:r_ Ptuj, torek, j ^ 25. avgusta 2009
letnik LXII • št. 66 š<* odgovorni urednik: _ Jože Šmigoc cena: 0,70 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov :r- ISSN 7704-01993

Kilometri užitkov!
«nww.polimaraton.si
Letališče MoSkanjci pri Ptuju
Po naših občinah Videm • 770.000 evrov za pet cestnih odsekov
O Stran 5
Reportaže Ptuj • Tri dni kruha in (rimskih) iger
O Stran 22
Po mestni občini Ptuj • Ptuj ostaja neprijazno mesto
Z> Stran 22
V
Štajerski
Ptuj • Jubilejni festival eden najboljših doslej
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Nogomet •
Končno ... zmaga Laboda Drave!
O Stran 11
Veselje Pajdašev in skupine Malibu
Čeprav je letošnji drugi festivalski večer, Večer spominov, preprečil dež, si bomo jubilejni, 40. festival narodnozabavne glasbe zagotovo zapomnili po čudovitem petkovem tekmovalnem večeru z nastopom enajstih izbranih in kakovostnih ansamblov - in še po čem.
Nina Kolarič •
Z lansko formo bi skočila v finale ...
O Stran 12
Strokovna komisija organizatorjev je imela zelo težko delo, a je med kvinteti prvo mesto in priznanje zlati orfej prisodila ansamblu Pajdaši iz Črenšovcev, medtem ko so televizijski gledalci in radijski poslušalci največ telefonskih glasov namenili ansamblu Malibu iz Ilirske Bistrice.
Veselje članov obeh zmagovalnih ansamblov (na posnetku) je bilo takoj po razglasitvi rezultatov izjemno, nič manj navdušena pa ni bila okoli 2000-glava množica ljubiteljev polk in valčkov na mino-ritskem dvorišču. Po mnenju številnih glasbenikov, pa tudi ljubiteljev te glasbene zvrsti je bil letošnji Ptuj nekaj posebnega in je tako znova dokazal, da je tukaj zibelka slovenske narodno-zabavne glasbe, kjer je privekalo na svet že prek 1300 polk in valčkov.
Več o festivalu na 3. in 4. strani.
-OM
Foto: Martin Ozmec
Ptuj • Prašičerejci so resno zaskrbljeni
Umiranje na obroke
Na vse večje težave prašičereje pri nas so minuli petek na sestanku v Ptuju opozorili člani strokovnega odbora za prašičerejo, ki deluje pri Zadružni zvezi Slovenije, in poudarili, da je to, kar doživljajo, enostavno umiranje na obroke.
Ptuj • Kje tujci spijo brez plačila
Zakaj bi plačevali ...
Tujcev, ki se vozijo po vseh možnih cestah, samo da bi se izognili nakupu vinjete, je v letošnjih poletnih mesecih izjemno veliko.
Predsednik odbora za prašičerejo Marjan Hergan iz
Kmetijske zadruge Ptuj je že v uvodnem delu omenjenega sestanka, ki je potekal v prostorih Kmetijske zadruge v Ptuju, poudaril, da se glede na neugodne tržne razmere v sektorju prireje svinjskega mesa slabo piše. To je po analizi stanja na tem področju ugotovil tudi Matjaž Podmiljšak, koordinator odborov pri Zadružni zvezi Slovenije, ki je s primerjavo kazalcev dokazal, da so trenutno cene svinjskega mesa v Sloveniji na ravni leta 2007. Posledica tega je upad števila zaklanih prašičev pri nas. Primerjava gibanja cen svinskega mesa v Evropski uniji kaže na to, da so cene v letošnjem letu nekoliko nižje kot lani, še vedno pa nekoliko višje kot v letu 2007. Upad proizvodnje svinjskega mesa je vplival na uvoz tega mesa in izdelkov iz Evropske unije, ki se je od
leta 2006 skoraj potrojil, saj se je povečal s tedanjih 21.000 ton letno na skoraj 60.000 ton letno. Primerjava uvoza z izvozom pa kaže, da je Slovenija izrazita neto izvoznica svinjskega mesa, čeprav je cena svinjskega mesa v Sloveniji nekoliko nižja kot v EU. Zaskrbljeni pa so bili tudi zaradi tega, ker se je število prašičev v letu 2008
zmanjšalo za dobrih 20 odstotkov in je tako padlo na najnižjo raven minulih dveh desetletij. Posledica tega je bil za okoli 5 odstotkov manjši zakol v klavnicah, zaradi padca domače prireje in večje porabe pa je stopnja samooskrbe s prašičjim mesom padla na okoli 70 odstotkov..
O Stran 2
Foto: Martin Ozmec
Nekoliko manj, a vseeno preveč pa je takih, ki se v naši državi želijo izogniti plačilu stroškov kampiranja in turistične takse. Kot kaže, jim na Ptuju to zelo dobro uspeva. Posebej veliko jih je na brezplačnem parkirišču na Zadružnem trgu, ki je kot raj za "ekonomične" turiste. Nekateri brezplačno spijo tudi po več dni, za seboj pa ponavadi pustijo le precejšen kup smeti. Pozanimali smo se, ali je takšno ravnanje kaznivo.
Čeprav je bilo tudi v preteklih letih ogromno tujcev, ki so iskali možnosti za brezplačno spanje ali kampiranje, jih je letos še posebej veliko. Kot kaže, se informacije med turisti širijo hitro, Ptuj s svojo okolico pa je zanje postal prava oaza. Točk, kjer prenočujejo, je več, med priljubljenimi
pa je vsekakor parkirišče na Zadružnem trgu, v bližini katerega so tudi ptujske Terme in center mesta.
Avtodomi in prikolice, ki na omenjenem mestu stojijo tudi po več dni, prihajajo večinoma iz Italije. S spanjem na parkirišču se tako lastniki izognejo plačilu stroškov nočitve in tudi turistične takse.
V 10. členu Zakonu o varstvu javnega reda in miru je opisan prekršek »prenočevanje na javnem kraju«, ki določa, da kdor prenočuje ali spi na javnih krajih ali drugih dostopnih prostorih, ki za to niso namenjeni, in s takšnim ravnanjem koga vznemirja, se kaznuje z globo 83,46 evra. To pomeni, da je takšno ravnanje kaznivo le v primeru, da nekoga vznemirja, za nadzor pa je pristojna policija.
O Stran 24
Ptuj • Prašičerejci so resno zaskrbljeni
»Doživljamo umiranje na obroke!«
Na vse večje težave prašičereje pri nas so minuli petek na sestanku v Ptuju opozorili člani strokovnega odbora za prašičerejo, ki deluje pri Zadružni zvezi Slovenije, in poudarili, da je to, kar doživljajo, enostavno umiranje na obroke.
Foto: M. Ozmec
Na kritične razmere v slovenski prašičereji so v Ptuju opozorili (z desne) Franc Pribožič, Matjaž Pod-miljšak, Marjan Hergan, Branko Valenko in Franc Kuri.
Predsednik odbora za prašičerejo Marjan Hergan iz
Kmetijske zadruge Ptuj je že v uvodnem delu omenjenega sestanka, ki je potekal v prostorih Kmetijske zadruge v Ptuju, poudaril, da se glede na neugodne tržne razmere v sektorju prireje svinjskega mesa slabo piše. To je po analizi stanja na tem področju ugotovil tudi Matjaž Podmiljšak, koordinator odborov pri Zadružni zvezi Slovenije, ki je s primerjavo kazalcev dokazal, da so trenutno cene svinjskega mesa v Sloveniji na ravni leta 2007. Posledica tega je upad števila zaklanih prašičev pri nas. Primerjava gibanja cen svinskega mesa v Evropski uniji kaže na to, da so cene v letošnjem letu nekoliko nižje kot lani, še vedno pa nekoliko višje kot v letu 2007. Upad proizvodnje svinjskega mesa je vplival na uvoz tega mesa in izdelkov iz Evropske unije, ki se je od leta 2006 skoraj potrojil, saj se je povečal s tedanjih 21.000 ton letno na skoraj 60.000 ton letno. Primerjava uvoza z izvozom pa kaže, da je Slovenija izrazita neto izvoznica svinjskega mesa, čeprav je cena svinjskega mesa v Sloveniji nekoliko nižja kot v EU. Zaskrbljeni pa so bili tudi zaradi tega, ker se je število prašičev v letu 2008
zmanjšalo za dobrih 20 odstotkov in je tako padlo na najnižjo raven minulih dveh desetletij. Posledica tega je bil za okoli 5 odstotkov manjši zakol v klavnicah, zaradi padca domače prireje in večje porabe pa je stopnja samooskrbe s prašičjim mesom padla na okoli 70 odstotkov.
Da gre prašičerejcem vse težje, je zatrdil tudi Franc Pri-božič iz Kmetijske zadruge Brežice, ki je tudi sam eden večjih prašičerejcev: »Zaradi slabih tržnih razmer in krize, ki je v tej panogi prisotna že skoraj 15 let, so mnogi prašičerejo pričeli opuščati, zaprli pa so že
tudi nekaj večjih farm. Vlaganja stroke in resornega ministrstva v to panogo so v zadnjih desetih letih minimalna, po drugi strani pa se pogoji v tej kmetijski panogi zaostrujejo, saj nam je zelo težko pridobiti okoljska in druga soglasja.
Zaradi tega ne le, da se kmetje za prašičerejo neradi odločajo, ker ni zaslužka in ker ne vidijo perspektive, je vse več takih, ki to proizvodnjo opuščajo. S tem pa je ogrožena tudi mesna industrija, ki bo morala stopiti korak nazaj, če bo želela obstati. Veliko lažje bi nam bilo, če bi bila proizvodnja vsaj naročena. Morali bi ustvariti vsaj take pogoje, kot so bili pred letom 1990, a se nihče ne zgane. To, kar doživljamo praši-čerejci sedaj, je enostavno povedano umiranje na počasen način,« je bil oster Pribožič, ki pa je vzroke za tako stanje pripisal predvsem kmetijskemu ministrstvu, ki bi po njegovih trditvah moralo poskrbeti za ugodnejše pogoje, kajti sedanji so nevzdržni.
Tujcem verjamemo na lepe oči
Kritičen pa je bil Pribožič tudi zaradi slabe kontrole sle-dljivosti uvoženega mesa: »Poglejte, slovensko meso ima določeno in vzpostavljeno strogo sledljivost, do zadnje podrobnosti je treba vse zapisati in uradno potrditi, pridelovalcem mesa iz uvoza pa se verjame kar tako na lepe oči, po tem, kar je napisano v listinah, nihče ne preverja, če je to res tako. Papir pa prenese vse. In glede na to, da vsaj za sedaj ni pričakovati dodatnih ukrepov, se bo treba pripraviti na še slabše razmere, če se bodo velike farme še naprej zapirale, pa bo slabo za vse. Leta 1990 je bilo v zasebni reji od 250.000 do 300.000 živali, danes jih imamo le še okoli 50.000, to je katastrofa. Zato je vse več propadlih kmetij, ki zaraščajo.«
Z vsem tem se je strinjal tudi Franc Kuri iz Kmetijske zadruge Lenart, ki je priznal, da so bili tudi pred leti v prašičereji vajeni določenih vzponov
in padcev, a so bili ciklusi mnogo krajši, sedaj pa traja kriza že tretje leto zapored: »Da je nekaj hudo narobe, dokazuje vse večje število svinjskih farm, ki so proizvodnjo morale ustaviti. Ne gre le za manjše proizvajalce, ugašajo tudi velike farme, kot so Draženci in Podgrad recimo, kolikor vem, pa je tudi farma v Ihanu v težki krizi, morda tudi pred propadom.
Klanje je v Avstriji cenejše
To bi moralo skrbeti tudi državo, saj gre za zelo resno opozorilo, da so cene in razmere v tej panogi zelo neugodne. Tudi administracije je mnogo preveč, v hlevske knjige je treba vpisovati vsako najmanjšo podrobnost, to vzame človeku čas, mnogo preveč časa, po drugi strani pa so raznorazne kontrole in inšpekcijski nadzori zelo pogosti. Zaradi vsega tega se mladi kmetje že lep čas za prašičerejo ne odločajo več, kajti pogoji so res nevzdržni.«
Nič bolj optimističen ni bil Branko Valenko iz Kmetijske zadruge Ptuj, ki je ugotovil, da je bilo lani sicer prašičev še dovolj, letos pa se je odkup zmanjšal že za 30 odstotkov. Če ne bi stanja reševali z nakupom odojkov od drugod, pa bi bil padec še veliko večji. Po njegovi oceni so cene prašičev sicer primerljive z evropskimi, na splošno pa je ocenil, da je stanje v prašičereji zaradi že omenjenih zadev dejansko neugodno, čeprav se je zadnja dva ali tri mesece proizvodnja na kmetijah spet nekoliko izboljšala.
