38 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 NOVOMEŠKA INDUSTRIJA MED OBEMA VOJNAMA JOŽE ŠORN Ko gledamo industiralizacijsko karto Slo- venije med obema vojnama, nam med dru- gimi karakteristikami vzbudita pozornost tu- di naslednji dve posebnosti: 1. Dolenjska je bolj naredko posejana z industrijskimi obra- ti, kolikor pa jih je, spadajo v glavnem v pa- nogo lahke industrije; 2. Novo mesto kot do- lenjska metropola ne spreminja te splošne podobe kot nekakšno izrazitejše industrijsko središče. Bližnja in oddaljenejša okolica Novega me- sta je bila nekoč aktivnejša zlasti s prodajo hrastovega lesa, manj se je mogla opirati na druga naravna bogastva, na primer na rude in rudnine. Najbrž ne bo odveč, če se glede prodaje hrastovega lesa opremo na neko po- slovno poročilo iz Ljubljane z datumom 8. januarja 1836, ki pravi takole: Odkar je egip- tovski paša pričel graditi veliko ladjievje (na- mreč leta 1840 je napovedal vojno turškemu sultanu), je dal prek svojih tržaških agentov nakupiti velike količine hrastovega lesa po Notranjskem in vseh sosednjih predelih, to- rej tudi po Dolenjskem. Sledili sta mu Angli- ja in Francija, ki sta pričeli izvažati hrasto- vino tudi še iz Hrvatske in Slavonije. V po- slednjh letih so vsi ti kupci izvozili iz Kranj- ske v Egipt, Francijo in Anglijo — dodaja pisec — na milijone kubičnih čevljev hra- stovine. Sedaj ni na Kranjskem nič več upo- rabnega ladijskega lesa; vse je izsekano in domala opustošeno.* Ce izločimo poslednji pe- simistični stavek, se moramo vprašati: Kdo je največ zaslužil s hrastovino? Logično je, da lastniki teh gozdov, kar pa Novomeščani niso bili. Zemljiški giospodje se v mestu ni- so naseljevali, ker življenje zanje tu ni bilo privlačno. Ko iß leta 1857 stekla železnica od Dunaja do Trsta in pet let pozneje od Zidanega mo- sta do Zagreba, se je Novo mesto znašlo v zatišnem prostoru med obema progama. Da bi mestu z zelo široko okolico pomagali do napredka, so leta 1864 trgovski krogi predla- gali naj se zgradi tudi železniška proga iz Ljubljane skozi Grosuplje, Žužemberk, Dvor in Novo mesto prek Črnomlja v Karlovac* Toda na zgraditev prvega dela proge od Ljub- ljane do Novega mesta je bilo treba čakati še trideset let, na podaljšek Novo mesto— Karlovac nadaljnjih dvajset let. Hoteno ali nehoteno zapostavljanje Novega mesta je se- veda vplivalo na njegovo gospodarstvo: na- selbina se kar ni mogla razviti in zato izviti iz objema konservativnosti in podeželskosti. Prvi del proge, ki so ga dogradili leta 1894, je pomenil primeren korak naprej v moder- nizacij|i mesta. Toda za večjo gospodarsko dejavnost ni po- trebno samo veliko naravnih dobrin (gozdov, rud, rudnin) in dobrih prometnih zvez, am- pak tudi mnogo kapitala. Novo mesto je za- ostajalo prav tako glede ustanavljanja de- narnih zavodov. Ne moremo reči, da novo- meški poslovni svet, kolikor ga je bilo, ni potreboval kapitala, tudi ne" smemo trditi, da meščani niso premogli večjih vsot za vplačilo deležev pri ustanovitvi, toda živega intere- sa res ni bilo. Crnomaljci so mogli utemeljiti Svojo posojilnico že leta 1885, Ribničani tri leta pozneje, Zužemberčani leta 1891, Mokro- nožani februarja 1894, Novomeščani pa so se v tem pogledu organizirali komaj ob samem pričetku obratovanja proge Ljubljana—No- vo mesto in sicer s tem, da so ustanovili Mestno hranilnico.' Tako pomenita železnica in prvi denarni zavod nekakšno gospodarsko prelomnico na bolje. Komaj štiri leta za