so predstavili na kon- certih v Laškem. Celju in na Avstrijskem. S svojim občute- nim petjem so nam dali več kot samo pesem — v njem je bilo sporočilo prijateljstva daljne dežele in njenih ljudi. S poslušalci so ustvarili pri- srčen stik in rekli so, da ta- ko dobrih poslušalcev, kot so jih imeli v celjskem Narod- nem domu, ne pomnijo. V času svojega obiska so si ogledali Laško, Velenje, Ce- lje, kjer je nanje naredil naj- večji vtis Muzej revolucije in Koper, v katerem so lahko prisluhnili naši pesmi na koncertu gimnazijskih zbo- rov iz Kopra in iz Celja. Med naravnimi lepotami jih je najbolj očarala Postojnska Ja. ma, pa tudi o Bledxi, o vencu gora okrog njega in o jeze- ni, so še dolgo govorili. S seho' -oT-pf niso ilui otfL«!!:: KRAJEVNI PRAZNIK D\'aindvajseti junij se hitro bliža. Gotovljani se tega dne dobro zavedajo: dan krajev- ne skupnosti Gotovlje. Delajo organizacije, delajo društva, skratka, najbrž bo ob oblet- nici spet lepa proslava. Na- njo se pripravljajo tudi pred- šolčki in šolarji. Skrb za organizacijo pro- slave je v okviru prosvetne- ga društva prevzela mladina. Osrednja proslava bo osem- najstega junija. Na njej bo- do sodelovali tudi pevci, ki so šteti med najstarejše pev- ske zbore v Spodnji Savinj- ski dolini. Predsednik pro- svetnega društva, Jurček Goršek, pa načrtuje, da bi bil 25. junija še zabavni ve- čer. Najbrž bo zadeva uspela. In še to: pri TVD Parti- zan je izredno živahno. Sek- cije delajo. Vsi Gotovljani, saj so skoraj vsi na šport »utelešeni« si želijo, da pred prostori prepleskali ste- no in nad vrati napisali »TVD PARTIZAN GOTOVLJE«. Tudi organizacija Rdečega križa je znova poživljena. Iz- voljeno je novo vodstvo, ki ima širok, krajevni skupno- sti prilagojen program. Pred kratkim so na srečanje po- vabili vse krajane, stare nad sedemdeset let. Bilo je za- res prisrčno. Kulturni pro- gram je pripravila šolska mladina. So pa še nekatera dejstva, ki terjajo hitro rešitev. To velja za asfaltiranje odcepa Gotovlje—Ložnica, za kolesar- nico ob podriožnični šoli Go- tovlje, za polepšanje vasi, utišanje premnogih mladih motoristov, za upoštevanje omejitve hitrosti vožnje sko- zi vas itd. Življenje družbe- nih organizacij in društev je živahno, dosti bolj pa bi bilo, ko bi sodelovalo v reše- vanju vseh problemov še več krajanov. —odobne nesreče kjerkoli v Julijcih in Savinjskih Alpah. Tam se je utirala snežna streha in spodnesla plezalce, v zahod- ni steni Ojstrice pa sta za- radi pomanjkljivega znanja In opreme zdrsnila mlada planinca v Nemški grapi. K sreči ni bilo hujših posle- dic; odnesla sta jo z zlom- ljeno roko in praskami. Bo- jimo se, da je to v obeh gorstvih uvod v serijo spo- drsljajev, neprostovoljnih vo- ženj p>o snežiščih, ker se je pač pravkar začela normalna sezona planinskih vzponov — vendar v »nenormalnih pogojih«. Snega je več, kot je .obi- čajno za ta letni čas, nava- de in oprema planincev m mlajših alpinistov pa so os- tale iste. Da ne pride do nadaljnjih podobnih kata- strof opozarjamo, da je na vseh turah tja do srede ju- lija pwítrebna dobesedno po- pohia zimska oprema s trd- nimi gorskimi čevlji, cepi- nom, vrvjo in celo dereza- mi. Temperature so zarad: velikih količin snega, v sen- ci in čez noč, izredno nizke; obleka in perilo torej za temperaturo pod C C, Na večini poti proti vrhovom (Robanov kot, Ojstrica, škar- je, Turski žleb. Skuta itd.) so varovalni klini in vrvi pod snegom. Potrebno je to- rej dosledno znanje hoje in plezanja v snegu, varovanje in zaustavljanje s cepinom ' v primeru padca. Plazovi so - sicer možni še v globokih žlebovih severnih in zahodn'h sten, nevarne pa so snežne opasti (strehe) na grebenih, ki se ' trgajo brez voznega reda in člove- kovega vpliva. Ce nismo mojstri v strmi hoji po snegu — preložimo turo za mesec ali dva in iz- berimo nižjo, ki smo ji kos brez tveganja. Tudi smuka je idealna in vama, pred- vsem nad Okrešljem in na plazu pod Planjavo, če se- veda ne startamo tik pod steno, kjer laibko z vrha pri- čakujemo trd in neusmiljen pozdrav. Ciani I. celjske alpinistič- ne odprave v Ande so sreč- no prišteli v Limi, ki je iz- hodišče za vzipone v gorski skupini Ciordillera Blanca. Tam je treba nabaviti do- datno hrano in opremo, pre- skrbeti prevoz v doUno Yan- ganuco in urediti vse carin- ske formalnosti. Prek tam- kajšnjega konzulata smo zve- zani s teleksom in tako bo možno občasno obveščanje o dogodkih in vzponih. CIC Predhodnica odprave — .lanez Crepinšek in Jože Zupan ob odhodu z brniškega letališča. I Ml IN ZDRAVJE I P'IŠE: DR. sc. mgr. dr. JANEZ KRAŠEVEC Pomembno je uidi kakšen je čas inhalacij, se pravi kdaj se izvajajo, zjutraj ali popoldne, odnosno dvakrat, ter trajanje inhalacij. Večina avtorjev poudarja jutranjo ali dopoldansko inhalacijo v trajanju najmanj 10 minut ali pa 15 minut. Z ozirom na mesto obolenja seveda vdi- havamo Inhalat skozi nos ali pa na usta, inhalacijska kura sama pa naj bi trajala naj- manj tri do 4 tedne, skupno torej 18 do 24 seans. Se nekaj o pripravah za inhalacije. Za domačo rabo lahko uporabljamo navadno vi'enje željenega inhalata, to je čaja ali v vodi raztoplje- nega zdravila in si pri tem ovi jemo glavo, ki jo držimo nad posodo z izparevanjem z brisačo. Tisti, ki morajo več- krat ali stalno inhalirati lah- ko nabavijo priročni mhala- tor v obliki tovarniško izde- lanega spreja v dozi ali pa priročni Inhalator z zdravi- lom vred, kot to uporabljajo astmatiki. Nabavijo pa si lahko Inhalator za individu- abio uporabo, ki deluje s po- močjo elektromotorja m kompresorja, ki iztiska zraii skozi tekočino v posodici m JO razprši v aerosol, ki ga vdihavamo skozi masKO. Ta ke aparate imajo tudi ambu- lante in bolnišnični oddelki. V zdraviliščih, kjer so cilj inhalacij kot metode zdrav- ljenja dihalnih oboljenj pa zato posebej p>ostavljenih in- dikacijah s strani otorinola- ringologa, pulmologa