Poleg naštetih težav pa je Marjan Hergan opozoril še ne nesprejemljive cene storitev v klavnični industriji, saj je pri nas povprečna cena za kilogram zaklane živali 0,28 evra, v sosednji Avstriji pa je ta
cena 0,18 evra; torej je klanje v Avstriji cenejše kot pri nas. Če želimo v Sloveniji doseči ugodnejše razmere na področju prašičereje, pa je nujno zagotoviti večji poudarek selekcij-skemu področju ter prilagoditi oziroma doseči znižanje cen mesnopredelovalne industrije na sprejemljivo raven. Prašiče-rejci pa so trdno prepričani, da so previsoke tudi marže in trgovski rabati, saj znašajo tudi do 30 odstotkov in več.
Kritični so bili tudi ob analizi samooskrbe s svinjskim mesom v Sloveniji, saj je delež lastne proizvodnje v vidnem upadanju, uvoz svinjskega mesa pa vse večji, predvsem iz sosednje Madžarske, kjer je proizvodnja mesa skoraj brez nadzora, nekontrolirana pa je tudi prodaja antibiotikov in drugih zdravil, tako da slovenski kupec nikoli ne ve, kakšno je to meso, predvsem pa, ali je zdravo, še posebej, ker večina predelovalcev mesne industrije tako meso uporablja za razne mesne in suhomesnate izdelke. V trgovinah pa nima nihče tega mesa ustrezno označenega, kot zahteva pravilnik, dovolj je, če napišejo, da gre za meso iz uvoza. Zato so kljub dejstvu, da živinska krma za vzrejo prašičev
ni problematična, saj so cene žitaric trenutno dokaj ugodne, ugotovili, da samooskrba s svinjskim mesom iz omenjenih razlogov ne zadošča.
Vzrokov za trenutno slabo stanje v tej kmetijski panogi v Sloveniji je torej več, vsi pa še naprej neugodno vplivajo na stanje v prašičereji na državni ravni. Zapiranja prašičjih farm lahko resno ogrozi tudi obstoj mesnopredelovalnih obratov in posledično še koga, zato bo po mnenju odbora za prašičerejo potrebno čim prej učinkovito ukrepati, da ne bo prepozno. Čeprav se tudi oni zavedajo, da je problem prašičereje globalnega značaja in da več ali manj ogroža pridelovalce po vsej Evropi.
Nekaj možnosti za izboljšanje stanje na tem področju v državi vidijo prašičerejci tudi v večjem in tesnejšem sodelovanju Zadružne zveze Slovenije s Kmetijsko-gozdarsko zbornico, saj je razdor v panogi po njihovem mnenju nesmiseln, kajti vsi se morajo zavedati, da se brez ustreznega sodelovanja, z roko v roku, kot pravijo, slovenskim kmetom, še posebej prašičerejcem, ne obetajo boljši časi.
M. Ozmec
Uvodnik
Opeharjena starost
Naj se sliši še tako zlajnano, nihče me ne bo prepričal, da ne bi verjel prvakinji slovenskih upokojencev, nekdaj ugledni zdravnici, ki se je pogumno spravila nad Vzajemno in njen »skorumpiran« način gospodarjenja. Upokojena doktorica medicine, ki zagotovo ve za marsikatero nečednost iz zakulisja, je zbrala dovolj poguma in javno pozvala vse poštene Slovence, da se ji v tem boju za pravico in poštenje organizirano pridružijo.
Mar ne bi bilo bolj prav, da bi sredstva iz blagajne Vzajemne namenjali za izboljšanje zdravstvenih storitev, ne pa, da jih usmerjajo v druge, komercialne namene, čeprav je vzajemna ne-profitna organizacija. Verjamem ji, da obstajajo dokazi o tem, da so najmočnejši »vzajemniki« želeli to zavarovalnico kar sami olastniniti, baje po podobno zakrivljeni poti, kot so šle tovarne. In verjamem ji tudi zato, ker so se v akcijo zbiranje podpisov za izredno skupščino Vzajemne, s katero želijo zamenjati nadzornike, poleg več tisoč slovenskih upokojencev pridružili tudi mnogi upokojeni strokovnjaki, intelektualci!
Namigovanja »fantov iz Vzajemne«, ki so po njenem prepričanju nedvomno pametni, a jim očitno manjka modrosti, saj trdijo, da naj bi za akcijo Zveze društev upokojencev Slovenije stala zavarovalnica Triglav ali celo dve levo usmerjeni politični stranki, je ugledna in pokončna državljanka upravičeno ocenila kot hudo podcenjevanje starejših, za katere verjamem, da jim modrosti ne manjka. V smeh me spravlja njeno razmišljanje o kombinaciji mladostnega zaleta ter modrosti, kar je običajno zmagovalna kombinacija, a kaj, ko po njenem prepričanju Sro-tu, Bavčarju in še komu, ki imajo denarja na pretek, manjka prav modrosti. Zato se dogaja to, kar se.
Verjamem ji tudi zaradi tega, ker ima za sabo okoli 250.000 starejših in modrih ljudi, ki so združeni v 468 slovenskih društvih upokojencev, in verjamem ji tudi zaradi tega, ker me - odkrito povedano - zelo boli, da imamo v državi okoli 20 odstotkov upokojencev, ki prejemajo pokojnino, nižjo od 400 evrov. Pa se kljub temu znajdejo in preživijo, čeprav mnogokrat tudi ob polenti in mleku in še celo pomagajo svojim otrokom ter vnukom, ki imajo svoje težave. To je humano, vse drugo, kar se dogaja z upokojenci, pa žal ne, to je sedaj očitno. Je pač tako, upokojenci imajo modrost, a žal ne dovolj denarja, pri nekaterih na hitro obogatelih Slovencih pa je verjetno res ravno obratno.
M. Ozmec
-
Foto: M. Ozmec
Reja prašičev je v Sloveniji v zadnjih dveh letih močno upadla, zato pa se je uvoz svinjskega mesa bistveno povečal.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Jubilejni, 40. festival domače zabavne glasbe
Prvi večer čudovit, drugega preprečil dež
Letošnji, jubilejni 40. festival domače zabavne glasbe Slovenije Ptuj 2009 je bil zagotovo eden lepših doslej, zapomnili si ga bomo po čudovitem vremenu, odličnih ansamblih in melodijah ter polnem dvorišču navdušenega občinstva iz vse Slovenije, med katerimi je bilo tudi tokrat nekaj močnih navijaških skupin.
teti in nagrado zlati orfej prisodila ansamblu Pajdaši iz Črenšovcev, ki je prejel tudi denarno nagrado 850 evrov. Nagrado za najboljši ansambel med ostalimi zasedbami, zlati orfej ter 850 evrov, je prejel ansambel Donačka iz Rogatca. Korenovo plaketo za najboljšo vokalno izvedbo so si pripela dekleta ansambla Iskrice iz Laškega, prvo nagrado za besedilo in 650 evrov pa je že šestič prejel Marko Kočar za besedilo skladbe Le srcu je treba verjeti.
Televizijski gledalci in radijski poslušalci so z glasovanjem prek telefonov največ glasov in denarno nagrado 1000 evrov namenili skladbi Na valentinovo v izvedbi ansambla Malibu in Mirka Šlibarja, ki je skupaj z Božidarjem Wolfandom Wolfom tudi avtor skladbe. Na drugo mesto je televoting uvrstil skladbo Naša dežela praznuje, ki jo je izvajal Ansambel Roka Žlindre, na tretje mesto pa se je uvrstila skladba Na okence trkam v izvedbi ansambla Zdomarji.
Občinstvo na prireditvenem prostoru je z glasovanjem prek glasovnic prvo mesto in nagrado 850 evrov prisodilo Ansamblu Roka Žlindre, na drugo mesto se je uvrstil ansambel Zdomar-ji, na tretje pa Donačka.
V revijalnem delu prvega večera je med štetjem glasov ptujsko občinstvo navdušil legendarni ansambel Štirje kovači, najstarejši še delujoči ansambel domače glasbe, ki letos praznuje že 55 let neprekinjenega delovanja.
m |
A m
Foto: M. Ozmec
Televizijski gledalci in radijski poslušalci so prvo mesto prisodili ansamblu Malibu iz Ilirske Bistrice.
Foto: M. Ozmec
Donačka iz Rogaške - najboljši ansambel med zasedbami, ki niso kvintet.
Svojo vlogo sta odlično opravila tudi voditelja večera Natalija Škrlec in Peter Kirič, ki sta bila oblečena v oblačila modne kreatorke Barbare Plavec, scenarij je pripravil Jože Bračič, sceno pa Jože Napotnik. Za celotno produkcijo festivala ter radijske in televizijske prenose je skrbela ekipa regionalnega centra RTV Slovenije iz Maribora.
Večer spominov prepodil dež
Čeprav je drugi festivalski Večer spominov preprečil dež, je bilo med arkadami Minoritskega samostana na Ptuju živahno in veselo tudi v soboto, 22. avgusta. Še sreča, da je popoldansko generalko televizija v celoti posnela, tako da bodo o tem pripravili posebno oddajo, ki bo na sporedu v jesenskem času.
Kljub grozeči vremenski napovedi se je drugi festivalski večer pričel še dokaj optimistično, saj so obiskovalci
Sicer pa se je za nagrade na letošnjem ptujskem festivalu v prvem tekmovalnem večeru, v petek, 21. avgusta, potegovalo 11 izbranih ansamblov, ki so se okoli 2000-glavi množici navdušenega občinstva predstavili s po dvema skladbama. Nastopili so Modri val iz Kopra, Zdomarji iz Ribnice na Dolenjskem, Fantje z vasi iz Preddvora pri Kranju, Gorski cvet iz Vipave, Ansambel bratov Gašpe-rič iz Ptuja, Ansambel Roka Žlindre iz Sodražice, Vrt iz Oplotnice, Malibu in Mirko Šlibar iz Ilirske Bistrice, Iskrice iz Laškega, Donačka iz Rogatca ter ansambel Pajdaši iz Črenšovcev. Poleg občinstva
Organizatorji se za sodelovanje toplo zahvaljujejo generalnemu pokrovitelju letošnjega festivala Perutnini Ptuj ter pokroviteljem Mestni občini Ptuj, Zavarovalnici Maribor in Trgovinam Jager.
Korenovo plaketo za najboljšo vok festivalu pripele Iskrice iz Laškega
Foto: M. Ozmec
Najboljši kvintet - Pajdaši iz Črenšovcev
Marko Kočar (s plaketo v roki) je p besedilo.
na prireditvenem prostoru je njihovo izvedbo ter posamezne skladbe ocenjevala strokovna komisija organizatorjev, ki so jo letos sestavljali Franc Lačen, Urška Čop Šmaj-gert, Štefan Petek, Ivo Umek in Damijan Kolarič; besedila sodelujočih avtorjev pa je ocenjevala komisija v sestavi Jože Šmigoc, Liljana Klemen-čič in Jože Skubic.
Strokovna komisija je za najboljši ansambel med kvin-
Foto: M. Ozmec
Korenovo plaketo za najboljšo vokalno izvedbo so si na letošnjem festivalu pripele Iskrice iz Laškega.
Foto: M. Ozmec
Marko Kočar (s plaketo v roki) je prejel prvo nagrado za najboljše besedilo.
pričeli prihajati že okoli 19. ure, ko še je sijalo sonce. Organizatorji pa so se skupaj s člani televizijske ekipe zaskrbljeno ozirali v nebo, kjer so se pričeli kopičiti temni oblaki. In ob 20. uri, ko bi se moral Večer spominov uradno začeti, je prispelo sporočilo, da je okrog Maribora že hud naliv s točo, zato so se organizatorji odločili, da s pričet-kom še malce počakajo. Le nekaj minut za tem so padle
prve kaplje dežja, nekateri so odprli dežnike, ki so na ptujskih festivalih skoraj obvezna oprema, drugi so smuknili pod arkade, televizijska ekipa pa je hitro pričela pospravljati kamere in opremo.
Da bi neprijetno vzdušje nekoliko popravili, je med arkadami zazvenelo igranje in petje pogumnih Celjanov, ki so med občinstvom poželi gromek aplavz, mnogi pa so zapeli tudi sami. Čeprav je
Foto: M. Ozmec
Občinstvo na prireditvenem prostoru je največ glasovnic in prvo mesto prisodilo Ansamblu Roka Žlindre iz Sodražice.