Mestno hranilnico jie zaživela Hranilnica in posojilnica r. z. z o. z. v Kandiij, ki je od leta 1923 del Novega mesta. Sicer je res, da so leta 1886 prestavili s Slapa pri Vipavi na Grm pri Kandiji zna- menito kmetijsko šolo in da je prvi dolenjski mlin na valje na Bajnofu (tako ga je dal pro- tokolirati C. Germ, graščak na Bajnofu) ste- kel leta 1892,* toda šola pomeni napredek le za agrarstvo, mlin pa je imel daleč premalo delavcev, da bi ga mogli uvrstiti med indu- strijske obrate. Železnica je zbudila tudi zanimanje za eks- ploatacijo premoga. V neposredni bližini me- sta ga sicer niso našli, zato pa so ga odkrili nedaleč od Brusnic. Februarja 1896 je to ležišče pričel eksploatirati Albin grof Marg- heri z Otočca. Osem let pozneje so Rudolf grof Margheri pl. Commandona in grofice Al- ba, Kathinka in Rodriga Margheri-Comman- dona ter rudarski inženir iz Ljubljane Pavel Endlicher celo ustanovili rudarsko podjetje z imenom »Rudnik rjiavega premoga Otočec«. Ustanovni občni zbor podjetja je bil v No- vem mestu 30. julija 1906. Tako je metropola prvič doživela utemeljevanje rudarskega pod- jetja za kop, ki iß bil situiran v oddaljenejši okolici naselbine. Združba se je kmalu nato povečala za dva Ljubljančana, trgovca Iva- na Kneza in advokata dr. Danila Majarona ter za Theodorja Doctorja.' V splošnem je bila družba s svojo količino nekaj sto ton letno nakopanega lignita precej skromna ka- pitalistična firma v primeri z lastniki okoli- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 39 ških premogovnikov Šentjanž, Senovo, Koče- vje. Končno naj ša dodamo, da so pred pričet- kom prve svetovne vojne, torej v starejši fa- zi industrializacije, prijavili štirje obrtniki dve firmi. Najprej sta v začetku 20. stoletja brata Appe prijavila pečarsko obrt; leta 1907 jo je od njiju prevzel Josip Klemenčič. Po- tem sta dve leti poznejie ustanovila mizarja Umek in Jevšček tvrdko, ki se je ukvarjala s splošnim in umetnim mizarstvom in je ime- la sedež v Kandiji. Na podlagi teh podatkov lahko vidimo, da za čas pred prvo svetovno vojno ne moremo glede Novega mesta in njegove ožje okolice govoriti o močnejši polarizaciji družbenega življenja. Po prevratu je bilo družbeno življenje že drugačno. Po eni strani svoboda in Jugosla- vija, po drugi strani vračanje ujetnikov iz že boljševiške Rusije, krize in novi politični tokovi tudi na Dolenjskem, v ospredje je sto- palo žgoče vprašanje zaposlitve in zaslužka, s tem v zvezi pa problem industrializacije No- vega mesta in njegove okolice. Metropola je m^orala reševati še osnovne naloge, medtem ko so druga slovenska mesta ali le nadaljevala s takšno tradicijo ali so osnovne naloge rešila že prej in so po prevratu šla hitreje v smeri industrializacijie. Zaradi tega se razrast indu- strije v Novem mestu med obema vojnama nikakor ne more meriti s tisto v Ljubljani, Celju, Kranju in v nekaterih drugih mestih klasičnega porekla, da ne govorimo o sredi- ščih izključno rudarskega in industrijskega značajia kot so Jesenice, Trbovlje, Ravne itd. Medtem ko se je v naštetih naselbinah v prav kratkem času po prevratu povečalo število delavstva za po tisoč in več tisoč oseb, za- znamuje Novo mesto le nekaj sto delavcev. Leta 1906 je štelo Novo mesto 2160 ljudi, Kranj nekako 2400 prebivalcev, Jesenice 3600 oseb, Celje 6700 stanovalcev, leta 1931 pa No- vo mesto šele okoli 3000 meščanov, Kranj 4200 ljudi, Jesenice 5500 prebivalcev, Celje 17.200 občanov. Primerjav bi seveda