ali in- ternista, pa so že na steni montirani seveda neprkner no dražji inhalatorji za ш- dividualno ali pa v za inha- lacije posebej odrejenih pro- storih skupinsko uporabo. V teh primerih služijo vse te opreme stalnemu in večjemu številu bolnih. V osnovne m- halacijske tekočine kot je mineralna, termalna ali mor ska voda, pa lahko po potre- bi še dodajajo vitamine, anti- biotike, kortizonske prepara- te, če so za določena obole- nja koristni in utemeljeni. Poleg tako imenovanih pre- nosnih in stalnih generator- skih aerosolskih aparatur imamo v zadnjem času na razpolago tudi ultrazvočne aerosoiske aparature, ki ima- jo 50 do 60 krat močnejše učinke pn prodiranju aero- sola v sluznico, kar je ix>se- bej važno pri zdravljenju tež- jih oblik sinusitisa. Tako lahko s pomočjo take apara ture učinek 20 minutne inha- lacije p>ospešimo že v 30 se- kundah z enakim učinkom. Na kratko lahko zaključi- mo, da je aerosolslca balneo- terapija dihal tudi icoristna metoda zdravljenja, ici lahko dopolnjuje učinek zdravil ali pa rehabilitacijo po obsežnih operativnih posegih na sinu- sih, grlu in sapniku. Balne- orehabilitacija, to .ie zdrav- ljenje z mineralnimi, termal- nimi in morskimi vodami, pa je v danih pogojih pri aerosologiji pomemben de- javnik, saj tu izkoriščamo učinke naravnih zdravilnih sredstev, ki jih kljub blisko vitemu razTOju medicine in farmakološke kemije ni za- nemariti. PRIPOROČA V »T« imajo na ženskem oddelku perils tudi bogato izbiro kopalk s krilom, dvo. delnih in enodelnih kopalk ter tunik za preko kopalk. Na sosednjem oddelku mo. škega perila pa imajo tudi veliko moških srajc iz vseh vrst stila »safari« ter tudi žameta. Skratka, če hočete kupiti kaj га poletne dni, je treba samo v »T«! §t. 22 — 8. lunij 1978 NOVI TEDNIK — stran <17 ZAKAJ TAKO? ALI NOV PRIMER M. BOJOVIČA? Eden izmed najbolj nadarjenih celj.skih košarkarjev Aleš Pipan, 19, maturant na celjski gimnaziji, bo v prihodnji sezoni poleg študija ekonomije igral tudi ko- šarko za prvoligaša ljubljanskega Bresta! Ta »bomba« se je po Celju razširila v torek dopoldne, medtem ko je Aleš pristopno izjavo za Brest podpisal že v pone- deljek popoldne v Ljubljani, že dolgo se je govorilo o odhodu mladega perspektivnega igralca v najboljši slo- venski klub in zdaj je do tega tudi prišlo. V torek dopoldne smo najprej poklicali po telefonu stanovanje trenerja ceijskih košarkarjev Zmaga Saga- dina, vendar se nihče ni oglasil. Zatem emo poklicali predsednika kluba Branka Martiča: »Uradno ničesar ne vem! O prehodu nisem obveščen niti s strani Bresta, niti s strani Aleša Pipana. Vse sem izvedel iz notice, zapisane v Delu.« Vaše mnenje "o tem? »Trenutno je težko karkoli reči, saj bomo o tem govorili v sredo!« Poklicali smo še ittanovanje Aleša Pipana, kjer se Je oglasila njegova mama: »Aleša trenutno ni doma, ker je šel k sošolcu po zvezke zaradi bližtijc mature.« Je res, kar piše v Delu? »Res.« Kdaj se je to zgodilo? »V ponedeljek popoldne in Aleš se je pozno vmil domov. Tako takrat nismo hoteli buditi predsednika Martiča, danes pa smo ga že dvakrat klicali pa ga ni- smo dobili!« Za koliko let j« podpisal Aleš sodelovanje z Bre- stom? »V to se jaz ni«? ne spoznam, vam bo vse on pove- dal ,ko bo prišel.« Kako gledale na vse to? »Predvsem ne želim nobenega napihovanja In nepo- trebnega pisanja pa govorjenja. Aleš bo v naslednji sezoni igral za ljubljanski Brest.« Hvala. »Prosim.« Do zaključka redakcije ni.smo uspeli slišati tudi Ale- ša pa zaradi nerodnega izhajanja vam ne moremo po- sredovati zaključkov z včerajšnjega (sredinega) sestan- ka. Kakorkoli žc, upamo in želimo, da ni na pomolu nova športna afera, kot smo jo imeli že lani v na.šem mestu s primerom Mihe Bojeviča. Prav je, da naši Igralci napredujejo in igrajo tam, kjer jim .ie po kvali- teti tudi mesto, vendar verjetno to le ni vse. V poletnih mesecih, ko jih novinarji tako radi imenujemo »čas kislih kumaric«, se nam torej obeta ponovno »kost« za glodanje. Ali je vse to res potrebno? P. S.: Okoli 12. ure smo .sami poklicali še enkrat stanovanje pri Pipanovih, kjer se je oglasil Aleš in po- vedal: »Odločil sem se popolnoma sam. Prvič sem z Bre- stom že treniral, drugič bom danes zvečer (torek — op. p.) ob 19. uri. Na treninge se bom zaenkrat vozil. Preesto. OOI.ICNI PiiLADI JUDOISTI V Slovenski Bistrici je bi- lo republiško prvenstvo za starejše mladince, kjer so ve- lik uspeh dosegli člani judo kluba »Ivo Reya« iz Celja, saj so si skupaj z domačini razdelili prvo mesto (vsak 19 točk). Vsi ostali se močno zaostali, saj ima naslednja ekipa komaj šest točk. Med posamezniki so Celjani osvo- jili naslednja mesta: v kate- goriji do 60 kg je bil Jure Pi- škur tretji, do 65 kg Jaka Oštir drugi, do 78 kg Mar- jan Fabjan pa-vi in Maks Ma- joranc drugi, do 86 kg je bil Zvone Pliberšek tretji in v absoluitni Marjan Fabjan prvi ter Maiks Maijoranc tretji. ODLIČNI MILOŠ PEŠEC V Murski Soboti se je kon- čalo letošnje republiško in državno prvenstvo v jadral- nem letenju, kjer je lep uspeh dosegel celjski tekmovalec Mi- loš Pešec, saj je ob koncu tekmovanja tako na republi- škem kot državnem prvenstvu osvojil odlično tretje mesto. Zbral je 5514,6 točke od 7000 možnih. Bogdan Lilija je bil deveti na DP in deseti na RP, f:rt Rojnik dvanajsti na DP in enajsti na RP ter îanez Po- glajen štirinajsti na RP in se- demnajsti na DP. USPEH MLADIH ROKOMETASEV V Sevnici je bilo polfmal- no republiško prvenstvo za mlade rokometaše. Celjani so kljub temu, da so nastopili brez Anderluha, Toplaka in Praznika, uspeli in se uvrsti- li v zaključni ded, ki bo v Ljubljani. SLOBODAN IVIlSKOViC, tremar ZRK Aero Celjt. ki je člansko ekipo v letoš- nji sezoni pripeljal v finale pokala m na sedmo mesto v I. zvezni Kgi, bo po cjavd v Radiu Celje (oddaja »v ži- vo«) tudi v naslednji sezoni vodil celjske rokometaše. VLADO BOJOVIC