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
V revijalnem delu so nastopili Štirje kovači.
bila odločitev težka, jo je direktor festivala Jože Bračič po posvetu z vremenarji in televizijski moral sporočiti občinstvu. Zoran Turk, ki bi skupaj z Danico Godec moral voditi Večer spominov, je stopil na oder in občinstvu naznanil, da zaradi dežja žal prireditve ni možno speljati ter dodal, da je na srečo televizijska ekipa v celoti posnela popoldansko generalko, tako da bodo lahko o tem pripravili posebno oddajo, ki naj bi bila na Televiziji Slovenija na sporedu v jesenskem času.
Čeprav so bili tam vsi, ki so bili predvideni za nastop, mnogi ansambli so se na ta večer posebej pripravljali, nekateri so se zbrali samo za ta nastop, so se morali zadovoljiti z druženjem na skupni večerji v prostorih gostilne Perutnina Ptuj.
V Večeru spominov so na popoldanski generalki z venč-kom nagrajenih skladb nastopili ansambel Vitezi Celjski iz Celja, Zreška pomlad iz Zreč s skladbo Nekdo je nad nami, Ansambel Francija Zemeta in
Kvartet AS iz Vojnika pri Celju s skladbama Slovo in Najlepše je doma, Štrk iz Ljutomera s skladbama Dete moje zaspi in Srček moj, srček tvoj, Rosa iz Slovenj Gradca s skladbo Moč ljubezni, ansambel Spev iz Velenja s skladbo Ne moreš imeti vse, Štajerski baroni iz Starš s skladbo Mamki za praznik, Ansambel Vikija Ašiča iz Celja z venčkom nagrajenih skladb, Trim iz Maribora s skladbo Prijatelji, Ansambel Ekart iz Prepolj s skladbami Tam, kjer je srce, Naša Minka in Tebi Soča, Novi spomini iz Novega mesta s skladbo Pet minut, ansambel Vrt iz Oplo-tnice z venčkom nagrajenih ansambla Bratje iz Oplotnice, Ansambel Franca Korbarja s prijatelji in Stiški kvintet iz Ljubljane z uspešnico Orlek Kraški ter ansambel Prerod iz Ptuja z venčkom na ptujskem festivalu nagrajenih skladb. O tem, kdaj bo televizijska oddaja o Večeru spominov na 40 ptujskih festivalov na sporedu, vas bomo še obvestili, ko bomo izvedeli za točen datum.
Z letošnjim prvim delom festivalom je bil zadovoljen Jože Bračič, direktor družbe Radio-Tednik Ptuj: »Ocenjujem, da je bil petkov tekmovalni večer na zavidljivem nivoju tako po organizacijski kot vsebinski plati. Žal pa nam je drugi večer naše veselje spet pokvarilo vreme, kajti dobro vemo, da je naše občinstvo zaradi tega izgubilo res vrhunsko predstavo - najlepše melodije, največje uspešnice vseh 40 ptujskih festivalov. Še sreča, da je televizija v celoti posnela popoldansko generalko ter zagotovila, da bo oddaja Večer spominov na ptujskem festivalu na sporedu že jeseni. Kot tolikokrat doslej ponovno ugotavljamo, da v Ptuju močno pogrešamo pokrit poletni prireditveni prostor, saj bi z njim razen za naš festival zagotovili ustrezne pogoje tudi za marsikatero drugo kulturno ali zabavno prireditev. Vremenska negotovost, ki se zaradi prireditev pod milim nebom ponavlja iz leta v leto, je preveliko breme tako s psihičnega kot finančnega vidika. Kljub vsemu pa sem, v celoti gledano, s praznovanjem 40-letnice našega festivala zadovoljen, saj se je ponovno
Na večerji po sprejemu je podžupan mestne občine Ptuj mag. Miran Kerin presenetil z veliko torto, ki jo je udeležencem festivala podaril župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan.
pokazalo, da naša prizadevanja in strogost strokovne komisije rojevajo vedno večje uspehe na področju domače zabavne glasbe v Sloveniji.«
Zadovoljen pa je bil tudi predsednik strokovne komisije Franc Lačen: »Moram reči, da je bila kvaliteta posameznih ansamblov letos zelo dobra. Pozna se, da je svoje opravil že predizbor v Predd-
voru. Škoda le, da sodeluje iz leta v leto manj klasičnih kvintetov. Sicer pa so bili s kvaliteto in celotno izvedbo festivala zadovoljni tudi drugi člani strokovne komisije, trdno pa smo prepričani, da so najvišje festivalske nagrade prišle v prave roke.«
Festivalsko prireditev je neposredno prenašala Televizija Slovenije, poleg tega
pa še Televizija Maribor, Radio Maribor in Radio Ptuj. Izšli sta tudi dve festivalski zgoščenki - prva z enajstimi izbranimi skladbami letošnjega festivala, druga z 21 najpriljubljenejšimi skladbami dosedanjih 40 festivalov; obe sta še vedno naprodaj v prostorih družbe Radio-Te-dnik Ptuj.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Da bi razpoloženje vsaj nekoliko popravili, so se opogumili Celjani in domače viže so zadonele pod arkadami, mnogi pa so z njimi tudi zapeli.
Foto: M. Ozmec
Svojo nalogo je odlično opravil tudi voditeljski par Natalija Škrlec in Peter Kirič, ki sta tokrat blestela v oblačilih modne kreatorke Barbare Plavec.
Začelo se je optimistično, saj so bili prvi sedeži na dvorišču minoritskega samostana zasedeni že kmalu po 19. uri.
Videm • Podpisane pogodbe za modernizacijo cest
770.000 evrov za pet cestnih odsekov
Denar, ki v občine priteka iz naslova 23. člena Zakona o financiranju občin (ZFO), le-te porabljajo za različne namene; v občini Videm ga bodo v tem in naslednjih dveh letih vložili v modernizacijo petih oziroma sedmih cestnih odsekov. Župan Vidma Friderik Bračič in direktor Cestnega podjetja (CP) Ptuj, d. d., Martin Turk, sta sredi minulega tedna namreč podpisala pogodbe za modernizacijo petih cest v skupni vrednosti 768.552, 60 evrov (vključno z DDV).
Foto: SM
Župan občine Videm Friderik Bračič in direktor izbranega izvajalskega podjetja Martin Turk (Cestno podjetje Ptuj, d. d.), sta kar nekaj časa, ob asistenci direktorice občinske uprave Darinke Ra-tajc, podpisovala pogodbe za modernizacijo petih cestnih odsekov v skupni vrednosti nekaj manj kot 770.00 evrov.
Foto: SM
Med cestami, ki bodo letos deležne razširitve s kolesarsko stezo in pešpotjo, je tudi nadaljevanje ceste skozi Šturmovce, a le do zadnjih hiš in ne do občinske meje, saj še vedno ni znano, kje bo tekla t. i. hitra cesta.
CP Ptuj je bilo kot najugodnejši ponudnik izbrano na javnem razpisu, dela na petih cestah pa so se po zagotovilu direktorja Turka začela takoj po podpisu pogodb in morajo biti končana v pogodbenem roku 50 dni. Na plačilo faktur za opravljeno delo pa bodo v podjetju po besedah direktorja pač počakali, saj bo financiranje potekalo skladno s finančnimi prilivi iz državne blagajne v letošnjem in naslednjem letu, sicer pa je bilo »odloženo« plačilo tudi eden od pogojev za izbiro izvajalca.
Občina bo, kot je pojasnil župan Bračič, sama pokrila stroške DDV, ki znašajo približno 156.000 evrov, večino preostale vsote (gre torej za dobrih 612.000 evrov) pa bo
zagotovila, kot povedano, iz 23. člena ZFO. Po podatkih, ki jih je posredovala direktorica občinske uprave Darinka Ratajc, občini Videm po omenjenem zakonu v letih 2009 in 2010 pripada po 271.238 evrov, v letu 2011 pa naj bi ta znesek nekoliko presegel 339.000 evrov. »Za zadnje leto, 2011, predvidevamo modernizacijo še dveh odsekov cest, tako da bomo skupen znesek vseh treh let v celoti izkoristili,« je še pojasnila Ra-tajčeva.
V Vidmu bodo tako v naslednjem mesecu in pol deležne prenove oz. preplastitve in razširitve štiri ceste, in sicer: cesta Tržec smer Skrbinšek (74.055 evrov), Videm-Mar-kovci (228.782 evrov), cesta Lancova vas-Rajh (275.039 evrov) in Spodnja Pristava (110.405 evrov), medtem ko
se bo cestni odsek v dolžni 800 metrov Žerak (Vareja) asfaltiral povsem na novo, saj gre za makadamsko cesto, za vrednost dobrih 80.000 evrov. »Cestni odsek Videm-Markovci se bo razširil na širino vozišča šest metrov s kolesarsko in peš potjo, kot je to že deloma narejeno, vendar le do zadnjih hiš v Šturmovcih, ne do občinske meje, saj še vedno ni jasno, kje bo v prihodnje tekla t. i. hitra cesta,« je ob razgrnitvi podatkov povedal župan Bra-čič. Skupno bo občina s podpisom zadnjih petih pogodb bogatejša za šest kilometrov novih asfaltnih prevlek, pretežno v nižinskem delu.
Lani 24,
letos 13 kilometrov novega asfalta
»Lani smo uspeli asfaltirati 24 kilometrov cest, letos pa veliko naložbenega denarja namenjamo v izgradnjo vodovoda in kanalizacije. Dobrih 930.000 evrov izključno lastnih sredstev, saj na razpisu šolskega ministrstva nismo uspeli dobiti dovolj točk za sofinanciranje, pa gre za obnovo selske OŠ, zato bo novega asfalta za približno deset kilometrov, oziroma 13, če k temu priračunamo še cestni odsek 'gasilska trojka', s katerim se navezujemo na občino
Podlehnik, ki tudi ureja svoj del te cestne povezave,« je še pojasnil župan, pri čemer ni zavrnil možnosti, da bo občina, če bo potrebno, najela kredit, za katerega že ima soglasje oziroma sklep občinskega sveta v višini 700.000 evrov.
»V celotni občini imamo skupno okoli 280 kilometrov javnih poti in lokalnih cest, neasfaltiranih, ki so pretežno v haloškem območju, pa je še za približno 80 kilometrov in ob takšni dinamiki financiranja menim, da bi lahko asfaltirali vse pomembnejše ceste v približno petih letih,« je ocenil Bračič, a ob tem tudi priznal, da bodo že asfaltira-
ne ceste vmes potrebne tudi nove preplastitve. Prav makadamske ceste pa so jo najbolj skupile tudi v zadnjem avgustovskem neurju letos; po prvih podatkih občinske komisije za oceno škode je bilo bolj ali manj poškodovanih deset odsekov cest v vrednosti slabih 77.000 evrov, škodo pa je utrpelo tudi 126 objektov; na katerih se je ocenila na cifro 113.000 evrov, skupno torej za 190.000 evrov; za sanacijo stavb bodo zaenkrat morali poskrbeti občani kar sami, poškodb na cestah pa se je že lotil občinski režijski obrat.
SM
Koliko stane kilometer asfalta?
Brez upoštevanega DDV bodo v Vidmu po pogodbah za razširitev in preplastitev približno 5,2 kilometra cest (800 metrov in dobrih 80.000 evrov gre na račun prvega asfalta v Vareji) odšteli dobrih 530.000 evrov, kar pomeni približno 100.000 evrov na kilometer. Da gotovo obstaja cenovna razlika med (zgolj) preplastitvami in širitvami enega kilometra ceste v nižinskem pasu na eni strani ter prvim polaganjem asfalta na makadamske ceste v haloškem hribovju na drugi strani, je direktor CP Ptuj Martin Turk sicer potrdil, ni pa mogel povedati, kakšna je ta cenovna razlika: »To je odvisno od veliko dejavnikov, tudi ali predvsem od geološke sestave tal, samega terena in nagibov, odvodnjavanja ... Nikakor ne morem povedati niti približne cifre, koliko lahko stane kilometer asfaltne ceste, saj so cenovni razponi od 100 do preko 200.000 evrov pri enem samem kilometru.«
Ptuj • Cestna dela na Potrčevi in Zagrebški cesti
Dostop do bolnišnice ne bo oviran
Ob koncu del prve faze na Potrčevi cesti smo se na Občini pozanimali, kdaj se začnejo dela druge faze in kaj pravzaprav ta zajemajo, zanimalo nas je tudi, kako bo urejen neomejen dovoz do ptujske bolnišnice in zdravstvenega doma.
