Ženske v ozadju
Načelno telesna kultura ne pozna razllkovanja prl pomembno-stl vključevanja v to dejavnost glede na apol. Vsa prlzadevanja naše družbene akupnoatl so usmerjena v člmbolj nepoaredno In aktlvno vključltev vaeh delovnlh Ijudl In občanov v vae obllke družbenega žMJenja, tako tudl v telesno kulturo. Vedno bolj načrtno In alatematlčno delovan/e na področju teleane kulturepa Je polagoma Izobllkovalo ugotovltev, podobno kot na nekaterlh druglh področjlh družbenega žlvljenja, da vključevanje ženak v telesno kulturo nl zadovoljlvo. Prav zaradl tega so nekaterl odgo-vornl telesnokulturnl delavcl Izrazlll mlsel, da bl veljalo vprašanju vključevanja ženak v telesnokulturno udejatvovanje poavetltl po-sebno pozornost.
O vprašanju vključevanja žensk v telesnokulturno dejavnost so raz-pravljali na ravni izvršnih odborov občinskih telesnokulturnih skupno-sti v Ljubljani, v okviru izvršnega odbora telesnokulturne skupnosti Ljubljana pa je bila že pred leti izra-žena zahteva, da bi strokovni sode-lavci skupnosti pripravili gradivo o ženski in njeni vlogi ter položaju v
telesnokulturnih dejavnostih v Ljub-Ijani. Gradivo so pripravili, vendar ne daje nič kaj obetavne podobe. Šte-vilo žensk v organih samoupravlja-nja (velja za telesnokulturno področ-je) je izjemno nizko, prav tako tudi število članstva v osnovnih telesno-kulturnih organizacijah. Hkrati spro-ti ugotavljajo strokpvni sodelavci ob-činskih skupnosti in zveze telesno-
kulturnih organizacij, da se različnih trimov in rekreacijskih ter množič-nih tekmovanj udeležuje le majhno število žensk, velikokrat pa ni prisot-ne nobene. Zakaj tako? Zakaj še ve-dno zaprtost med štiri stene in edina razpetost med službo in domom? V naši socialistični družbi ima ženska ustrezno mesto v dnižbi in enakopra-ven položaj na vseh področjih dejav-nosti. Zenske srečujemo v različnih poklicih, ki jih opravljajo enako do-bro ali celo bolje od moških. Poklic-no so se torej ženske doslej že uvelja-vile, zaostanek pa je še vedno na po-dročju družbenih dejavnosti. Tudi položaj ženske v telesni kulturi je pri nas y nasprotju z osnovnimi načeli o vlogi ženske v naši družbi.
Seveda samo s takimi raziskavami in ugotovitvami ne bomo prišli daleč, niti se ne bo položaj bistveno spre-menil. Kljub temu pa je potrebno rfe-kaj storiti. Poiskati je treba način, da bi čimbolj učinkovito spodbudili žensko, da bo izkoristila možnosti za telesnokulturno    udejstvovanje    in
poiskati športne panoge, ki so pri-vlačne in najprimernejše za njen ra-zvoj.
Za žensko in za djužbo ostaja le ena pot: stalno kulturno bogatenje in prosvetljevanje, kajti le tedaj bo žen-ska spoznala vrednost telesnokultur-nega udejstvovanja in aktivnega od-mora. Da bo prišla do tega spoznanja, potrebuje pomoč družbe. Zato bi pri tem mnogo več lahko storile osnovne telesnokulturne organizacije s pra-vim izborom športnih panog, ki bi bile primerne ali samo za ženske ali za skupno telesnokulturno udejstvo-vanje z družino.
Skoraj enak je položaj pri vrhun-skem športu, kjer nikakor niso vse športne panoge enako dosegljive za oba spola. Nedvomno bodo morali telesnokulturni delavci ne le v ljub-ljanskih občinah, ampak tudi po vseh drugih krajih y naši republiki stotiti Jcaj več, da bi se tudi ženske enakopravno vključevale v telesno-kulturno udejstvovanje.
M. V.