mogli navesti še pre- cej več od teh glede porasta prebivalcev, ven- dar naj se ustavimo na primer samo pri enem izmed modernih komunikacijskih sredstev, to je pri številu privatnih telefonskih naročni- kov. Leta 1920 je Ljutomer imel 18 telefon- skih naročnikov. Murska Sobota 13 naročni- kov, Slovenske Konjice 5 naročnikov, Radov- ljica 3 naročnike, Novega mesta pa takrat v telefonskem imeniku sploh še ni bilo. Prav leta 1921 je dolenjska metropola dobila jav- no govorilnico in naslednjega leta se pojavijo prvi trije naročniki. Številko 1 je imela Slo- venska eskomptna banka, številko 2 podruž- nica Gospodarske zveze v Ljubljani, številko 3 trgiovec Jakob Paučič, Glavni trg 75 (da- nes Glavni trg 14).« To pomeni, da je prišel približno na 800 Novomeščanov en telefon- ski aparat. Slovenska eskomptna banka d. d. v Ljub- Ijiani, podružnica Novo mesto, je bila prva prava banka, ki se je naselila v metropoli. Delovala je le malo časa, ker jo je že leta 1923 prevzela Trgovska banka d. d. v Ljub- ljani.'' Ker ta banka ni obstajala več kot pol- na tri leta — z začetkom leta 1927 jo je pre- vzela najmočnejša slovenska privatna banka, namreč Ljubljanska kreditna banka — je no- vomeška podružnica Trgovske banke postala podružnica Ljubljanske kreditne banke.^ Pra- ksa je ljubljanski centrali dokazala, da ni rentabilno imeti v gospodarsko ne preveč razgibanem kraju svojp podružnico; v času gospodarske krize 1931 jo je ukinila, nasprot- no pa obdržala podružnico v Črnomlju. Po prevratu je le kazalo, da se bo metro- pola hitreje industrializirala, kajti zgradili so hidrocentralo v Luknji na Prečni. Vrsto let je bila lastnina tvrdke Elektrarna Bon & Ko, družba z o. z.. Novo mesto.» Leta 1919 so v Ljubljani osnovali firmo »Novobor«, splošna industrijska d. d., Ljubljana—Novo mesto, ki je pozneje prevzela tako elektrarno kot ža- go. Elektrarni je bil direktor Vilko Sedaj, ki mu je v obratu pomagalo še nekaj elektro- tehnikov. Zaga jie imela uradnika, dva teh- nika in 15—20 delavcev ter je obratovala z eno vodno turbino, dvema polnojarmenikoma in tremi žagami. Hidrocentrala v Luknji na Prečni je imela učinka 110 kW, ker je imela turbino z močjo 150 KM in dva generatorja. Poznejša kalorična centrala v obliki lokomo- bile je imela moč 80/100 KM. Na omrežje lu- kenj^ke centrale so priklopili kraje Novo me- sto, Prečna in Kandija, to je 6000 prebival- cev. Elektrarna je v letih pred okupacijo na- pajala s tokom okoli 3550 žarnic, 24 motor- jev in 60 raznih drugih električnih aparatov. Vsekakor moramo še dodati, da je ta delniška družba prejela že leta 1940 koncesijo za po- stavitev tovarne umetnih vlaken; zaradi sko- rajšnjp vojne oziroma okupacije ni mogla svoje zamisli tudi uresničiti.*" Če že hočemo vseh 13 novomeških obra- tov na vsak način uvrstiti v industrijo, po- tem jih moremo uvrstiti le v kategorijo lah- ke industrije. Na prvem mestu se morajo omeniti tri podjetja tekstilne stroke; dve pod- jetjji sta se ukvarjali s pečarstvom (oziroma opekarstvom) in dve s pridobivanjem kre- menčevega peska; po enega zastopnika so 40 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 imeli: mizarstvo, zidarstvo, čevljarstvo, mli- narstvo, metlarstvo, premogovništvo. Po strukturi lastništva je spadalo šest podjetij med posamezne tvrdke, le tri so bile družbe z omejeno zavezo; komanditni družbi sta bili dve, ena je bila družba na kukse, ena pa javna trgovska družba. Se v Avstriji so pričela obratovati štiri