stalni drža\'ni reprezentant, kapetan celjske ekipe, več- kratni najboljši šp>ortnik Ce- lja, dijplonùram piravnik, bo v ponedeljek, 12. јшшја oble- kel vojaško uniformo, in to v Banja Luki. želimo mu pri- jetne vojaške dni in da bi se рк) odsluženem vojaškem ro- ku čez leto ponovno vrnil v celjsko siredino. Vlado je ob- ljubil, da se bo iz vojske tudi javil s kak&K) kartico. Што in na mestu voljno! Pa sreč- no! STANE BIZJAK, predsednik ŽRK Aero O- Ije, je v oddaji »v živo« med drugim povedal tudi nasled- nje: »Ob koncu Junija bodo vsi igralci dobili zaslužen odmor IK» naporni ia bumi sezoni, kjer smo klub vsemu dose- gli lep, morda doslej največ- ji uspeh. Celotno zadevo bo- mo dobro preanalizirald in poskušali vse, da se nam iste pomanjkljivosti ne ponovijo tudi v prihodnji sezoni. Po- tem se bomo pogovorili z vsakim igralcem posebej, ka- ko bo v novi sezoni, Id mora biti še uspešnejša kot letoš- nja. Zaenkrat ni nihče izmed igralcev prosil za izpisnico. Dokončati tudi mislimo za- devo okoli Mihe Bojeviča. saj je ta igralec za nas še vedno interesanten. Odločno zani- kam, da je bila tekma z Me- dveščakom prodana ali da jo je proda' ai^igi. To so nvaadna .la, -.cevi^nja, ki jih širijo neresnični prijatelji ro- kometa. Namesto, da bi nam pomagali, pa širijo klevete. V klubu je vsak, ki ima kon- kreten in dobronameren pred- log, dobrodošel, drugi pa ne. Sicer pa smo tudi mi iz me- sa in krvi in kdaj lahko sto- rimo tako, kot ni najbolje. Trudimo pa se, da bi bilo najbolje.« R^niASIlOf^^ ROK KOPITAR Celjska atletika vse bolj dobiva novo zvezdo, rojeno na domačem zelniku. To ^ mladi, komaj devetnajstletni ROK KOPITAR, ki »izhaja« iz znane celjske atletske dru- žine Älarjaiui in Poldke Kopi- tar, pa tudi njegova sestra Marjana je že znana atleti- nja. Na tradicionalnem »Han- žekovićevem memorialu«, ki Je bil v Zagrebu (tekmovalci iz 18 držav!), je presenetil v teku na 400 metrov, kjer je zmagal z novim absolutnim republiškim rekordom in no- vim državnim rekordom 51,1 ter tako svoj prejšn,Ti rekord popravil za 7 desetink sekun- de. Pri tem je tudi prema- gal slovitega Madžara Arvo. Rok Kopitai se je tako po- vsem približal trenutno naj- starejšemu državnemu rekor- du, ki ga drži Djani Kovač s 50,9 iz leta 1964. Prav go- tovo ne bo več daleč dan, ko bo tudi ta rekord padel in ne dvomimo v to, da bo nje- gov rušilec prav Rok Kopi- tar. Sezona se Je komaj zače- la, Rok pa že ruši vse! Obe- tavno! Zbrali: TONE TAVČAR, JOŽE KUZMA, KAREL JUG in TONE VRABL 18. stran -- NOVI TEDNIK St. 22 — 8. junij 1978 ŠENTJURSKE KS OCENA ORGANIZIRANOSTI JAVNA RAZPRAVA BO NAKAZALA NOVE MOŽNOSTI Po krajevnih skupnostih v šentjurski občini še vedno te- če javna razprava o organi- ziranosti krajevnih skupnosti. Trajala bo vse do 25. junija, ko bo sklenjena s konstitu- iranjem skupščine delegatov krajevnih skupnosti. Razprava pomeni iskanje rešitev za zagotavljanje us- pešnejšega dela delegacij in samoupravnih organov v kra- jevnih skupnostih, hkrati pa bo ob izteku mandata orga- nov samoupravljanja v kra- jevnih skupnostih dala ko- ristne napotke za še boljše delo v naslednjem obdobju. Povsod pristopajo k ocenje vanju dela krajevnih skupno- sti kritično, kar ne pomeni, da na tem področju tudi do- sedaj niso bili uspešni. Na- sprotno. Dosegli so vrsto po- membnih uspehov. Vse kra- jevne skupnosti so sprejele svoje programe, za njihovo uresničitev je bil izglasovan samoprispevek. Mnogo cest so prevlekli z asfaltom, ure dili vodovod in druge komu- nalne naprave. Skoraj v vseh krajevnih skupnostih je usta- ljena praksa, da občani po- leg samoprispevka še pose- bej s sredstvi in delom sode- lujejo pri izgradnji različnih objektov, število občanov, ki sprejemajo odločitve v kra- jevni skupnosti je vedno več- je. Izboljšuje se vsebina de- la, usposobljenost in samo iniciativnost samoupravnih organo\f v krajevnih skupno- stih, dobro se je uveljavil koncept splošnega ljudskega odpora. Iz vsega tega lahko vidimo, da so krajani vzeli krajevno skupnost »za svo jo«, zavedajoč se, da je to mesto, kjer lahko skupaj z drugimi občani in v povezavi z združenim delom rešujejo s-voie vsakodnevne probleme. Vsi ti in še drugi pozitiv- ni rezultati so tako pomem- bni, da lahko delo krajev- nih skupnosti v šentjurski občini ocenimo za uspešno. Z novo organiziranostjo bo- do krajani poskušali nare- diti še več za uspešno delo posamezne krajevne skupno- sti. Vedo, da je ena izmed pomembnih nalog urejanje medsebojnih odnosov v kra- jevni skupnosti ali v naselju. Ta del aktivnosti se je v praksi že dokaj dobro uve- ljavil. Zbori občanov, seje sveta krajevne skupnosti, po- sebej pa delo poravnalnega sveta so vse bolj tisto mesto, kjer krajani urejajo medse- bojne odnose. Drugo pomem- bno področje dela mora po- stati urejanje naseUj in var- stvo okolja. Na tem področju je namreč še vrsta odprtih vprašanj. Premalo je uveljav- ljeno samozaščitno obnaša- nje občanov, zato se dogaja. da le-ti uničujejo ceste in druge javne objekte in uniču- jejo svoje okolje. Tudi var- stvu kulturnih in zgodovin- skih spomenikov bodo v pri- hodnje namenili več pozor- nosti, kajti zmotna je misel, češ, saj sodi to v okvir de- lovanja kulturne skupnosti. Vsak krajan posebej mora skrbeti za ta zgodovinska iz- ročila. Med aktivnosti v kra- jevni skupnosti sodi tudi var- stvo interesov potrošnikov. Sveti potrošnikov so še pre- malo zaživeli, čeprav lahko rešijo marsikak zapetljaj. Ko v tem času po krajev- nih skupnostih razpravljajo o organiziranosti, teče beseda tudi o obveščanju občanov, ki je pogoj za dobro samou- pravno delovanje. Področje delovanja krajev- nih skupnosti je torej izred- no široko, čeprav so do sedaj v posameznih krajevnih skup- nostih nekatera področja de- la bolj i2!postavili, druga manj. Pri bodoči organiziranosti je potrebno dati večji povda- rek povezovanju krajevnih