Kot nam je povedal mag. Janko Širec, vodja oddelka za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo, se je prva faza na Potrčevi cesti v teh dneh že končala, ko so delavci še označili talno signalizacijo, hkrati pa se bo v prihodnjih dneh začela že druga faza, in sicer ko bo gradbeno dovoljenje pravnomočno; bilo je namreč že izdano, vendar še ni pravnomočno.
Druga faza zajema dela od Splošne bolnišnice Jožeta Potrča do križišča z Volkmerjevo cesto, zajema pa izgradnjo celotne infrastrukture od fekal-ne in meteorne kanalizacije do vodovoda, nato pa ureditev pločnikov in kolesarskih poti na obeh straneh ceste, in kar je najpomembneje, izgradnjo krožišča pred bolnišnico.
Na vprašanje, kako bo urejen neomejen dostop do bolni-
šnice in zdravstvenega doma, nam je mag. Širec povedal, da so imeli z vodstvom obeh ustanov kar nekaj sestankov in usklajevanj, pri tem pa so našli rešitev, ki je ugodna za vse. So-
deloval je namreč tudi gospod Grabrovec in pravzaprav sam ponudil rešitev, saj bo nadomestna pot do zdravstvenega doma in bolnišnice potekala po dovozni poti centra Plata-
na in bo v uporabi kar se da malo časa za urgentne potrebe obeh, kar je usklajeno tako z direktorjem Bolnišnice dr. Robertom Čehom kot z direktorico Zdravstvenega doma dr. Metko Petek Uhan. Kot je še povedal, so razmišljali o vzpo-
redni urgentni poti z druge strani, s parkirišča, vendar je na koncu pretehtalo mnenje dr. Čeha, da bi morali ljudje, če bi zaradi urgentne situacije pripeljali do sedanjega vhoda, ki bo zaprt, nato prevoziti še cel krog na drugo stran, kar pa
%-j,
je lahko v nekaterih trenutkih tudi usodno.
Dela na Potrčevi cesti bodo v celoti zaključena predvidoma oktobra.
Dela na Zagrebški cesti
Na Zagrebški cesti trenutno poteka izgradnja pločnika in javne razsvetljave. Dela, ki so se začela s strani Suhe veje, so že končana, trenutno pa potekajo še od bencinske črpalke proti podjetju Žlahtič. Mizarstvo Žlahtič namreč namesto plačila komunalnega prispevka vlaga v izgradnjo primarne infrastrukture, Mestna občina pa je še istočasno naročila izgradnjo pločnika in razsvetljave od krožišča pri bencinski črpalki do podjetja Žlahtič. Dela bodo končana v septembru.
Patricija Babosek
voz urejeno.	Dela na Zagrebški cesti naj bi bila kmalu končana.
Ptujska Gora • Četrti Rožmarin fest
Ponovno v znamenju kulturne dediščine
Turistično društvo Ptujska Gora in folklorno društvo Rožmarin iz Dolene sta že četrto leto na ptujskogorskem trgu poskrbeli za popestritev kulturnega dogajanja. Občini Majšperk in Videm skupaj sodelujeta pri predstavitvi kulturne dediščine obiskovalcem.
Po 15. avgustu, ko se na Ptujski Gori zbere ogromno romarjev od blizu in daleč, sledi Rožmarin fest. Že četrto leto, kot je povedala Vilma Angel, predsednica Turističnega društva Ptujska Gora, se trudijo za kulturno dogajanje. To je letos potekalo od četrtka, 20., do nedelje, 23. avgusta. Turistično društvo Ptujska Gora in folklorno društvo Rožmarin Dolena sta dogajanje postavili na trg pred Marijino cerkev; izjema je bil le sobotni večer, ki je zaradi dežja potekal v telovadnici Osnovne šole Majšperk. Novost letošnjega Rožmarin festa so bile otroške delavnice ter predstavitev slovenskega ljudskega slovstva in ljudskih kostumov.
»Danes bo moč na odru videti harmoniko, cimbale, klarinet, violino in kontrabas. Upamo, da bodo ljudje prišli in da bodo
Foto: Natalija Gajšek
V petek je na trgu Ptujske Gore nastopila skupina Mlada beltin-ska banda.
želeli poslušati to glasbo, da bodo z nami sodelovali. Igramo etno, naša želja je nadaljevati kulturno tradicijo prekmurske
glasbe,« je David Santro, harmonikar Beltinske bande, povedal pred nastopom. Osrednji dogodek je bil ne-
Gorca • Odprtje etnografske zbirke in še kaj
Za krepitev turizma in druženja domačinov
Predstavniki turističnega društva, ki je pripravilo prireditev, so ponosno predstavili svoje dosedanje delo, ki pa še ni povsem končano. Predsednik Turističnega društva Milan Vi-dovič je v uvodnem nagovoru povedal, da je ta prireditev za društvo posebnega pomena. »Lani smo praznovali desetletnico delovanja in nizali uspehe drugega za drugim. Danes pa se lahko znova pohvalimo z dvema novima pridobitvama za društvo, občino in celotne Haloze. Dolgoletne sanje našega društva so končno uresničene. Že nekaj let smo intenzivno vlagali vse napore, da bi postavili etnografsko zbirko na prostem, saj so nam krajani že nekaj časa ponujali najrazličnejše eksponate, ki so jim bili doma v napoto ali so želeli, da ugledajo luč sveta na mestu, ki jim pritiče. Tako smo takoj po novem letu
smo pričeli pripravljati načrte za etnografsko zbirko.«
Projekt izgradnje je s predanostjo vodil Ivan Golub s pomočjo številnih članov društva in občine. Objekt ni stara vini-čarija, pač pa novogradnja, ki se vključuje v domače okolje. Zbiranje razstavnih eksponatov sta vodila Franc Butolen in Jože Vaupotič. Poleg številnih dona-torjev in ostalih, ki so finančno pomagali pri izvedbi obeh projektov, ne bi bilo ničesar brez predanih članov turističnega društva, ki jim ni bilo žal prostega časa, ki so ga preživeli tukaj v dobrobit celega kraja.
Že nekaj let pa so imeli v načrtu knjigo, v kateri bi zapisali šege in navade Haloz. Knjiga Na mavrični strani Haloz je dalj časa, zadnje leto pa se je le oblikovala v rokah domačinov, krajanov, sodelavcev in celotnih Haloz. Vodja projekta je
deljski folklorni nastop. Maja Glaser, ki ne samo da je idejni vodja Rožmarin festa, ampak tudi vodi folklorno skupino Rožmarin iz Dolene, je dogodek predstavila z besedami: »Kot društvo prijateljujemo z mnogimi folklornimi skupinami in prav je, da se te predstavijo. Ljudsko izročilo je namreč trdno zapisano v zgodovino naroda s kulinariko, oblačili, glasbo. Ljudje naj spoznajo, kaj skrivamo Slovenci v svojem jedru.« Na festivalu folklore so nastopili: folklorno društvo Rožmarin Do-lena, mladinska in veteranska folklorna skupina ter tambura-ši folklorne skupine Predgrad, folklorna skupina Kulturnega
društva Otona Župančiča Arti-če, folklorna skupina Šmarječa-ni Kulturnega društva Pernica in Kulturno prosvetno društvo Staneta Petroviča Hajdina. »Letos smo žal videli plesati le slovenske skupine, odpovedala nam je hrvaška, na katero smo računali, zadnji trenutek pa nadomestila nismo mogli najti. Ti pa, ki so bili, so zelo kakovostni in vredni ogleda,« je povedala Vilma Angel.
Županja občine Majšperk Darinka Fakin je za Štajerski tednik povedala, da prireditev sovpada s prireditvami občinskega praznika in da je vesela, ko se v občini veliko dogaja. Zaupala nam je tudi, da ji je osre-
dnja prireditev, kjer je možno primerjati kulturo različnih regij, najbolj všeč, ji je pa prijetno obiskati vse.
Z nedeljo se je Rožmarin fest do naslednjega leta poslovil, predsednica turističnega društva je zagotovila, da lahko govorimo o tradicionalnih prireditvah, ki se bodo ponavljale, in upa, da bodo z leti, naslednje leto bo to že peto, rastlo tudi število obiskovalcev. Rožmarin fest se je zaključil z gledališko predstavo Čistilka Marija KPD Staneta Petroviča iz Hajdine. Od 16. avgusta je bila v galeriji Turističnega društva razstava Od zrna do kruha, ki so jo pripravili ljudski pevci in aktiv žena folklornega društva Rožmarin Dolena. Je pa Vilma Angel izpostavila problem finančnih sredstev, upa namreč, da bodo sponzorji v prihodnje bolj pristopili h kulturnim in ne le k športnim prireditvam: »Če se bo uredilo finančno, bo zagotovo naš festival v bodoče. Vsak po svoji strani poskuša pridobiti sredstva, tako je folklorno društvo iz Do-lene pridobilo sredstva preko javnega sklada za kulturne dejavnosti, mi pa preko Turistične zveze Slovenije.«
Natalija Gajšek
Preteklo soboto se je na sončnem griču Gorca zbrala množica ljudi na prireditvi, kjer so odprli etnografsko zbirko, Zdenka Golub je predstavila knjižno novost Na mavrični strani Haloz, že tradicionalno pa so postavili klopotec ter podelili priznanja za ocenjevanje domov.
Foto: Patricija Babosek
Zbirko so si obiskovalci po slavnostnem odprtju z zanimanjem ogledali.
bila Zdenka Golub s številnimi sodelavci.
Župan Marko Maučič je izrazil zadovoljstvo nad narejenim delom. »Postavljeni objekt bo služil ne le kot spomenik, pač pa tudi kot mesto druženja. Dokaz, da podpirate ta cilj, je današnja množična udeležba, kar je največja nagrada vsem tistim, ki so aktivno sodelovali.« Obenem se je zahvalil turističnemu društvu za požrtvovalnost, nato pa skupaj s predsednikom turističnega društva Milanom Vi-dovičem in Ivanom Golubom etnografsko zbirko na prostem s prerezom traku predal namenu.
Po odprtju je sledila še podelitev priznanj, ki so jih za najlepše urejene domove prejeli Danica in Milan Vidovič iz Za-kla 13 b, Lizika in Bruno Luke-žič iz Podlehnika 1 b ter Anica in Franc Arnuš iz Podlehnika 80 a. Za najlepše urejeno domačijo je prejela priznanje domačija Mrčinko (Žrvenjak) iz Sedlaška 100, ki ima ohranjenih veliko število etnografskih eksponatov. Priznanje za ohranjanje arhitekturne dediščine so prejeli družina Šprah - Grahovi (po domače) iz Podlehnika 89 za hišo, ki je bila postavljena leta 1879, Rozalija Pernek iz Sedlaška 11 za ohranjanje dediščine in vsakoletno postavitev klopot-ca ter Nada Milošič in Slavko Va-upotič iz Stanošine 8 za vsakoletno postavitev klopotca. Vidi se, da ljudje cenijo svoje okolje, prav tako pa si nekaj zaslug lahko privzame TD Podlehnik, ki že deset let vzpodbuja urejenost okolja.
Patricija Babosek
Dornava • 16. lukarski praznik
Dan, ko zavladajo lukarji
V Dornavi je minulo nedeljo potekal že 16. lukarski praznik. Ob tej priložnosti so se zbrali ljubitelji te tradicionalne začimbe, na ogled je bila razstava dobrot, ki jo je spremljal bogat kulturni program.
Ponovno je minilo leto in znova je vroč avgust, ko dorna-vski lukarji praznujejo svoj praznik. Kot vsako leto pripravijo program, s katerim predstavijo tradicijo lukarije ter življenjski in delovni utrip tega kraja in ljudi nekoč in danes.
Letošnja razstava je podobno kot vse razstave v preteklosti nosila sporočilno vrednost, povezano z njihovimi koreninami. Poudarek letošnje razstave je bil na domači obrti - lončarstvu, ki sodi med najstarejše obrti pri nas. Medse so povabili lončarja
Franca Zelka iz Pečarovcev, ki je pokazal, kako na lončarskem vretenu nastajajo lončeni izdelki. Na razstavi so si lahko obiskovalci poleg lončarskih izdelkov ogledali fotografije praznovanja prejšnjih let, pridne gospodinje pa so razstavile številne jedi, saj je del razstave namenjen predstavitvi kulinaričnih specialitet. Vse skupaj so dopolnili še številni izdelki aranžerske sekcije, ki je v celoti poskrbela za postavitev razstave.