podjetja; vseh devet preostalih tvrdk so protokolirali že v kralje- vini Jugoslaviji. Najprimerneje bo, da na kratko opišemo firme še iz avstrijskih časov. Lastnik mlina na valje na Bajnofu je bil ves čas med obe- ma vojnama Robert Germ, ki je kot poklic še vedno rad navedel »graščak na Bajnofu«. Mlin je miei pšenico in koruzo iz Backe in Slavonij,e. V nekaterih letih je zmlel po 250 ton pšenice in 20 ton koruze. Delalo je šest ljudi; mlin je imel eno samo vodno kolo s 60 KM. Premogovnik Otočec je v letih po prevratu le malokdaj obratoval. V novih razmerah so bili lastniki kuksov trije: Inž. Adolf Kür- bitz, industrialec nemške narodnosti, ki je stanoval v Rogatcu, Karel Villavicencio Mar- gheri, graščak na Otočcu (bil je Jugoslovan slovenske narodnosti), končno Milan Kocjan, rudniški upravnik, stanujoč v Petrovčah. Po- datki iz septembra 1941 pa že povedo,' da so bili gospodarjii premogovnika: 1. Anton ba- ron Codelli, graščak na Kodeljevem ' pri Ljubljiani (navajal je, da je Jugoslovan nem- ške narodnosti), 2. Ana dr. Bereny-Fenyö, zdravnica iz Budimpešte, o kateri so zapisali, da je semitske veroizpovedi, po narodnosti in državljanstvu pa Madžarka, 3. Karel grof Villavicencio, ki je sedaj izjjavil, da je nem- ške narodnosti in državljanstva, 4. Karel Fenyö, podjetnik iz Budimpešte, ki je tudi pripadal semitski veroizpovedi ter madžarski narodnosti in državljanjstvu. Z ravnateljem rudnika inž. D. Rudolfom iz Otočca pri No- vem mestu vred torej kar slikovita družbi- ca. V tem času je rudnik bil spet precej ak- tiven, saji je proizvodnja znašala 500—700 ton lignita mesečno. Premog so prek Rake- ka izvažali v Italijo. V premogovniku niso imeli nobenih strojev; še vedno so delali na klasičen manufakturni način, ker je izkop imel obliko dnevnega kopa. Lastniki so za- poslili po lenega upravnega; in tehničnega uradnika ter 20 delavcev in 14 vajencev. Tvrdka Umek & Jevšek se je po prevratu spremenila v posamezno tvrdko. Podjetje, ki se je ukvarjalo s splošnim in umetnim mi- zarstvom, je delovalo v Kandij,i, Prešerno- va 7 (danes Adamičeva 2), z obratnim kapi- talom 150.000 din. Leta 1930, ko ga še ni na- čela kriza, je imelo 15—20 mizarjev in ne- kako 5 vajencev. V pogonu so bili enäi trač- na žaga, vrtalni stroj in brusilni stroj, dva strugalna stroja itd. Po prestani krizi se je podjetje nekoliko razširilo.*^ Josip Klemenčič je samostojno vodil pe- čarsko obrt do leta 1923. Takrat je ustanovil tvrdko, ki se je imenovala Keramika, tovar- na peči, štedilnikov, kamenine in samotnih izdelkov Josip Klemenčič d. z o. z. Novo me- sto. Družba je imela sedež v Krekovi ulici 5 in 6 (danes Slakova ulica 5 in 6). Glavnica je znašala 500.000 din, torej kar precej. V obra- tu je delalo okoli 20 delavcev. Družabniki so bili: pečarski mojster iz Novega mesta Jo- sip Klemenčič, ki je bil istočasno tudi rav- natelj (rojen v Št. Vidu pri Stični); Ivan Prijatelj, trgovec v Novem mestu, ki je bil t)oslovodja (rojen v Mirni peči); Lovro Jev- nikar, učitelj in šolski upravitelj v St. Vidu pri Stični (rojen prav tam); Pavla dr. Re- zek, soproga novomeškega odvetnika (rojena v Kandiji); Ana dr. Repič, zasebnica iz Ljub- ljane; pečar Alojz Brezovar, poslovodja iz Bršljina (rojen v Mirni peči); pozneje je pri- stopil še Franc Sefman, trgovec v Radohovi vasi (rojen v Kranjski gori). Že leta 1925 je Josip Klemenčič ustanovil poleg tega še Keramično zadrugo r. z. z o. z. v Ljiubljani, ki pa se je ukvarjala samo s prodajo izdelkov novomeškega podjetja, manj tudi s prodajo podobnih proizvodov drugih domačih in tujih pečarskih podje- tij. Zadruga je imela zdaj enega zdaj, dva uradnika. Družabniki so bili: Josip Klemen- čič (istočasno načelnik), Marija Klemenčič, poslovodja, Lovro in Marija Jevnikar, odbor- nika, Franc in Marija Sefman, družabnika.