skupnosti z organizacijami združenega dela, kar je os- nova za razreševanje večine problemov v krajevni skup- nosti. Ta povezanost do se- daj ni bila najboljša, še po- sebej ni bilo dovolj pove- zovanja s TOZD izven ob- močja občine, kjer pa dela skoraj polovica občanov šent- jurske občine. Ko se bo javna razprava iz- tekla, bo nakazala še vr- sto novih možnosti za bolj- še delo v krajevni skupnosti. Kako bodo torej organizirane krajevne skupnosti je odvis- no od skupnih prizadevanj in aktivnosti občanov v času, ko teče javna razprava. M. PODJED ŽALEC NOVI OBJEKTI SODELOVALO 3.000 OBČANOV v žalski občini je TKS tu- di letos organizirala prazno- vanje meseca mladosti in ga obenem strnila s praznova- njem 40-letnice prve konfe- rence Komunistične partije Slovenije. Mesec, mladosti je potekal v znamenju športnih prireditev, ki jih je bilo de- vetdeset. Program je bü iz- redno bogat. Tako so pripra- vili teden košarke, atletike in kegljanja v Žalcu, odbojke v Braslovčah, kjer je bila tu- di akademija osnovnih šol. V orientaciji so tekmovali v Grižah, poleg tega so pla- ninska društva pripravila me- sec trim hoje, šolska športna društva pohod po poteh par- tizanske Ljubljane, p>ohod na šmiglovo zidanico, občinsko tekmovanje v krosu, akade- mijo vzgojno varstvenih za- vodov in drugo. Vseh tekmovanj se je ude- ležilo več kot tri tisoč obča- nov, kar kaže na p>orast športnega udejstvovanja. K še večji množičnosti bodo vse- kakor pripomogli tudi novi športni objekti, ki so jih odprli v športnem parku v Grižah in pri OS v Braslov- čah. Na sliki: Telovadnica ob otvoritvi športnega parka v Braslovčah. Tekst in foto: T. TAVČAR TRISTO MLADIH Stadion Borisa Kidriča je bil v lepem sončnem vreme- nu prepoln mladih tekmoval, oev in tekmovalk za naslove občinskih ekipnih prvakov ter posameznikov v kategoriji ml. pionirjev in pionirk (5. in 6. razredov Oš). Bili smo priča Banimivim bojem, spontane- mu navijanju in radostnemu razpoloženju mladih navdu- šencev in privržencev kraljici športov. Pri pionirjih je bilo najboljše ŠŠD iz I. Oš, sledi- jo pa SI. Slander, Hudinja, Vojnik, IKE, Store m VeLjko Vlahovič. Pri pionirkah pa je brez 600 m vrstni red nasled- nji: IKE, Vojnik, SI. Slander, I. OS, I. C. č., in Hudinja. §t. 22 — 8. lunij 1978 NOVI TEDNIK — stran <19 I^HIŠKI ZAPISI (1) „EN DAN ŽIVLJENJA" PIŠE: JOŽE VOLFAN D Kaj sploh vemo o Mehiki? iCako blizu nam je dežela, osemkrat večja od Jugoslavi- je, z nekaj nad šestdesetimi inilijoni mesticev, mešancev Ijelih priseljencev in domači- jiov, Indijancev? Začudil sem ge podatku o rasni in soci- {jni sestavi mehiškega pre- bivalstva, ko sem se priprav- ljal na kulturno pot v Me- xico City. Pred približno 170 leti, tako je odkrivala neka sociološka analiza, je hodilo po vroči tropski mehiški zemlji šest milijonov ljudi — od tega kar i>olovico »pra- vih« Indijancev. Ostali so bi- li čmci, kreoli, španski pri- seljenci in mestici — mešan- ci. Danes, pravijo v Mehiki, čistih Indijancev ni več kot kake tri milijone, čmci pa so povsem asimilirani. Kakš- na tema za narodoslovca! Za Hngvista! Za etnologa! Ko sem si ogledoval znameniti Antropološki muzej, sem po- novno slišal razlago, da se v visokih gorah združenih dr- žav Mehike mnoga indijan- ska plemena še vedno niso ločila od navad, magije, živ- ljenja in rokodelstva pri nas že zdavnaj pozabljene dobe. Čudil sem se doma, ko sem bral Mehiko iz knjig. Čudil sem se ne enkrat, ko sem se dotaknil ožgane zemlje, one- snaženega zraka in veličast- nih kamnitih kosov piramide Sonca in Lune. Morda sem se še najbolj čudil maria- čem (mariachi), mehiškim godcem v hotelu Alameda. Ves večer so nas navduše- vali s tipično narodno mu- ziko, z otožnim sozvočjem trobil in kitar, z ubranimi baritoni in širokosrčnim na- smehom. Pa sem zaprosil šefa banda: Mamo Juanito bi radi zapeli. Mislil sem, da mu bodo zasijale oči. Kdo ne ve za film En dan življenja? Kdo ne p>ozna mame Juanite? Ta- krat, ko smo gledali to re- volucijsko melodramo, je vsa Jugoslavija jokala ... On pa nič. Le prijazno je skomignil z rameni. Mame Juanite ni- smo slišali... Resnici na lju- bo moram povedati o pod- uku, ki smo ga čuli nasled- nji dan. Resda nam melodije iz filma En dan življenja mariachi niso zaigrali. A ne zato, ker ne bi vedeli zanjo. Pač pa zato, ker jo poznajo pod drugim imenom ... Torej nismo imeli vzroka za začudenje. Vsaj v tem primeru ne. Vendar se noben Jugoslo- van Mehiki ne bo mogel na- čuditi, ko jo bo prvikrat sre- čal. Naša znanja in predsta- ve o deželi Toltekov, Azte- kov, Majev in Špancev sega- jo komajda do praga prave Mehike. Emilian Zapato in Pancha Villo poznamo iz me- hiških filmov. Njihova kine- matografija nam je pripove- dovala o eni izmed prvih so- cialnih revolucij XX. štetja. Cîoloroki mehiški kmetje v državi Morelos so verovali v Zapatin program agrarne re- forme. Sedemletna revoluci- ja upanj, prevar, zlorabe in pokolov, od leta 1910—1917, z vmesnimi odmori in poga- janji, ni dala mehiškemu naj- revnejšemu sloju niti vse zemlje niti popolne svobode. Toda vseeno — obrnila je list v zgodovini države, ki je c^lo stoletje izgorevala zara- di notranjih bojev med sta- rim, okorelim in novim, bolj- šim. Države, za katero pre- prost Mehičan mimo ugoto- vi: V zgodovini smo spoznali dva konkvistodorja, dva sovražnika in osvajalca — Španca in Američana. Ampak Špance ne so\'Tažimo ... Američani so jim v štiride- setih letih 19. stoletja vzeli Texas in celotna ozemlja se- verno od reke Rio Bravo. A najbrž niti zgodovina niti bližina mogočnega severnega soseda odločilno ne krojita Mehičanovega odnosa do ZDA. Mehika v svojem druž- benem tkivu zaznava huda družbena protislovja in na- sprotja. Koliko je v sodob- nih meliiških dogodkih raz- rednega boja ali socialnega prebujanja, ne morejo izme- riti turistične oči, če so še tako izurjene. Toda eno drži — naša bleda predstava o Mehiki niti od daleč ne dre- ga v resničnost, ki bi jo mogli razumeti, Brez papir- natega diplomatskega jezika, češ da smo prijatelji, da Me- hika simpatizira z neuvršče- nimi, da dobro sodelujemo in še kaj... V naših med'ijih množičnega obveščanja se brez razloga izogilmmo »vro- čih« družbenih tem iz držav, ki jih uvrščamo med prija- telje. Vamo se omejujemo na skromna agencijska poro- čila in politične komentarje. Namesto da bi z odgovornim novinarskim peresom izrisali socialno podobo dežel, ka- kršne pač so, še p>osebej do tistih, do katerih smo Jugo- slovani že tradicionalno pri- jateljsko naklonjeni. Mehika je med njimi. Mehiko smo bolj spoznali po njenih predsednikih kot po življenju mehiškega ljud- stva. Pred petnajstimi leti smo vedeli za predsednika Adolfa Lopeza Mateosa. Kdo se tudi ne spomni bleščeče- ga, navdušenega sprejema, ki so ga pripravili Mehičani na- šemu Titu leta 1953? V zad- njih letih smo največ brali in poslušali o Echeverii. La- ni ga je zamenjal predsednik Portillo. No, in prav Eche- veria je postavil pred indu- strijsko Tolcuo ogromen spo- menik narodnemu junaku Za- pati z načilnim posvetilom; Zapata ima škomje še ved- no obute in konja še vedno osedlanega ... Ceš, marsikaj še nismo na- redili ... Ta isti Echeveria med Me- hičani ni prav posebno pri- ljubljen. Ne le zato, ker je navada železna srajca in se o bivših predsednikih da marsikaj slabega in dobrega povedati. Tudi ne zato, ker vsaka nova mehiška vlada vselej začne rešetati grehe prejšnjih funkcionarjev. Am- pak zaradi kompcije, privile- gijev in protekcionaštva, o čemer mehiški tisk polni ča- sopisne .stolpce. Neki naš mehiški znanec je duhovito priptwraiil: Kar zadeva »veze in poznanstva« ste v primeiri z nami pravi amaterji ... V Mehiki ni nenavadno, če predsednikovi sorodniki, bratje in sestre, zasedejo ključne položaje v vladi in v najpomembnejših inštituci- jah. Svež primer — Margari- ta Lopez Portillo, sestra se- danjega mehi£l'.c3a predsed- nika, zaseda mesto general- nega šefa direkcije za radio, TV in kinematografijo. To je tista ustanova, ki je med drugim soorganizirala teden' jugoslovanskega filma v Me- hiki od 4. do 10. ma.ja. Me- hiški gostitelji so nas v film- skih študijih prepričevali, da. bi se gospa Portillo udeleži: la svečanega sprejema v čast jugoslovanske kulturne dele- gacije. Vsem trem, Mileni Dravič, Ste vu OstoHču, ured- niku Filmske kulture, in me- ni je bilo sev^eda žal. ker je bila v tujini. A kaj to! Ne poznamo skromno le mehiške politike, družbe in kulture, vključno z njihovo kinematografijo iri zgodovino! Celo za njihovo zaljubljenost v nogomet ne vemo. Mehiška TV premore, če se prav spomnim, sedem programov. Koliko nogometa in filmov! TV program ne more skriti vzgleda — komer- cialne in potrošniške usme- ritve ameriške TV. Med šti- rinajstdnevnim obiskom Me- hike bi lahko ure sedeli pred TV in spoznavali mehiške nogometne ase v bojih z nemškimi klubi. Izbmno enajsterico je pred odhodom na prvenstvo v Argentino sprejel Portillo, predsednik države. Nogometaši so oblju- bili srčnost, borbenost, zma- ge. Časopisi so zahtevaU če- trtfinale. Ne morem si pred- stavljati Mehike po porazu njihovega moštva s Tuni- som ... Res je. Mehika, to niso skice in prizori iz nam do- bro znane filmske melodra- me En dan življenja. Mehiš- ka včeraj šnjost in današnjost je povsem drugačna- Emiliano Zapata pred Toluco 0. stran -- NOVI TEDNIK St. 22 — 8. junij 1978 velbic pomm mavzeric Mavzerice so v razvoju puške tako pomembne, in v zgodovini boja naših narodov za nacionalno, socialno m politično svobodo tako pn šotne, da jim gre posvetiti nekaj već prostora. Peter Paul Mauser (1838—1914) je s svojo puško le s težavo prodrl v samozad.jvoljno prusko armado, saj je bila vsaj kot je izjavil pruski ambasador v Stuttgaitu, drey- sova Igienica »tako odlična, da na spremembo nihče še pomisli ne<«. Mavzerica pa je bila v resnici od dreysove puške neprimerno ooljša in decembra 1871 jo Je Prusija končno le sprejela v oboro- žitev. Ta prva mavzerica je bila enostrelka Kalibra 11 mm, uporabljala pa je se veda kovinske naboje (drey- sova ne). Leta 1876 jih je 26.000 kupila Kitajska, pet let kasneje pa Srbija čez 100.000 in to izboljšano izvedbo, ki so jo v srbski vojski vodili kot M. 1880, bolj pa je zna- na kot »kokinka«, po genera- lu Kosti-Koki Milovanoviču, njenem sokonstruktorju Ka- liber je bil 10,15 mm. Leta 1884 je sprejela pru- ska armada novo mavzerico, repetirko s cevastim naboj- nikom M71/84; tudi Srbija je kupila 8000 mavzerjevih repetirk-karabink. Cevasti magacin, ki so ga uporablja le te puške, ni bil posebno dobra rešitev, predvsem za radi zamudnega polnjenja. Proti koncu osemdesetih let se je uveljavil navpični škat- lasti magacin in še z neka- terimi drugimi izboljšavami so nastale mavzerice, kakrš- ne pKJznamo pravzaprav Se danes. Za najbolj popolno ve- lja nemška M. 1898, ki je postala vzor za vse kasnejše mavzerice. Kraljevina Srbija se je odločila za model 1899 kalibra 7 mm; to je bila po- glavitna srbska puška v obeb balkanskih in prvem )bdobju svetovne vojne. Na solunski fronti so srbski vojaki dobi- li francoske puške M. 1907/ 15 kalibra 8 mm, ki so, če- prav morda nekoUko slabše od mavzenc, pomagale izbo- jevati zmago. Nekdanja jugoslovanska vojska je imela v stvojem po- vojnem inventarju célo vrsto mavzeric: štiri različne srb- ske modele, nekaj turških modelov, nemške M. 1898 m celo mehiške M. 1912; tudi pušk drugih sistemov ni manjkalo. Tedanja jugoslo- vanska vlada je kmalu skle- nila z belgijsko tvrdko PN sporazum o postavitvi tovar ne pušk 73 mm M 'M (mavzerjevega sistema) v Kragujevcu; proizvodnja je stekla 1928. leta. Med NOB je puška M. 24 predstavljala vsaj v začet- nem obdobju, osnovno orož- je partizanskih enot. Srečna okoliščina je bila, da so Nemci uporabljali