Kot je povedala predsednica turistično-etnografskega dru-
štva Lukarji Marija Belšak, si v društvu prizadevajo za ohranjanje običajev, ker je veliko starejših dejavnosti že šlo v pozabo, še več pa jih bi, če jih ne bi ohranjali na takšen način. V programu so nastopili številni ljudski pevci, predstavili so starodavne običaje, lukarce so predstavile potek pletenja luka v krence, nastopili pa so tudi mladi lukarji iz osnovne šole, ki so dokazali, da se za ohranjanje tradicije ni bati.
Patricija Babosek
Letošnja razstava je govorila o lončarstvu.
Foto: Patricija Babosek
Haloze, Slovenske gorice • Škoda spet velika
V vinogradih za pol milijona evrov škode
Neurja, ki si zadnje leto kar sledijo, povzročajo nemajhno škodo (tudi) na kmetijskih površinah. O katastrofalni žetvi po zgodnje poletni moči smo že poročali, zadnji nalivi z vetrom in točo v noči s tretjega na četrti avgust pa so pustošil tudi po vinogradih, tokrat še najbolj v občini Podlehnik in deloma v Majšperku ter Vidmu.
Vlada sicer ni izdala dekreta za popis škode na kmetijskih zemljiščih kot je to storila za stavbne objekte, kar pomeni, da imajo občinske komisije zvezane roke. So si pa teren že ogledali kmetijski svetovalci s ptujskega KGZ in vseeno pripravili približne ocene škode na kulturah.
Andrej Rebernišek, specialist za vinogradništvo, je povedal, da se zaenkrat prva groba ocena škode po vinogradih bliža cifri pol milijona evrov: „Gre seveda za oceno skupne škode po letošnjih treh večjih neurjih. V zadnjem so bili najbolj prizadeti vinogradi v Halozah, zlasti v naseljih Gorca, Rodni vrh in območje okoli Dolene, ki sega deloma v Majšperk in deloma v Videm. Na teh predelih je ponoči je po vetru in med močnim dežjem padala še gosta, nekoliko drobnejša toča, ki je poškodovala zlasti grozdje. Sicer pa je orkanski veter porušil tudi armature; med najbolj prizadetimi so prav vinogradniki z Gorce v Podlehniku; kmetiji Jus je veter podrl okoli tretjino nasada, skupno pa se je podrla armaturna infrastruktura na približno dveh hektarjih vinogradov. Po oceni so tamkajšnji vinogradi prizadeti med 60- in 80-odstotno, na kakšni ožji lokaciji pa tudi 100 odstotno."
Drobni toči se v začetku avgusta niso popolnoma izognili
Zadnje neurje v začetku avgusta je Jusovim na Gorci podrlo tretjino vinograda, ki šteje 23.000 trsov.
niti vinogradi v Mestnem vrhu, Destrniku in deloma v Juršin-cih, le da je tokrat škoda vseeno precej manjša kot lanskega 15. avgusta, ko je katastrofalna ujma dobesedno pometla s trto. Kljub temu se nastala škoda ocenjuje med 40 in 60 odstotki.
Neprimerna in predraga zavarovanja
Dodatno težavo in nesrečo vinogradnikov predstavlja dejstvo, da še vedno večinoma nimajo zavarovanega grozdnega pridelka; zavarovan vinograd v Halozah je sploh izjemna redkost. Poleg tega, da je za-
varovanje precej drago (povprečna cena na hektar je med 400 in 500 evri letno), zlasti v kontekstu nizkih odkupnih cen grozdja in visokih stroškov dela, se vinogradniki zavarovanj otepajo tudi zato, ker zaenkrat zavarovalnice še nimajo postavk za ustrezno zavarovanje kvalitete pridelka, kot je to že vzpostavljeno za sadjarje. Tako recimo vinogradnik ne more uveljavljati škode zaradi izgube kvalitetnega razreda, kar je zlasti pomembno za tiste, ki prodajajo grozdje Ptujski kleti. Slednja ima namreč ostre kriterije in s tem pogojene tudi razlike v ceni, poleg tega pa grozdja, ki je preveč poškodovano, sploh ne odkupuje. Tako se vinogradniki lahko zavaru-
Po lanskem avgustovskem neurju s točo je bilo do letos na območju Slovenskih goric izkrčenih okoli 15 hektarjev povsem uničenih vinogradov (na fotografiji je viden del izkrčenega nasada), okoli 30 hektarjev pa se že zarašča.
jejo le za primere količinskega izpada pridelka in posledično dohodka, ne pa tudi za recimo nižjo (odkupno) ceno grozdja.
Andrej Rebernišek vinogradnikom, ki jih je zadnje neurje najbolj zadelo, svetuje, da naj se trte nikakor ne lotijo z bakrom: „Čim prej pa je že bilo potrebno iti v nasade na osnovi folpeta in če je večja poškodo-vanost listov tudi s foliarnimi gnojili v obliki aminokislin, da pospešimo celjenje ran. Nikakor pa v teh situacijah ne priporočamo uporabe bakra! Gre sicer za staro navado, vendar
Ptuj • Eno leto po neurju s točo
Sanacija v glavnem končana
V MO Ptuj, kjer je bilo v lanskoletnem neurju poškodovanih več kot pet tisoč objektov, smo se zanimali, kakšno je stanje leto dni po neurju. Stanje nam je predstavil vodja oddelka za gospodarske javne službe, kakovost, investicije in gospodarstvo MO Ptuj mag. Janko Širec.
»Za sanacijo oziroma odpravo škode po neurju s točo, ki je na našem območju divjalo 15. in 16. avgusta 2008, smo iz proračuna MO Ptuj in iz pridobljenih državnih intervencijskih sredstev najprej pokrili stroške intervencije, predvsem stroške gasilcev in nakupa folije, zatem pa smo nemudoma pričeli sanirati objekte javne infrastrukture in javnega pomena. Med prioritetami obnove so bili objekti šolske in predšolske vzgoje. Tako smo do začetka šolskega leta v septembru 2008 omogočili nemo-
ten začetek šolskega leta v vseh osnovnih šolah. Zelo obsežna je bila obnova vrteških objektov, kjer smo v nekaj tednih obnovili vse poškodovane strehe in izvedli drugo potrebno obnovo, tako da je v začetku septembra 2008 varstvo v vrtcih steklo brez večji zapletov. Takoj smo začeli obnovo poškodovanih stanovanjskih in infrastrukturnih objektov, ta pa še traja predvsem zaradi velikega števila objektov, možnosti zagotavljanja potrebnih finančnih virov ter možnosti same izvedbe.
V starem mestnem jedru smo v prvi fazi obnove izvedli posege za preprečitev nastajanja nadaljnje škode. Z delno obnovo streh oziroma zamenjavo poškodovanih strešnikov smo preprečili nadaljnje zamakanje na večini streh. Ker pa je povečini potrebno usklajevanje med vsemi etažnimi solastniki, zasebnimi in javnimi, obnove ostrešij še trajajo.«
Lanskoletno neurje je precej poškodovalo tudi ceste. Tako so morali v MO Ptuj sanirati 27 odsekov občinskih cest v skupni dolžini približno sedem kilometrov in plaz ob lokalni cesti Vičava-Orešje. Neurje je najbolj poškodovalo makadamske ceste, na katerih je bilo potrebno sanirati vozišča in urediti obcestne jarke.
MG
Prvi podatki o letošnji škodi
V MO Ptuj so te dni zbrali podatke o škodi, ki jo je neurje povzročilo 4. avgusta letos. V roku je na javni poziv Komisije za ocenitev škode ob naravnih in drugih nesrečah v MO Ptuj oceno delne škode na stavbah prijavilo 53 občanov. Ta naj bi po oceni komisije, ki je opravila tudi ogled na terenu, znašala skoraj 312 tisoč evrov. Na javnih cestah in poteh je bilo škode nekaj manj kot 18 tisoč evrov, zelenice so utrpele 4500 evrov škode, na javni razsvetljavi pa je neurje povzročilo za 20 tisoč evrov škode.
Foto: Črtomir Goznik
Lanskoletno neurje je močno poškodovalo nekatere bloke.
moramo vedeti, da je rastlina že itak zelo prizadeta v taki fazi takoj po toči, za baker pa vemo, da deluje na bazi zaviranja fotosinteze in zato prisiljuje k zori-tvi lesa. Toča je tako prvi šok za trto, baker bi bil še drugi in posledica tega je, da se potem trta zelo slabo regenerira. Uporaba bakra je primerna morda pri zadnjem škropljenju s ciljem zorenja lesa."
Sicer pa Rebernišek še pravi, da je pri določenih sortah, zlasti muškatih, dobro, če se ob večji poškodovanosti grozdja opravi redčenje tako, da se odstranijo posamezne poškodovane jagode v grozdu: „Zlasti to velja za tiste, ki razmišljajo o maceraciji oz. jo imajo namen izvesti, saj poškodovane jagode puščajo grenkoben priokus in se tehnološki proces maceraci-je drozge ne splača.
Leto dni po lanski katastrofi
V letošnjih neurjih je bilo sicer poškodovanih okoli 250 hektarjev vinogradov na celotnem območju Spodnjega Podravja, ocene škode pa se gibljejo med 40 in 80 odstotki. Pomoč države pa bo težko pričakovati, saj je v Zakonu o odpravi naravnih nesreč jasno zapisano, da se škoda ne bo vračala zaradi državnega sofinanciranja zavarovanj kmetijskih kultur. Ta člen Zakona je sicer povsem logičen, a v kar nekaj kmetijskih svetovalnih službah opozarjajo, da preveč izključujoč in splošen, saj se najhujše ujme razdivjajo na specifičnih, praviloma ozko lokalnih območjih, ki bi si v takih razmerah lahko zaslužile dodatno pomoč tudi za kmetijske površine. Tudi Rebernišek pravi, da so na vlado že poslali pobudo za spremembo oz. dopolnitev tega člena, a sprememb še ni: „Gre za to, da so pri hudih ujmah trajni nasadi uničeni ali zelo poškodovani, zato kmetje trpijo škodo več let zaporedoma, zavarovalnica krije le enkratno škodo, potem se
pa ti kmetje morajo znajti sami. In ni malo primerov, ko se po takih ujmah namesto nasadov začne bohotiti grmovje, ker ljudje enostavno obupajo, saj nimajo s čim investirati. Mislim, da bi v teh primerih država vseeno morala pomagati!"
A ne na tak način, kot je to storila z zadnjim pozivom kmetom, da naj pošljejo račune za opravljene sanacije po lanskih neurjih tam, kjer je bila škoda ocenjena med 80 in 100 odstotki. Kmetje sami sebi, sosedom, prijateljem in sorodnikom pač ne izstavljajo računov ...
Na območju Slovenski goric, kjer je bilo lani najhuje in se je nemalo vinogradnikov znašlo pred vprašanjem, ali sploh še delati naprej (hudo poškodovanih je bilo kar okoli 150 hektarjev vinogradov), je danes izkrčenih približno 10 do 15 hektarjev takrat popolnoma uničene trte. Dva do trikrat toliko se jih pa že zarašča, čeprav je zaenkrat med grmovjem in travo še videti trsje z nekaj grozdi.
„Če res ne bo nobenih finančnih vzpodbud, potem je vprašanje, koliko od teh izkr-čenih površin se jih bo še zasadilo s trto," meni Rebernišek. Vinogradniki se namreč ob finančni problematiki dajejo še z lastniško; saj je kar precej vinogradniških površin v lasti Sklada kmetijskih zemljišč ali pa v rokah denacionalizacij-skih upravičencev. S slednjimi je, kot je slišati po terenu, sploh zelo težko, saj gre pogosto za več solastnikov, vinogradniki-najemniki pa ne morejo priti do soglasij vseh za obnovo, brez česar je slednja nemogoča. Tovrstnih težav sicer s skladovimi zemljišči ni, je pa tudi res, da je sklad popolnoma gluh za težave vinogradnikov in se kljub nekaterim lanskim obljubam ne odreka niti centu plačila najemnine; letos so najemniki brez izjeme prejeli položnice za plačilo polne najemnine celo prej kot v prejšnjih letih.
Foto: SM
Foto: advance.hr
Zagreb • Sporni nakup vojaških tovornjakov
Bivši hrvaški minister v preiskavi zaradi korupcije
Hrvaški urad za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (Uskok) je sprožil preiskavo proti bivšemu hrvaškemu obrambnemu ministru Berislavu Rončeviču ter njegovemu nekdanjemu pomočniku Ivu Bačiču zaradi spornega nakupa vojaških tovornjakov leta 2004, s čimer naj bi oškodovala državni proračun za najmanj 10 milijonov kun.
Rončeviča je že konec julija ovadila policija, ker pa je tudi poslanec v hrvaškem saboru, bi lahko zanj veljala imuniteta. Toda parlamentarna mandatno-imunitetna komisija je odločila, da po novem zakonu o kazenskem postopku Rončeviču ni potrebno odvzemati poslanske imunitete, če se želi proti njemu uvesti preiskava, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.