** Iz podrobnih podatkov, ki smo jih navedli, vidimo, kako so se nekateri vaščani iz bliž- nje in daljnje okolice dolenjske metropole pričeli zložno vključevati v »kapitalistično industrijo« — obrtniškega formata. Vsekakor moramo primerno veliko pro- storai odmeriti novomeški — da tako rečemo — posebnosti, to je industriji perila. Že leta 1922 je nastopila firma Povh & Medic, indu- strija perila. Novo mesto.'* Joško Povh je bil rojen v Mirni peči. Najpreji je bil krojač, po- zneje trgovec. Ivan Medic je bil po rodu iz Birčne vasi; bil je prav tako trgovec in si- cer z manufakturo in galanterijo. Skupno sta vodila industrijo perila skozi osem let, po- tem sta se leta 1930 razšla in utemeljila vsak svojo tovarno perila. Povh je svojo organizi- ral na Ljubljanski cesti 28 (danes Cesta ko- mandanta Staneta 38). Prvotno je zanj de- lalo približno 17 delavcev in delavk; občasno je — pač po potrebi — zaposlil tudi še 30—50 šivilj po domovih, delno tudi zunaj Novega KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 41 mesta (v tem primeru je fungiral kot založ- nik). Letno je proizvedel do 60.000 kosov moških srajc in več tisoč kosov moškega pe- rila. Obratoval je en plinski motor s 24 KM ter šest elektromotorjev. Ker mu je delo do- bro uspevalo, je že leta 1936 utemeljil še pre- dilnico (zraven tovarne perila). Tu je delalo 22—25 delavcev ter en sam uradnik. Za mo- tanje bombažne preje je imel 640 vreten za votek, uporabljal pa je moč enega plinskega motorja na ogljie s 35 KM (1 Dieslov motor 24 KM v rezervi).*' — Medic se je établirai na Kralja Petra trgu št. 12 (danes Glavni trg 12). Izdeloval je moško perilo, predvsem sraj- ce znamke »Labod«; teh je proizvedel letno do 40.000 kosov, perila do 14.000 kosov. Za- poslil je tri uradnike, osem tehnikov in 50 delavcev; po domovih je zanj delalo 20—80 šivilj. Imel je okoli 40 šivalnih strojev ter šest električnih motorjev s 7 KM.*« Dodamo naj še, da sta bili tako tvrdka »Ivan Medic, industrija perila. Novo mesto« kot firma »Joško Povh, tovarna perila. No- vo mesto« članici ljubljanske borze za blago in vrednote, ker sta kupčevali s tujino. Pod- jetnika sta bila edina Novomeščana, ki sta bila člana te borze." Nasprotno pa so se kmalu po prevratu vpisali pri ljubljanski Zbornici za trgovino, obrt in industrijo kot uvozniki poleg tvrdke Povh & Medic še Ka- rel Barborič, Josip Košir, P. Ogrin, A. Win- discher; kot edini izvoznik v Novem mestu in bližnjji okolici je nastopala tvrdka Jakob Paučič in drugi, lesna trgovina, družba z omejeno zavezo.*^ V tekstilno industrijo je posegel tudi Josip Penca (po rodu Mariborčan), ki je prvotno tudi bil trgovec. Leta 1933 je utemeljil v Novem mestu v Ragovski ulici 13 (danes 7— 9) podjetje za izdelovanje pletenin z imenom »Jugovez«, vendar so pletenine po večini bile le vezalke za čevb». Prvotno mu je bil tihi družabnik Edmund Kastelic, trgovec iz Kan- dije. Obrat ni proizvajal neprekinjeno, ker je delal le po naročilu. Imel je poleg urad- nika in tehnika' še okoli devet delavcev. To- da Penca je pomembnejši po tem, da je leta 1939 utemeljil tvrdko »Josip Penca, predilni- ca in tkalnica za volno in bombaž« z obrat- nim kapitalom kar 1,500.000 din. To podjetje je imelo poleg treh uradnikov in treh tehni- kov še okoli 35 delavcev ter 11 elektromo- torjev s 100 KM. Obratovalo je deset statev (poleti 1941 že 50 statev), 1100 vreten, 44 ple- tilnih strojev, 5 čistilnih strojev. Z vsemi te- mi stroji je izdeloval vezalke za čevlje, svi- lene okraske in predivo.