enako, 7,9-milimetrsko strelivo in tako vsaj v tem oairu težav ni bilo. Tudi zaplenjene nemške puške so lahko naši borci takoj učinkovito upo- rabljali, saj so se od jugo- slovanskih ra.zlikovale le v nebistvenih podrobnostih. M. 1871 — prva iz velike družine mavzeric. NAGNITO SADJE OBČANU Ргалг gotovo vroča tema za prve letošnje vroče dneve. Razlog mnogih po- trošnikovih razburjanj m takorekoč dnevna tema pogovorov gospodinj in »gospodinjcev«. Začne se s prvo solato, n. pr. spo- mladansko berivko, pa pr vintí češnjami, v zimski sezoni ne preneha zaradi pomaranč, mandarin in banan. Gre za sadnje in ze- lenjavo, tako pomembno in nepogrešljivo sestavino vsakdanjih obrokov nas Zemljanov. Poglejmo kaj o sadju in zelenjavi pravijo predpisi! Glavni je Pravilnik o ka kovosti sadja, zelenjave in gob ter sadnih, zelenjav- nih in gob j ih izdelkov. Urad. list SFRJ, štev. 27/ 1964 z mnogimi kasnejši- mi dopolnitvami, ki med drugim zahteva naslednje: Sad.je, isto smiselno ve- l.ia za zelenjavo, mora bi- ti zrelo, sveže, ne sme biti umazano, na.s:n¡to, vsebovati ne sme preveli ke količine zaščitnili sred- stev, ne sme imeti nepri- jetnega okusa in vonja, mora biti neobtolčeno. ne- poškodovano, nerazpokano itd. Pa še bi lahko naštevali. Prav tako vsebuje omenje- ni pravilnik vrsto poseb nih določb za različne vr ste sadja. Predvsem si m.o ramo biti na jasnem, da gre pri prodaji sadja in zelenjave v nasprotju s splošnim mnenjem, za Iz- redno zahtevno In kvalifi- cirano trgovino, ki je ne bi smel počenjati kdorko- li, kjerkoli in kadarkoli Zlasti smo pri tem po- zabili pri uveljavljanju so- dobnega samopostrežnega načina prodaje. Niti nismo znali zagotoviti dovolj ustreznega prostora za skladiščenje, niti doumeli, da zahteva prodaja sadja in zelenjave več ah manj še bolj »klasičen pristop« k prodaji. S tem v zvezi je še posebno pomembno vprašanje usposabljanja prodajalcev. Kar velja za manjše samop>ostrežne pro- dajalne, velja glede ustre- znih skladiščnih prostorov tudi za naše grosiste, pn Čemer Mene in Center ni- sta izvzeta. Po podatkih tržnega inšpektorata celj- ske občinske skupščine so prav tema dvema organi- zacijama združenega dela izdali v zadnjem času šti- ri odločbe, s katerimi so prepovedah prodajo sad ja in zelenjave, ker pač le-bo ni ustrezalo predpi- sani kvaliteti. Šlo je za jabolka, banane, poma- ranče, peso, čebulo. Po mnenju načelnika občin- skega inšpektorata v Celju Staneta Gaberška bi se trgovske, delovne organiza- cije mnogim nevšečno^ stim, te pa najbolj priza denejo seveda našega po trošnika — občana, izog- nile na ta način, da bi večjo pozornost oosvetile nrav K ЛКО VÍÍSTNEMT PREVZEMU Bf.AGA. Pn tem seveda ne gre vedno za zamotane laboratoTij ske preglede, ampak takš- ne, kjer bi pn prevzemu blaga kdaj pa kdaj pre- rezali kakšen sadeiž, po domače povedano — ga tudi bolj pogledali od bli- zu, kar vsaka dobra go- spodinja tudi vsak dan počne. Pa kljub temu se kdaj »nasanka«. Tudi trgovina na drob- no ni dovolj vestna pri reagiranju na sumljivo ah že pokvarjeno sadje in vse prevečkrat je klic v sili s strani potrošnika tisti, ki inšpektorje napelje na pra- vo sled pokvarjenemu sad- ju, zelenjavi. No, našim grosistom in tudi trgovini na drobno, ki se s prodajo peča, na ljubo moramo povedati, da ravno dnevnih pritožb gle- de sadja in zelenjave in- špektorji ne beležijo. Se pravi, da uživamo v glav- nem takšno sadje in ze lenjavo, katerega lahko z blagimi ocenami označi- mo. da je še kar v redu. Ce na koncu strnemo tale pogovor o sadju in zelenjavi, lahko rečemo: VEČJA VESTNOST PRI KVALITETNEM PREVZE- MU BLAGA, USTREZNEJ- ŠE R.WNANJE S ТЕМЛ OBČUTLJIVIMA ARTIK- LOMA, HITREJŠE I KRE- PANJE POTROŠNIKOV IN NE NAZADNJE NA.ŠA SKUPNA, VEČJA IN BOIJišA »POTROŠNIŠKA ORGANIZIRANOST« — VSE TO SO DEJAN.IA IN UKREPI, KI MORAJO IN MOREJO OBRZD.VTI NA ŠA VSAKDANJA NEZA DOVOLJSTVA UMNIK »Rad bi vedel le to, kodi ga je zdaj pri Zvoniku. De- tla, ta Marta, bi se človeku kar smilila, ko bi se tako ne nosila. Lepo to ni, kur ji je napravil Tevž « »Kaj? Zvontkova?« je hlastnil Blazinov sin, ki je bU slučajno v hiši; »kaj pa ima ta s Tevzem:« »Kaj? Toliko, kakor Eva z Adamom, hehehe'a »Pojdi, pojdi, drugemu natvezi kaj takega, ne meni! Marta pa Tevža, kje!« »O, pa še kako! Kolikokrat je bil pri Zvoniku, toda na skrivaj — kakor miš v kašti; vse je bilo v redu, vse v besedi, po enem letu bi se naj vzela. Odkar pa je Tevža zlodej obsedel, je ne mara več, ker mu ni dovolj bogata, hehehe!« »Ti, tega ti nihče ne verjame. Saj bi bili vendar kaj čuli in videli.« »Vsi skup ne vohate in ne vidite ničesar, ker ste gluhi in slepi kakor mrčniki. Jaz pa sem tolikokrat videl, ko sta se г očmi požirala in ko je Tevé letal k Zvoniku.. ! Zakaj pa se dekle zdaj tako postavlja in z zlato verižico ponaša, kaj? Jaz vem, kar vem. Vse je bilo uglajeno in zhkano kakor nove hlače; ampak Tevžu ni več zanio hihihihi!« ' ' Blazinov se je na glas zarežal in odhitel domov, da jim kar toplo prinese novico. Mati in sestra sta bili naj- prej žolti od same zavisti; nato pa se je vžgal stari zelen ogenj v očeh. Zdelo se ji je, da mora Zvonikovo še bolj èrtiti kakor Tevža. Iz te mržnje se je roda nesramen načrt. Zaradi deklet so k Blazinovim zahajali razni poredni fantje. Tem je Blazinovka dopovedala, da bi za pust ne bilo nič smešnega, kakor če bi Marto s Tevzem potegnili. Razložila jim je kar, kako bi se taka reč priredila. Fan- tom je bila misel po volji, pa še tem bolj, ker jih je ve- selilo, da se bodo mogli nad prevzetno Marto znesti. Tev- ža osramotiti, to pa se jim je itak zdelo prav junaško. Na pustno nedeljo se je torek pomikala skozi vas vrsta pustov, ki so piskali in čindrali. Za seboj so vlekli sani z velikim napisom: Skopuh. Na teh je bila stara skrinja, na tej pa je sedel nekdo, ki je bil čisto podo- ben Tevžu. Lasje so mu štrleli pokonci, z rokami je gra- bil po zraku, tlačil papirji; in novce pod se v skrinjo, pa zopet lovil in hlastal okoli sebe. Za sanmi pa je tekel nekdo, podoben Marti; ta je metala poljube za »Tevžem«, širila roke za njim, da bi ga objela, »Tevž« pa »jo« je odrival, suval in potiskal, da je padala v sneg. vstajala, hreščala in zaman prosila, kajti »on« jo je s pestmi podil. Z divjim tuljenjem in krohotom so se podili po cesti. Tu pa tam kateri, ki je stal pred hišo, je še vprašal, kaj naj spaka na saneh pomeni; drugi so mu pošepetali na uho — in od ust do ust je šel smeh: Tevž in Marta . .. Tevž je bil še pn Hiršlerjevi žagi. Cul je trušč in hru.