Policija je proti Rončeviču in Bačiču vložila kazensko ovadbo, ker naj bi bila odgovorna za sklenitev sporne pogodbe o nakupu vojaških tovornjakov brez javnega razpisa. Pri tem naj bi državni proračun oškodovala za 10 milijonov kun (1,3 milijona evrov).
Hrvaška je namreč v začetku leta 2004 objavila razpis za nakup 76 tovornjakov, za katerega je predvidela 35,8 milijona kun (pet milijonov evrov) sredstev. Po razpisu pa so ugotovili, da ni dovolj denarja in so ga preklicali. Hrvaško obrambno ministrstvo je nato z neposredno pogodbo preko hrvaškega predstavništva italijanskega podjetja Iveco za 34,4 milijona kun (4,8 milijona evrov) kupilo 39 tovornjakov.
Rončevič, ki je obtožbe že označil za »politično motivirane«, je v hrvaški vladi vodil obrambni resor med letoma 2003 in 2008, ko je zasedel položaj ministra za notranje zadeve. S tega položaja ga je po nizu umorov v hrvaški prestolnici oktobra lani odstavil takratni premier Ivo Sanader. V saborske klopi se je vrnil novembra lani, ko se je pevec Miroslav Škoro (HDZ) odločil končati kratko politično kariero in mu je pristojni saborski odbor potrdil poslanski mandat. (sta)
Irak • Bagdad stresla vrsta smrtonosnih eksplozij
Na desetine mrtvih
Iraško prestolnico Bagdad je minuli teden stresla vrsta eksplozij, ki so po uradnih podatkih zahtevale najmanj 75 življenj, najmanj 300 ljudi pa je ranjenih, poročajo tuje tiskovne agencije. Po podatkih bolnišnic naj bi bilo ranjenih skoraj 400 ljudi. Tarče napadov z avtomobili bombami in raketami so bila večinoma vladna poslopja.
Napadi so se začeli v četrtek okoli 10. ure po lokalnem času, ko je prva eksplozija odjeknila blizu ministrstva za finance na severu iraške prestolnice, nato pa nekaj minut kasneje druga nedaleč od zunanjega ministrstva, ki leži le nekaj metrov od močno zastražene zelene cone. Kot navaja francoska tiskovna agencija AFP, naj bi v obeh primerih šlo za eksploziji tovornjakov bomb.
Najbolj silovita in smrtonosna eksplozija je bila po poročanju ameriške tiskovne agencije AP pred zunanjim ministrstvom, v kateri je umrlo 59 ljudi, ranjenih pa jih je bilo 250. Število žrtev naj bi še naraščalo, medtem ko reševalci med ruševinami še iščejo morebitne preživele. De-setnadstropno poslopje ministrstva je bilo v eksploziji huje poškodovano, poškodovana pa so tudi bližnja poslopja, uničenih je več deset avtomobilov. Eksplozija je bila tako silovita, da so bila poškodovana tudi okna parlamenta, ki leži v zeleni coni, poroča AP.
V eksploziji blizu finančnega ministrstva, katerega tarča je bila iraška policijska in vojaška patrulja, je bilo po podatkih policije ubitih osem ljudi, 22 je bilo ranjenih.
V eksploziji v trgovinskem območju na zahodu mesta sta bila ubita dva človeka, 16 je bilo ranjenih, v drugem trgovinskem središču pa je bilo ubitih šest ljudi, 24 ranjenih, poroča AP. Na zeleno cono naj bi padlo tudi več granat, morebitna škoda pa še ni znana, poroča AP.
Povečanje napadov v zadnji dneh je udarec za prizadevanja iraške vlade, ki želi v prestolnici znova vzpostaviti občutek normalnega življenja, medtem ko raven nasilja drugod po državi glede na prejšnja leta ostaja relativno nizka. Iraške varnostne sile so tako v minulih dneh začele odstranjevati betonske zidove, ki so jih v Bagdadu postavili s ciljem zmanjšanja nasilja. Zidove so začeli odstranjevati v stanovanjskih in trgovskih četrtih. (sta)
Bruselj • Iz
petletnega dela Evropske komisije:
Za 10 milijard evrov kazni zaradi omejevanja konkurence
Evropska komisija pod vodstvom Joseja Manuela Barrosa je od začetka mandata leta 2004 do julija 2009 podjetjem zaradi kartelnega dogovarjanja, zlorab prevladujočega položaja ali drugih oblik omejevanja konkurence na notranjem trgu EU izrekla za 10 milijard evrov kazni, kar je skoraj trikrat več kot predhodna komisi-
ja pod vodstvom Romana Prodija.
Prodijeva komisija je v obdobju 2000-2004 izrekla za 3,7 milijarde evrov kazni, Bar-rosova komisija pa v obdobju do 22. julija 2009 10,05 milijarde evrov, kažejo podatki Evropske komisije. Kot je komisija zapisala v letnem poročilu o konkurenčni politiki, so v Bruslju v letu 2008 zaradi kartelnega dogovarjanja v sedmih protikartelnih postopkih 34 podjetjem naložili globo v skupni višini 2,3 milijarde evrov. Poleg tega so službe komisije za leto 2008 naredile tudi splošno oceno škode, ki jo je gospodarstvo utrpelo zaradi kartelov. Bruseljski strokovnjaki so proučili 18 kar-telov, ki jih je komisija obravnavala v obdobju 2005-2007, pri tem pa upoštevali velikost trgov, kjer je prišlo do kartel-nega dogovarjanja, trajanje kartelov in zelo konservativne predpostavke glede ocenjenega povišanja cen. Ob predpostavki, da so se cene povišale za pet do 15 odstotkov, znaša po ocenah komisije škoda, ki jo je povzročilo teh 18 karte-lov, nekje med štirimi in 11 milijardami evrov. Na podlagi srednje vrednosti teh povišanih cen, deset odstotkov, je konservativna ocena škode, ki so jo ti karteli povzročili potrošnikom, 7,6 milijarde evrov.
Tudi ta znesek pa je po mnenju Bruslja najverjetneje prenizek, saj je na podlagi literature s področja gospodarstva v zvezi s karteli mogoče sklepati, da povprečno povišanje cen morda znaša kar med 20 in 25 odstotki. Evropska komisija je sicer novembra lani proizvajalce avtomobilskega stekla zaradi kartelnega dogovarjanja kaznovala z doslej najvišjo kaznijo 1,38 milijarde evrov. Poleg tega je komisija maja letos največjemu proizvajalcu računalniških čipov na svetu Intelu naložila rekordnih 1,06 milijarde evrov kazni zaradi zlorabe prevladujočega položaja na trgu. Gre za največjo kazen za posamezno podjetje. Kazni, ki jih izreče komisija, se prelijejo neposredno v proračun EU, temu primerno pa se zmanjšajo tudi dogovorjeni vsakoletni prispevki držav članic v bruseljsko blagajno.
Komisija je sporočila tudi, da je od skupno 10,3 milijarde evrov nezakonite in nezdružljive državne pomoči, ki jo je bilo treba od leta 2000 vrniti v skladu z bruseljskimi odločbami, do konca leta 2008 dejansko vrnjenih približno 9,3 milijarde evrov, kar je 90,7 odstotka skupnega zneska. Poleg tega je bilo vrnjenih dodatnih 2,5 milijarde evrov obresti pri vračilu. (sta)
Zagreb •
Napovedani morebitni skupni protesti
Sindikati, kmetje in nevladne organizacije za odstop vlade
Potem ko je eden izmed manjših delavskih sindikatov, Hrvaško društvo sindikatov (Hus) v ponedeljek za september napovedalo
več protivladnih protestov v različnih mestih, so se danes v Zagrebu o morebitnih skupnih množičnih protestih na okrogli mizi pogovarjali predstavniki dveh največjih sindikatov, pa tudi kmetov in nevladnih organizacij.
Edina zahteva na protestih mora biti odstop vlade, je dejala predsednica največje sindikalne organizacije na Hrvaškem, Zveze samostojnih sindikatov Hrvaške (SSSH) Ana Kneževic. Pojasnila je, da so na zadnjih velikih sindikalnih protestih v Zagrebu, spomladi leta 2008, od sedanje vladne koalicije zahtevali spremembe gospodarske politike.
Glede na to, da ni prišlo do kakovostnih sprememb v gospodarstvu in izboljšanja življenjskega standarda državljanov, je potrebno zamenjati tiste, ki omenjeno politiko določajo in izvajajo, se pravi vlado, je poudarila Kneževiceva.
Kot je izpostavil tudi voditelj zagrebškega urada Husa Mario Ivekovic, je potrebno na skupnem protestu vladi poslati sporočilo, da se ne more več obnašati kot se je doslej. Prepričan je, da so postali množični protesti realna možnost, ker je vlada sedaj segla v žep vsem državljanom, in da je nastopil čas, da bi vsi skupaj pokazali svojo moč.
Sicer so v Husu napovedali, da bodo prve proteste organizirali 9. septembra v Vinkovcih, potem pa v Osije-ku, Šibeniku, Pulju, na Reki in v Splitu, ter 15. septembra v Zagrebu. Med ostalim bodo zahtevali vrnitev DDV s 23 na 22 odstotkov in ukinitev posebnega davka na mesečne zaslužke, pa tudi čimprejšnji obračun s korupcijo.
Predsednik Neodvisnih hrvaških sindikatov (NSH) Kre-šimir Sever je povedal, da v njihovem sindikatu še vedno potekajo posveti o skupnih protestih, mnenje bodo oblikovali do konca meseca. Ocenil je, da morajo biti protesti dobro premišljeni, ne pa zgolj »ventil«, ker v tem primeru ne bodo dosegli pričakovanih ciljev.
Na mirne proteste in jezik sprave z vlado je pripravljena tudi Mreža mladih Hrvaške (MMH), je dejala njena predsednica Emina Bužinkic. Kot je pojasnila, gre za enega od pogojev, da bi se ta nevladna organizacija pridružila pro-tivladnih protestom. Munir Podumljak iz Partnerstva za družbeni razvoj pa je menil, da je treba predlagati ljudi za vlado nacionalne enotnosti in protestirati, dokler taka vlada ne bo zaživela.
Predsednik koordinacije poljedelcev in mlekarjev Slavonije in Baranje Dragutin Dukic pa je menil, da oblast ne dela ne v interesu kmetov niti državljanov.
Dogovora o skupnih protestih sindikatov, kmetov, študentov in pripadnikov nevladnih organizacij zaenkrat ni, nekateri pa bodo še počakali tudi na odločitev ustavnega sodišča o oceni ustavnosti zakona o posebnem davku na plače, ki jo je vložil hrvaški predsednik Stipe Mesic. Medtem je tretji največji sindikat na Hrvaškem, Matica sindikatov, v kateri so javni uslužbenci, že povedali, da ne želijo sodelovati v protestih, »na katerih bodo udeleženci le tavali po glavnem zagrebškem trgu«. (sta)
Koper • Porazno v Istrabenzu
Od aprila do konca julija skoraj 23 milijonov evrov izgube
Družba Istrabenz je od aprila do konca julija letos zabeležila izgubo v višini približno 22,8 milijona evrov, je razvidno iz poročila insolventnega dolžnika, ki ga je uprava Istra-benza v skladu s postopkom prisilne poravnave 17. avgusta predložila koprskemu okrožnemu sodišču.
Izguba je bila najmanjša v juliju, ko je znašala okrog 2,8 milijona evrov. V aprilu je Istrabenz zabeležil 12 milijonov evrov izgube, v maju 3,4 milijona, v juniju pa 4,4 milijona evrov izgube.
V obdobju od aprila do konca julija je Istrabenz beležil tako negativni poslovni izid iz poslovanja kot negativni izid financiranja. Izguba iz poslovanja je znašala skupno 1,3 milijona evrov, izguba iz financiranja pa 21,5 milijona evrov. Največji delež odhodkov so ustvarili odhodki za obresti, ki so od aprila do maja znašali skupno 13 milijonov evrov. Izguba, ki jo je Istrabenz v omenjenem obdobju ustvaril pri poslovanju, se sicer iz meseca v mesec zmanjšuje. Aprila je družba tako beležila dobrih 333.000 evrov izgube iz poslovanja, julija pa okrog 154.000. 31. julija je Istrabenz beležil 51 milijonov evrov negativnega kapitala.