*» »Dolop« dolenjsko opekarniško in koman- ditno družbo. Novo mesto, je utemeljil leta 1935 Vilko Sedaj; družabnik mu je bila tvrd- ka Novobor d. d. Ljubljana. »Dolop« je imela sedež v Proštijski ulici 1 (sedaj Trubarjeva 1), opekarno pa v Prečni. Letno je izdelala okoli 1,500.000 kosov zidne opeke in 300.000 kosov strešne opeke. Poleg enega uradnika in ene- ga tehnika je delalo povprečno po 40—50 delavcev ter trije elektromotorji s skupaj 50 KM. Podjetniškega kapitala je imela druž- ba za 1,000.000 din, obratnega za 300.000 din.^« »Dolop« je bila vsekakor močnejša tovarna kot pa prejšnja obrtniška firma Josip Koši- ček, izdelovanje cementnih strešnikov, Kan- dija — Novo mesto, ki je izdelala manj opeke. Sicer pa je imel Košiček še manjše stavbno {jodjetje v Novem mestu. Zanimivo obrt oziroma manufakturo je predstavljala tvrdka Ivan Kos, »Jugokre- men«, pridobivanje in predelava kremeno- vega peska in izdelovanje raznih izdelkov, Novo mesto (Försterjeva ulica, danes v bli- žini Novoteksa). Nekako aprila 1938 je pričel Stanko Kos iz Kandije v obliki obrti eks- ploatirati kremenov pesek v novomeškem obrobju. Imel je povprečno 10—15 delavcev. Konec leta 1938 jp to obrt prevzel Ivan Kos, novomeški trgovec. Ta je začel eksploatacijo z obratnim kapitalom 55.000 din. Na pomlad leta 1939 je že imel več kot 20 stalnih delav- cev. Pranje peska, uporabnega za izdelavo stekla, je potekalo na zelo preprost manu- fakturni način: ker podjetnik ni imel niti posebnih naprav niti strojev, so delavci gra- bili pesek z motikami, spirali pa so ga z na- livanjem vode s pomočjo zajemalk.^* Drugi Novomeščan, ki se je ukvarjal s ko- panjem kremenovega peska, je bil Josip Murn. Ta rojeni Dobrničan je imel pisarno v Novem mestu, Prešernova 20 (danes Ulica Mirana Jarca 35), kop peska pa v Kostanje- vici — St. Jerneju. To je vse, kar vemo o tem »podjetju«, ker lastnik nikjer ne na- vede, kdaj je pričel z delom, koliko je imel delavcev, kolikšna je bila proizvodnja in po- dobno. Iz tega bi mogli sklepati, da je pod- jetjp večinoma stalo.^^ Zastopnik čevljarske stroke je bil obrat Grilc & komp. na Kralja Petra trgu 17 (da- nes Glavni trg 17). Podjetje se je ustanovilo leta 1928 kot obrt, se je pa že naslednjega leta precej, povečalo in pričelo nastopati kot industrijski obrat; po strukturi je bil javna trgovska družba s 50.000 din podjetniškega kapitala. Nekako 15—20 delavcev je zmoglo izdelati povprečno 4.800 parov čevljev, v ko- njunkturi tudi 6.000 parov.23 Zidarsko podjetje Hočevar d. z o. z. Novo mesto se jp utemeljilo leta 1935 in je imelo sedež v Trdinovi ulici 7 (danes Trdinova ce- 42 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 sta 16). Lastniki so bili sami domačini, ven- dar sta bili vodilni osebi le Martin in Fran- čiška Hočevar. Družba je delala z obratnim kapitalom 50.000 din, s po enim uradnikom in tehnikom ter okoli 20 delavci, seveda tudi z več delavci, če je gradbena sezona bila ugodna.