šč, ni pa slutil, da velja njemu. Neki fantič je pritekel in mu smeje se povedal, kaj se na vasi godi. Prebledel je, potem pa mu je divje zagorelo v očeh. Vrgel je cepin in zdirjal na vas; krik-in vik mu je kazal smer, kam mora. Na kraju vasi so se pusti ustavili in še huje uganjali svoje burke. Ko je zagledal Tevž našemljeno podobo Martino, ga je zasrbelo v prstih. Trenotek ga je zadržala misel, da je to ženska. Toda dejal si je, da bo fant, ki se je tako našemil. S hitrim mahom je utrgal krinko г obraza in res: spoznal je nekega oferškega sina, kate- remu je bil nekoč posodil nekaj denarja. »Aa tako po- bič, ti si!« je vpil, »tebe si bom zapomnil smrkovec smr- kavi!« Šestkrat, sedemkrat ga je s krinko oplazil za ušesi, da je kar pokalo. Potem se je obrnil k onemu, ki je bil kot Tevž napravljen. Blazinov je bil! Ta je vedel, da Tevžu ni kos; zaradi tega je skočil s sani in jo urno po- pihal, pri tem pa si skrival obraz. Zdaj je navalila cela tropa pustov na Tevža. Prvega je v prsa, da je omahnil, drugega in tretjega je tresnil na levo in desno v sneg, da sta obležala. Zdaj je na vseh koncih zavrelo. Od vseh strani so ga obkolili. Stal je med njimi, stiskal pesti in sipal ogenj iz oči. Nobeden si ga ni upal prijeti. Ker pa jih je bilo le preveč, bi ga gotovo dali. Nepričakovano je prišla pomoč. Zvonikova dva. Marka in Luka, sta tudi prišla gledat, ko sta čula, da uganjajo na vasi neke pustne burke. Za priči sta morala biti, ko je bila njuna sestra vaščarujm v zasmeh. Dolgo sta požirala. Ko pa sta videla Tevža, kako se je postavil, se tudi onor dva nista več mogla premagati. Kakor na povelje sta za- čela udrihati po množici, ki je obdajala Tevža. Tako je prišel ta do sape. Njega in Zvonikovih dveh, ki nista bila nič mnogo manj korenjaška, so .se toliko zbrali, da nikomur ni bilo na tem, da bi se z njimi poskusil. Umak- nili so se jim, da so mogli puste gnati skoz vso vas, do- kler se ti niso zatekli v neki prazen kozolec in se tu zaprli. Tako jeznega Tevža še nihče nikoli ni videl. Ko se je vračal in prišel mimo krojačeve hiše, je ta prišvedral pred vrata, se razkoračil in smeje se dejal: »Hehehe, Tevž. danes pa si spet enkrat bil pravi fant od fare. Tak si mi po volji. Lepo si jih spodil, drhal ne- marno . . . Ampak to ti tudi rečem: sam si si skuhal ta močnik in samo s pestmi ne boš ljudi za jezik držal. Tudi drugače se moraš spremeniti, če hočeš priti spet do veljave « »Vi, vi, nikar ne govorite,« je sopihal mladi mož. »Vi ste mi ga skuhali, ta močnik, vi, ker ste jezikáli in ker vse raztrobite, kar se vam podnevi in ponoči sanja.« »Hoho\ poba. nikar tako petelinasto! Jaz nisem ne besedice črhnil o tebi in Marti. Sam se za nos primi! Ali misliš, da ljudje mežijo, ko takle tiček okoli drugega gnezda leti? Ne! Tedaj si prav nalašč nataknejo še očala, da tembolj tenko gledajo, čim bolj slep je tak ščinkavec. LaJiko bi že bil srečen mož in bi bilo drugače s teboj. Pa si odlašal in odlašal in skoparil in stiskal, da si vse zavozil. Kolikor jaz Marto poznam, ne verjamem, da ti bo pri takem močniku, kakor si ga ji skuhal, kaj po- magala« »Komu sem ga skuhal?« »Kri.štof, moj, kaj še ne veš? Sebe si in njo s« osramotil in vso žlahto svojo. Vse nas mora biti sram." »Hahaha! Taka žlahta!« se je razvnel Tevž. »Ce bolje nimam, kakor tiste, ki me osira, mi je ljubše, da je ne vidim več in ne čujem več o njej.« Tedaj pa je tudi krojač vzkipel in po svoji robati navadi zakričal: nAha, todi ga je! Moja Slahta ti smrdi? Pa naj bd Poslušaj, poba, danes sem ti zadnjo besedo dal; tudi tebi ni več treba z menoj govoriti. Od danes naprej bova tako, kakor da se nikoli nisva poznala. Ali ti je prav, ha? Meni je, hehehe!« Pri teh besedah so se mojstru potočile debel solze po licih. Ali jih je spočela jeza ali bolečina ali smeh, tega Tevž ni več spoznal; kajti v njem je vse kuhalo in naglo jo je odkuril. Ko se mu je na stanovanju jeza polagonUt razkadila in je misli zopet zbral, mu je srce stisniU) bridko spoznanje, da je bil pregrdo osoren. Zadnjega pri- jatelja je izgubil. Ako ga še Marta zavrže, potem bo naj- bolje, da Se spravi in izgine tja, kamor ne seže nobeif^ voda in noben dih domačega kraja. §t. 22 — 8. lunij 1978 NOVI TEDNIK — stran <21 22. stran — NOVI TEDNIK Št. 22 — 8. iunij — 8. junij 1978 NOVI TEDNIK — stran 23 iANmiVOSîl 0OMA IN V SVITU VTISI s POTOVANJA (5) MOČVIRJE - TO JE FLORIDA Zvečer smo obiskali Down- town, t. j. del stare Atlante, ki je prekrit z moderno avtocesto, oziroma bolje p>o- vedano preko določene mest ne četrti so zgradili avtoce- sto. Hiáe pod to »streho« pa so takšne, kot so bile v ča- su državljanske vojne med severom in jugom, to se pra- vi v času, ki ga opisuje ro- man »V vrtincu«. Prava zani- mivost je hotel »Hyatt re- gency« v katerem smo stano- vali. To je dvajset nadstrop- na moderna stavba v obliki pravokotnika, ki ima znotraj pokrito dvorišče, na »caterem so: restavracija, bar, čudovi- ta modema skulptura iz alu- minija, ki daje vtis, da je steklena. Na sredi tega dvo- rišča je steber. Po zunanji strani drsi šest dvigal v obli- ki spojenih dveh kraljevih kron, katerih konice зо zgo raj in spodaj vedno osvet- ljene, kar daje vtis, kot da se po stebru sprehajajo