Istrabenzovi upniki so imeli konec julija do družbe skupno dobrih 500 milijonov evrov terjatev. Istrabenz je od marca insolventen, 8. julija pa se je s sklepom koprskega sodišča začel postopek prisilne poravnave. 19 bank upnic kljub intenzivnim pogajanjem, ki potekajo že več mesecev, še ni našlo dogovora glede prostovoljne poravnave. (sta)
Foto: cekin.si
Gospodarstvo po svetu
London - Prodaja v trgovini na drobno v Veliki Britaniji se je julija glede na junij zvišala za 0,4 odstotka, glede na julij lani pa za 3,3 odstotka, je danes objavil britanski statistični urad. Obseg prodaje se je junija glede na maj zvišal za 1,2 odstotka. Julijsko zvišanje na mesečni ravni je v skladu z napovedmi analitikov, medtem ko so ti na letni ravni pričakovali 2,9-odstotno rast. Britanski statistični urad je danes ločeno objavil tudi podatke o javnofinančnem primanjkljaju, ki se je julija, predvsem zaradi upada davčnih prihodkov, zvišal na osem milijard funtov (9,28 milijarde evrov). Po mnenju nekaterih analitikov bi lahko velik primanjkljaj sprožil zvišanje davkov, kar pa da bi lahko v prihodnje negativno vplivalo na prodajo v trgovini na drobno.
Oslo - Potem ko sta Nemčija in Francija nedavno sporočili, da sta v drugem trimesečju na četrtletni ravni zabeležili 0,3-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), je norveški statistični urad danes sporočil, da se je tudi BDP v celinski Norveški (ob neupoštevanju energetske industrije in ladijskega prevoza) v drugem trimesečju povečal za 0,3 odstotka. Celinski BDP skandinavske države je po mnenju strokovnjakov boljši pokazatelj razmer v norveškem gospodarstvu, saj izloči nihanja v manj stabilnih sektorjih pridobivanja nafte, plina in ladijskega prevoza. Pridobivanje nafte in plina v norveških vodah sicer predstavlja 25 odstotkov BDP, a pri tem daje zaposlitev le odstotku delovno aktivnega prebivalstva. Ob upoštevanju obeh sektorjev se je norveški BDP v drugem četrtletju sicer skrčil za 1,3 odstotka.
Taipei - Tajvanska vlada za letošnje leto predvideva manjši gospodarski padec. Po napovedih generalnega direktorata za proračun, računovodstvo in statistiko se bo gospodarstvo letos skrčilo za 3,75 odstotka, medtem ko je prejšnja napoved predvidevala 4,25-odstotno krčenje. Tajvanski BDP se je v prvem trimesečju skrčil za rekordnih 10,2 odstotka. Generalni direktorat napoveduje, da nedavni tajfun Morakot, ki je povzročil za okoli 1,5 milijarde evrov škode, ne bo pustil hujših posledic na gospodarstvu, saj bo vlada za obnovo namenila več kot dve milijardi evrov, navaja ameriška tiskovna agencija AP. Izvoz - gonilo tajvanske gospodarske rasti - se je v drugem četrtletju ob znakih okrevanja svetovnega gospodarstva začel pobirati. Na letni ravni je sicer padel za 32 odstotkov, kar je manj kot v prvem četrtletju, ko je beležil 36,7-odstotni padec
Beograd - Industrijska proizvodnja v Srbiji je bila junija 14,1 odstotka nižja kot junija lani, za 12 odstotkov pa je manjša glede na lansko povprečje, je sporočila Gospodarska zbornica Srbije. V prvi polovici leta je bila glede na enako obdobje lani industrijska proizvodnja nižja za 17,4 odstotka, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug. Padec obsega industrijske proizvodnje v juniju glede na lanski junij so zabeležili v 22 panogah, ki predstavljajo 75 odstotkov skupne srbske industrijske proizvodnje. Sedem panog je beležilo rast. Glede na sektorje je v predelovalni industriji zabeležen padec v višini 19,9 odstotka, v rudarstvu je bil padec 5,7-odstoten, medtem ko je proizvodnja in distribucija električne energije, plina in vode zabeležila rast proizvodnje v višini 13,4 odstotka. Največji vpliv na padec industrijske proizvodnje v juniju so imeli padec proizvodnja osnovnih kovin, kemikalij in kemičnih izdelkov, pohištva, prehrambenih izdelkov ter izdelkov iz gume in plastike.
Washington - Vladi ZDA in Švice sta dosegli dogovor o izvedbi dogovora o izvensodni poravnavi primera pregona švicarske banke UBS v ZDA zaradi »offshore« računov ameriških državljanov. Banka in pravosodno ministrstvo ZDA sta načelni dogovor dosegla pred tednom dni. Ameriška davkarija skuša že več desetletij priti do podatkov o računih Američanov v Švici, s pomočjo katerih naj bi se predvsem premožnejši izogibali plačilu davka. Ameriško pravosodno ministrstvo je februarja z banko UBS doseglo dogovor, po katerem je banka predala podatke o 250 računih in plačala kar 780 milijonov dolarjev kazni. Za ameriško vlado to ni bilo dovolj, saj je zahtevala podatke o okrog 52.000 računih in pritisk na banko UBS se je nadaljeval s tožbo na zveznem sodišču v Miamiju. Pogajanja med banko in vladama so tekla naprej, saj UBS ni mogla uresničiti zahteve Američanov zaradi švicarske zakonodaje o tajnosti bančnih podatkov in bi bila potem izpostavljena pregonu v Švici. (sta)
Ptuj • Dnevni center Društva upokojencev
Nova lokacija - novi izzivi
Na Potrčevi 34 od 1. avgusta letos deluje Dnevni center Društva upokojencev Ptuj, katerega namen je medgeneracijsko druženje in sodelovanje več generacij, da bi na območju mesta dvignili kulturo sobivanja. DU Ptuj je uredilo glavno in pomožno zgradbo, na voljo pa je tudi dvorišče ter balinišče.
Za okrog 800 članov DU Ptuj, v MO Ptuj jih je sicer okrog 4000, je Dnevni center kvalitetna pridobitev, ki jim omogoča osmišljanje številnih aktivnosti v njihovem tretjem življenjskem obdobju. Njihova energija je še izjemna, veliko lahko dajo sebi in drugim. Center je odprt pet dni v tednu, od ponedeljka do petka, od 9. do 20. ure.
Mirko Jaušovec, ki bdi nad nekaterimi športnimi aktivnostmi, je povedal, da so izjemno zadovoljni, da imajo nove prostore. Prepričan je, da bo to dalo novi zagon vsem aktivnostim, ki jih že sedaj izvajajo, vključno s športnimi in tudi drugimi. Ukvarjajo se z balina-njenjem, kegljanjem, visečim kegljanjem, šahom, ribolovom (ekipa tekmuje tudi v ligi), pi-kadom, streljanjem, kolesarjenjem. Na Potrčevi 34 pa bodo uredili tudi viseče kegljišče.
»Tudi nam, kolesarjem,« pravi Ivan Cucek, »novi prostori veliko pomenijo.« Ambinet je lep, prostori so odlični, pričakuje, da se bodo kolesarji, ki jih je v društvu kar nekaj, v novih prostorih redno srečevali. Doslej tega niso imeli, zdaj pa jim to enkratna lokacija dopušča. Vse pa je odvisno od njih
Foto: Črtomir Goznik
Nežka Medved meri krvni tlak, že odkar je v pokoju, to pa je 20 let. To ji omogoča, da je nenehno v gibanju, ukvarja se tudi z zelišči, njena najljubša dejavnost pa je kolesarjenje.
samih, kako bodo novo pridobitev znali izkoristiti sami. Jožetu Bračiču prostori novega centra pomenijo veliko več kot nekdanji prostori v Aškerčevi ulici. Lokacija na Potrčevi je malo bolj odprta, pa tudi nekaj več prostora je na voljo. »Že sedaj vidimo, da se bomo lahko nekaj več družili kot doslej,« je povedal. Starejšim druženje veliko pomeni. Na nove prostore so dolgo čakali, a so jih le dočakali. Stane Krajnc, ki je prav tako navdušen kolesar, je povedal, da se po odprtju dnevnega centra pričakujejo boljši časi
za delovanje DU Ptuj, za predsednika, skratka vse člane. Občasno si pride izmerit tudi krvni tlak. Razmišlja o tem, da bi na novi lokaciji uredili kakšno manjšo delavnico za lastne potrebe, v kateri bi imeli člani možnost tudi za kakšno manjše popravilo kolesa. Večkrat se zgodi, da se komu zgodi manjša okvara in ima probleme s popravilom. »Zakaj si ne bi medsebojno pomagali tudi na ta način, saj je že menjava plašča lahko za marsikaterega upokojenca velik strošek. Center bo zagotovo še pridobil na
Foto: Črtomir Goznik
Svoje zadovoljstvo nad dnevnim centrom so izrazili (od leve): Mirko Jaušovec, Ivan Čuček, Jože Bračič, Stane Krajnc, Mitja Horvat in Zlatko Stopinšek
vsebini, če nas bo več tistih, ki ga bomo uporabljali,« je prepričan Krajnc. V likovni sekciji DU Ptuj je trenutno 22 članov, je povedal mentor Franc Si-monič. S pridobitvijo novih prostorov se je delo sekcije povsem spremenilo. Dodatna pridobitev je razstavni prostor, doslej so razstavljali ponavadi v gostilnah, na stopnišču blagovnice Mercator ali pa, če so imeli srečo, tudi v galeriji Magistrat. Po novem pa bodo oni tisti, ki bodo lahko v svoje prostore vabili tudi druge, da bodo javnosti lahko predstavili svoje stvaritve.
Dnevni center DU Ptuj je projekt medgeneracijskega sodelovanja, center je odprl vrata tudi mladim, ki so zelo zadovoljni, da so dobili novo priložnost, da se dokažejo in da javnosti enkrat dokončno povejo, da niso vandali, je povedal Mitja Horvat. Vključili so se kot aktiv mladih v DU Ptuj, ki ima na Potrčevi 34 tudi svoje prostore. Pomagali so že pri selitvah v nove prostore, te dni pa so dobili še nove zadolžitve, ki jih bodo morali realizirati do konca letošnjega leta. Zadovoljen je tudi Zlat-ko Stopinšek, ki je prepričan, da bodo z upokojenci dobro sodelovali, se dopolnjevali in drug drugega spoštovali, predvsem pa skušali uresničiti vse, za kar so se dogovorili. Dela jim ne bo zmanjkalo, saj si tudi sami želijo, da bi bilo območje Potrčeve 34 vzorno urejeno in da bi se vsi, ki želijo sodelovati, našli v tem medgeneracijskem projektu za skupno dobro.
Dnevni center je svoja vrta odprl na široko, za vse ljudi, ne samo za upokojence, prvi vtisi so spodbudni. Tisti, ki že sedaj prihajajo, se v njem vidijo tudi v bodoče, upati je le, da bo vodstvu uspelo pridobiti tudi ves potreben kader za nemoteno delovanje (animatorje) in da bodo finančne pipice odprli vsi tisti, ki so v prvi vrsti odgovorni za to, da bo ta medge-neracijski projekt lahko polno in kvalitetno živel.
MG
Ormož • Nadomestni prevoz potnikov Ormož-Ljutomer
Modernizacija 22 kilometrov proge
Na Ormoškem je odprto veliko gradbišče, saj Železniško gradbeno podjetje Ljubljana izvaja modernizacijo proge od Ormoža do Mekotnjaka.
Kot je povedal Igor Filip, pomočnik vodje gradbišča, sodijo dela v okvir modernizacije proge od Pragerskega do Murske Sobote. Odsek od Ptuja do Mekotnjaka so začeli modernizirati v mesecu juliju. Doslej je bil obnovljen dvoki-lometrski odsek od Ormoža do Pušencev, gradbišča so ali še bodo tudi v Pavlovcih, na Libanji ter med Ivanjkovci in Mekotnjakom. Skupno bo prenovljenih 22 kilometrov tirov. Dela bodo potekala po odsekih, saj so nekatere postaje prenovili že v minulem letu, določeni odseki pa ostanejo takšni, kot so.
Prenavlja se spodnji in zgornji ustroj proge, kar zajema obnovo tamponskega dela, nosilne plasti, gramozne grede, zamenjali pa bodo tudi pragove in tirnice. Pri delu
porabijo veliko gramoza in tol-čenca, saj je samo tamponski material debel 50 do 60 centimetrov, nato pa še gramozna greda. Vgrajujejo tudi kanalete in urejajo odvodnjavanje in drenažo. Za modernizacijo so se odločili zaradi dotrajanosti proge, želeli pa so tudi spremeniti sistem tirnic, izboljšati progo in jo pripraviti na vlake, ki bodo vozili z večjo hitrostjo. Vrednost del za ta odsek znaša 33 milijonov evrov, rok izved-
be pa je 18 mesecev. Na gradbiščih dela po 50 delavcev.