^* Za konec naj omenimo svojevrstno pod- jetje — manufakturo. To je bila »Metla, trgovsko industrijska družba z o. z.. Novo mesto«. Utemeljil jp je leta 1932 Oto Ber- nard, trgovec z lesom (rojen v Ernstbrunnu v Avstriji, sicer pa Jugoslovan slovenske na- rodnosti). Firma je imela pisarno v Sv. Ju- rija ulici 5 (danes Cvelbarjeva ulica 6), de- lovne prostore pa — v jetnišnici okrajnega sodišča v Novem mestu. Poslovodja i/e bil domačin Ivan Kobe, solastnik firme Ivan Kos. Podjetje je imelo približno 24 delavcev; ti so izdelali letno do 40.000 in tudi več sir- kovih metel; sirk je prihajal iz Banata.^' Na osnovi citiranih podatkov moremo str- njeno povzeti, da se je Novo mesto po pre- vratu sicer razvijalo nekoliko hitrejp kot v letih pred njim, vendar je bil starojugoslo- vanski industrializacij ski val v odmaknjeni dolenjski metropoli znatno šibkejši od ko- njunkture v drugih slovenskih mestih, na primer v Kranj,u, Škofji Loki, Domžalah, Kamniku itd., da večjih mest niti ne omenja- mo. Najbrž sta poleg odmaknjenosti soude- ležena pri nerazvitosti še dva razloga. Glav- ne naravne dobrine so razvrščene sorazmer- no precej daleč okoli Novega mesta; naj ome- nimo samo premog v šentjanški dolini ali gozdove na Gorjancih in na Rogu, ni brez pomena odmaknjienost termalnih zdravilišč in že šibki Krkin padec tu v primeri s pad- cem pri Zagradcu ali Dvoru. Potem ne sme- mo še prezreti majhne akumulacije kapitala v metropoli in v njeni bližnji okolici. Zlasti ta razlog je oviral razmah še druge lahke industrije, na primer prehranjevalne, usnjar- ske, steklarske in še kakšne industrije. OPOMBE 1. Arhiv Slovenije, Ljubljana (AS), fascikel Handels-Commission 1798—1849. — 2. Janko Jarc, Narodno prebujenje Novega mesta ob nje- govi petstoletnici (1865), Kronika slovenskih mest, III, 1936, str. 25. — 3. Schauer Dolfe, Prva doba našega zadružništva (Od nastanka do leta 1895). V Ljubljani 1945, str. 106—108. _ 4. AS, Zbornica za trgovino, obrt in industrijo, fase. št. 309/3. — 5. Jože Som, Premogovniki in njihovi rudarji v obdobju 1848—1918, Prispevki za zgodovino delavskega gibanja VIII-IX, Ljub- ljana 1968—1969, str. 55—56. — 6. Imenik tele- fonskih naročnikov in telefonskih uradov v Slo- veniji, Ljubljana 1920. — Imenik telefonskih naročnikov in telefonskih central v Sloveniji, Ljubljana, avgust 1923 (geslo Novo mesito). — Ob tej priliki naj dodamo, da je imela Ljub- ljana leta 1901 komaj 165 telefonskih naročni- kov, leta 1922 pa 624 naročnikov. — 7. Trgov- ska banka d. d. v Ljubljani. Letno poročilo za leto 1923. Ljubljana 1924. — 8. Ljubljanska kre- ditna banka d. d. v Ljubljani. Poslovno poro- čilo za leto 1927. Ljubljana 1928. — 9. Seznam industrijskih in večjih obrtnih podjetij v okra- ju zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, Ljubljana 1925, str. 1. — 10. AS Zbornica za TOI, fase. 309/7. — 11. Prav tam, fase. 309/8. — 12. Prav tam, fase. 309/4. — 13. Prav tam, fase. 309/8. — 14. Se- znam industrijskih in večjih obrtnih podje- tij, Ljubljana 1922, str. 20. — 15. AS, Zbornica za TOI, fase. 30S/8. — 16. Prav tam, fase. 309/6. — 17. Borza za blago in vrednote v Ljubljani. Ljubljana 1936. Poslovno poročilo za leto 19Q5. Seznam članov. — 18. Seznam eksportnih in im- portnih tvrdk v okraju trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Ljubljana 1923, str. 32, 37, 38, 41, 19. — 19. AS, Zbornica za TOI, faisc. 309/8. —20. Prav tam, fase. 309/2. — 21. Prav tam, fase. 309/8. — 22. Prav tam, fase. 309/6. — 23. Prav tam, fase. 309/3. — 24. Prav tam, fase. 309/3. — 25. Prav tam, fase. 30&/6. _________