kre- sničke. Sama arhiteictuma zamisel tega notranjega dvo- rišča in svetleča se premika- joča dvigala so enkratni. Da je razlikovanje glede na barvo kože očitno, smo lahko videli tudi v Atlanti, kjer pretežno živijo črnci. Barva kože je prav gotovo skoraj nepremostljiva ovira pri pro- fesionalni uspešnosti, čeprav smo imeli zelo veliko poslov- nih razgovorov z zelo odgo- vornimi ljudmi skoraj po vsej Ameriki, nikoli nismo pri- šli do sogovornika s temno poltjo. Tudi ne v Atlanti, če- prav je to črnsko mesto. Vi- deli smo črne čistilce^ čme portirke, sprejemale so nas črne hostese, ko smo priha- jali na sedeže raznih kompa- PISE: FRANC KNAFELC nij, stregli so črni natakarji, nikoli pa nismo govorili s temnopoltim direktorjem ali poddirektor j em. Menim, da je črnski pro- blem takšen, da bo Ameriko še dolgo bolela glava in po vsej verjetnosti bo ta glavo- bol vedno hujši. Vsekakor pa je to področje, kjer bo lah- ko ameriška vlada v praksi dokazovala svojo resnično pripravljenost za uveljavitev človečanskih pravic. Glede na to, da smo šli skozi različne časovne ш to- plotne pasove, smo imeli ne samo težave z oblačenjem (v Cincinnatiju je bilo — 10" C, ob prihodu v Miami pa nas je pričakala prava poletna temperatura -f-.23«C), temveč tudi težave s spanjem. Bolj kot je bil organizem v Evro- pi navajen na določen red v zvezi s spanjem, večje so bi- le težave s privajanjem na drugačen čas. Časovne razli- ke so občutne, saj smo mo- rali v Kaliforniji z ozirom na naš čas premakniti ure kar za 9 ur nazaj. čeprav slabo naspan, mi še na misel ni prišlo, da bi zadrenaal, ko smo leteli iz Atlante v Miami. Kljub temu, da smo leteli 12.000 m viso, ko, nam je jasno vreme omo- gočalo izredno dober pogled na zemljo, čeprav sem ve- del, da so na Floridi velika močvirja, si vendarle nisem mogel predstavljati, da je Florida predvsem eno samo močvirje, ki je ponekod de- loma ukročeno, velik del pa se očitno ne da ukrotiti. Močvirje se prepleta s siv- kasto rjavimi površinami, to so predeli, kjer je sam ka- men oziroma pesek brez ra- stlinja. 2:;aradi tega je Flori- da v notranjosti zelo slabo naseljena. Kot da bi hotela to nadomestiti, so mesta zelo gosta ob obah — še zlasti okoli Miamija se vr.sti mesto za mestom, tako, da so sa- mo napisne table tiste, ki te opozarjajo, da prehajaš iz enega mesta v drugo. NOVA GVINEJA ARAPEŠEM JE OTROK NAJVEČJI ZAKLAD Plemte Arapešev na Novi Gvineji šteje okoli 1000 mi- roljubnih članov. Živijo od kokosovih orehov, banan in gojijo svinje. Razen nekaj osebnih drobnarij je vse imetje plemena skupno in hudo se zoper nepisane po- stave plemena pregreši lovec, ki se od ulovljene divjadi najprej sam naje. Pri Arape- ših sploh ne poznajo krimi- nala, tatvin, ropov. Vendar je to miroljubno pleme žrtev grabežljivih so- sedov. V soseščini je nam- reč pleme, ki je zaradi izoli- ranosti od drugih plemen za- čelo genetsko propadati. Ker so se poročali med seboj, je vedno več jalovih ljudi in otroci, ki se rojevajo, umira jo že majhni. Da bi ne iz- umrli, so začeli pripadniki te- ga plemena krasti otroke pri sosedih — Arapeših. Zato nobena arapeška mati ne pu- sti svojega dojenčka niti za trenutek samega, če gre na pot, po opravkih ali na po- lje, nosi otroka v mreži s seboj, da pa ima proste ro- ke za nošnjo in delo, nosi mrežo privezano na glavo. Na našem posnetku je ena takih arapeških mater, ki nosi svojega malčka v mreži obešeni na glavi. Otrok v svojem zavetju spi, saj mu je mati mehko postlala, da bi se mu ne ukrivil hrbet. Otroci so za to pleme veli- ko bogastvo, kajti v navadi je, da v plemenu noben sta- rec ni brez pomoči, ko mu moči opešajo. Mladi skrbijo za' stare. Dovolj otrok, zdra- vi otroci so »pokojnina« osta- relih Arapešev. NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec — Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3a — Glavm in odgovorni urednik: Milan Seni čar, tehnični urednik Franjo Bogadi — Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Drago Medved, Mateja Podjed, Vojko Rizmal, Brane Stamejčič (odg. ur. Radia Celje), Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga ČGP »Delo<(, Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne številke 4 din — Celol. naročnina 180 din, pol- letna 90 din. Za inoz. je cena dvojna. Tek. račun 501Ö2-G01-20012 ČGP »Delo« Lj. — Tel. 22-369, 23-105. ogl. in naročnina Aligator s Floride se »elegantno« premika pri iskanju hrane KAJ NAJBOLJ UTRUJA v prejšnji številki so zapisali kaj najbolj priza- dene moške v njihovem, poklicu in kaj je krivo za preutrujenost in za pogo- sto obolelost na srcu, žav- cih, želodcu itd. Isti institut za preven- tivno medicino v Zahodni Nemčiji je temeljito pre- gledal in izprašal tudi 300 žensk. Pri ženskah je vzrokov za izčrpanost, utrujenost in bolezni tudi več, ven- dar se nekoliko razlikuje- jo od vzrokov, ki jih na- vajajo za moške. Ф Velika večina žena toži zaradi dvojne zapo- slenosti, v službi in doma v gospodinjstvu, pri vzgo- ji otrok, skrbi za družino. Iz tega izpeljujejo tudi druge težave, kot.. Ф . . . popuščanje pri de- lu v službi, ker so mi- selno preobremenjene s skrbmi za dom, otroke itd Ф .. .z občutkom, da vslod svoje dvojne vloge težje dosegajo pri delu in napredovanju uspehe, da jih moški pri tem močno prehitevajo. Ф .. . občutek, da so drugorazredna delovna si- la, ki pa mora prijeti za vsako delo, ne glede na specializacijo. Ф Seveda tudi ženske tožijo za preobremenje- nost, iz prejšnjih vzrokov izhajajočo občutljivostjo in nervozo. Ker je Nemčija dežela, kjer je tudi zelo veliko zaposlenih žensk, je ta ra- ziskava uporabljiva tudi za naše okoliščine, s pri- stavkom, da ženske pn nas dosegajo odgovorna mesta, da se jim nalaga vse več družbenih nalog in odgovornosti in da jih s tem uvrščamo tudi med »klasično moške« vzroke za razne obolelosti , ki jim dajemo poklicni zna- ča