Pri izvajanju del prihaja nujno tudi do popolnih zapor tirov. Ti trajajo po 9 dni in v tem času se dela izvajajo brez prestanka podnevi in ponoči.
Nato promet steče za pet dni in ponovi se popolna zapora. V času popolne zapore potnike vozijo z avtobusi. Po počitnicah bodo popolne zapore ob podaljšanih vikendih.
Viki Klemenčič Ivanuša
Pa brez zamere
Nakupovalni laboratorij
Prigode v trgovini
Enkrat smo menda že pisali o tem, kakšni raziskovalni laboratoriji so inštituti masovnega zapravljanja, širši javnosti bolj znani kot trgovski centri. Sicer ne vem najbolje, zakaj nekdo te stavbe, namenjene striktno zapravljanju, imenuje trgovski centri (ne pa recimo "centri za zapravljanje denarja za stvari, ki jih večinoma ne boste potrebovali"), ampak pustimo to vprašanje zaenkrat ob strani. Kajti dejstvo je, da so ti centri med nami in da tu in tam tudi vi najbrž zakoračite vanje; ne glede na to, kaj si o njih mislite. A kot rečeno, ti centri so, če že morate svoje telo umestiti vanje, priložnost za vpogled v obnašanje naših sodržavljanov in soljudi.
Tako lahko na lastni koži izkusite recimo takšne peripetije, kot je naslednja: odločite se, da boste za kosilo skuhali govejo juho. Nič posebnega, torej; a goveja juha je vseeno projekt, ki lahko uspe ali pa propade. Najbrž vas je večina že kdaj jedla govejo juho, ki je bila pod vsemi merili okusnosti. Torej so tudi za govejo juho potrebni ne samo dober recept in zanje, ampak tudi prave sestavine. In tako sem pretekli konec tedna šel v lov za kvalitetne surovine za govejo juho, ki smo sejo po precej dolgem času odločili pripraviti v našem gospodinjstvu. Že po prvem koraku v nakupovalni center sem začel oklevati; ali si vseeno želim te juhe, ali pa je želja po čimprejšnji odstranitvi svojega bitja iz te tovarne masovnega zapravljanja močnejša. A ker sem že bil tam, sem se odločil, da dokončam začeti podvig in tako sem vseeno zakoračil v super-mega-hiper ali katerikoli že market je to bil.
Upoštevajoč neka osnovna pravila bontona sem se postavil v vrsto pri oddelku za meso (vegetarijancem se opravičujem, kajti najbrž je zanje v tem tekstu čisto preveč omenjanja mesa - a drugače ne gre). In tam se je veselica začela. Najprej dobim velik potisk v zadnji del svoje osebe. Obrnem se in vidim, da za mano stoji starejša ženica in svoj voziček poriva v prej omenjen del mojega telesa. »Gospa, a bi me lahko prosim prenehali suvati?« ji rečem. V odgovor dobim zgolj zaboden pogled in nerazločno momljanje, ki sem ga razbral kot: »Ka pa se te neke pritožuješ, mulc?!?!« Če bi že lahko bil tej ženički hvaležen, da me je kljub ne več tako mladim letom poimenovala mulc, pa vseeno nisem mogel preko načina komunikacije, s katerim se je ženička obrnila name. Kljub temu sem se odločil, da ostanem tiho in jo pustim v njenem svetem prepričanju, kakšen neotesanec da sem.
A takoj zatem je prišla naslednja bomba - ob naročilu mesa, potrebnega za govejo juho (količina je bila precej majhna, saj naše gospodinjstvo sestavljava zgolj dve osebi), me je mesar zabodeno pogledal in prhnil: »Ka? Samo tolko'?!?'« In takoj zatem se je oglasila postava za mano. Izrazito debel možak, ki si svoje navadne bombažne majice ni mogelpotegni-ti niti čez trebuh, se je pridušal, da se verjetno bojim, da se bom zredil; in seveda se mu je ta ugotovitev zdela izredno zabavna in inteligentna, saj se je še dolgo zatem zadovoljno muzal v brk. Tudi zanj sem se odločil, da mu ne bom nazaj zabrusil ničesar, saj se mi je zdelo precej pod nivojem spuščati se v komunikacijo s popolnim neznancem, ki misli, da se bom zredil zaradi 10 dekagramov. Nisem pa poslej bil kaj dobre volje, to pa res.
Da, take imamo. Morda se vam ta prigoda ne zdi kaj posebnega, a osebno mi take stvari gredo zelo na živce. Ah, če vas zanima - juha je bila odlična.
Gregor Alič
Zaradi gradbenih del bo med postajama Ormož in Hodoš organiziran nadomestni prevoz potnikov z avtobusi do 31. avgusta. Zaradi avtobusnih prevozov bodo potniški vlaki vozili s približno petnajstminutno zamudo.
Igor Filip, pomočnik vodja gradbišča, je pojasnil, da je rok izvedbe 18 mesecev, tako da bo promet moten še lep čas.
Za tamponski material in gramozno gredo potrebujejo velike količine gramoza.
Foto: vki
Foto: vk
Ljubljana • Predstavitev raziskave o nasilju na srednjih šolah
Polovica dijakov je vsaj enkrat doživela nasilje
Po vzoru ptujskih dijakov, ki so že lani izpeljali anketo o nasilju na srednjih šolah, se je tudi Dijaška organizacija Slovenije lotila raziskave na istoimensko temo. Ugotovitve so srhljive, saj naj bi bilo nasilje na šolah prisotno v veliki meri, osem odstotkov dijakov pa je vsaj enkrat mesečno priča fizičnemu nasilju.
Raziskava je postregla s pomembnimi ugotovitvami, ki kažejo na odnos mladostnikov do nasilja. To naj bi bilo na slovenskih srednjih šolah prisotno v veliki meri. Kot je pokazala raziskava, se dijaki skoraj vsak dan srečujejo z različnimi oblikami nasilja, tako posrednimi kot neposrednimi. Najpogosteje se pojavlja verbalno nasilje, kar 9 odstotkov dijakov svoje sošolce namenoma ignorira, na račun učiteljev pa se norčuje kar 42 odstotkov anketirancev, 31 odstotkov jih celo žali.
»Visoki odstotki dijakov, ki izvajajo nasilje nad učitelji, lahko namigujejo na pomanjkanje avtoritete učiteljev in spoštovanja dijakov do odrasle osebe,« je prepričan Andrej Čuš, predsednik Dijaške organizacije Slovenije (DOS).
A zadeva naj ne bi bila enostranska, saj je anketa pokazala, da naj bi tudi učitelji izvajali nasilje nad dijaki. Največji odstotek dijakov, kar 24 odstotkov, meni, da je nasilje tudi ignorantsko obnašanje učiteljev in da so se s to obliko nasilja že srečali. Šest odstotkov anketirancev pa naj bi doživelo tudi fizično nasilje s strani učiteljev.
Zaskrbljujoč je tudi podatek, da je sodeč po opravljeni raziskavi kar osem odstotkov dijakov vsaj enkrat mesečno priča fizičnemu nasilju, kot je brcanje, pljuvanje ali pretepanje.
»Iz podatkov je vidno, da je bila skoraj polovica dijakov prvega in tretjega letnika vsaj enkrat trpinčena. Podatek je zastrašujoč in nas opozarja na čim prejšnjo ukrepanje proti nasilju v šoli,« je še pojasnil Čuš.
So pa razlike tudi v starosti
dijakov, ki doživijo nasilje, najbolj ranljiva skupina so dijaki prvih letnikov, predvsem fantje. So pa fantje tudi izrazili bistveno večjo pripravljenost za sodelovanje pri nasilju kot dekleta.
Jim je vseeno, če gledajo, kako nekoga pretepajo?
Eden izmed zaskrbljujočih podatkov, ki kaže na precej visoko stopnjo apatije, je ta, da kar 11 odstotkov dijakov, ki je priča nasilnemu dejanju, ob tem ne čuti ničesar. Nekaj manj kot polovica jih je dejala, da se počutij neprijetno, nekaj odstotkov manj pa se jih ob nasilju počuti zelo neprijetno.
Skoraj petina dijakov prvega letnika meni, da je nasilje primerno za reševanje sporov, bolj razumni pa so bili dijaki tretjega letnika, med
katerimi se jih z nasiljem strinja le desetina.
Sicer pa je raziskava pokazala tudi, da je šola velikokrat prostor, kjer se izvaja nasilje, bodisi v učilnicah in hodnikih bodisi na šolskem dvorišču. Najpogosteje je izvedeno med šolskimi odmori, kar četrtina dijakov pa naj bi bila prisotna tudi nasilju med poukom.
Odziv dijakov ob nasilju pa se razlikuje tudi glede na to, koliko nasilnežev se loti ene žrtve. Večina dijakov v primeru, da gre za nasilje, ki ga izvaja eden, poskuša verbalno preprečiti izvajanje nasilja, če pa nasilje nad enim dijakom izvaja skupina mladostnikov, pa jih 39 odstotkov le opazuje. Pomagati se veliko prej odločijo starejši kot mlajši srednješolci. Kritični so srednješolci tudi do kazni za nasilneže, saj več kot polovica vprašanih meni, da so te bistveno premile.
Koga poklicati na pomoč?
Raziskava pa se je lotila tudi pogleda dijakov na to, komu povedati za nasilje. Med dijaki prvega letnika se je 43 odstotkov dijakov strinjalo s tem, da je treba poiskati pomoč odrasle osebe, ki ni učitelj ali poznana oseba, 26 odstotkov pa jih je bilo proti temu. Med dijaki tretjega letnika bi se z intervencijo strinjalo več kot polovica dijakov, četrtina pa bi jih temu oporekala. Vendar pa je petina odstotkov anketirancev menila, da odrasle osebe nikoli ne posredujejo,
da posredujejo zelo redko ali redko pa nekaj več kot polovica vseh vprašanih dijakov.
»Največkrat dijaki kot vzrok za nasilje navajajo stresno okolje in tekmovalnost. Če je vzrok za nasilje stresno okolje, menimo, da bi lahko v šolskem okolju poskrbeli za zmanjšanje le-tega. K temu bi zagotovo pripomoglo napovedano ustno spraševanje, razgibana telesna vzgoja in drugi dodatni ukrepi, temelječi na pogovoru z dijaki. Kar tretjina dijakov pa meni, da se razlog za nasilje ne skriva v verskem razlikovanju, socialnem položaju in kulturnem ozadju,« je še pojasnil Čuš, ki meni, da bi morali SOS-centri pridobiti na prepoznavnosti, saj so lahko ključna točka, kamor se dijaki zatečejo pred nasilneži. »Šolsko svetovalno službo pozna največ dijakov, zato bi morali biti še posebej strokovno podkovani, saj bi se v primeru nasilja k njej zateklo največje število dijakov. Menimo tudi, da bi moralo biti več različnih možnosti kaznovanja glede na storjen prestopek. Mogoče bi se bilo dobro zatekati k alternativnim vzgojnim ukrepom in ne samo opominom in ukorom. Torej bi morale biti kazni ran-girane in poučne, da se nasilno dejanje ne bi več ponovilo. O samem nasilju pa bi se večkrat morali pogovarjati na šoli, kjer bi sošolci med seboj razpravljali o problemih nasilja in s tem povečali tako prepoznavnost različnih oblik nasilja kot njihovih posledic med sošolci in mladimi,« je še pojasnil Čuš.
Dženana Bečirovič
Foto: Teja Velkavrh
Predsednik DOS Andrej Čuš in Eva Erika Semič
Na knjižni polici
Serge Lentz
Vladimir Rubajev ali pokrajine irealnosti
Celje. Društvo Mohorjeva družba in Celjska Mohorjeva družba, 2009
Ukrajinski pisatelj Serge Lentz je študiral v Cambridgeu, kar sedemnajst let pa je bil vojni dopisnik po vseh svetovnih vojnih žariščih. Nagrajen je bil za roman Leta sendvičev (1982), prav tako za roman Vladimir Rubajev (1985). Roman Vladimir Rubajev je družinska monografija, kronika Rubajevih, skozi katero so z izredno duhovito metaforiko opisane razmere v Ukrajini, Rusiji in Evropi. Ironični odnos do mistike in življenja se kaže v pisani paleti praznoverja, slovanskih vraž, judovskih, pravoslavnih, ciganskih in katoliških verovanj, v katera je vdiral duh evropskega prosvetljenstva.
V krajih in časih, ko so ljudje redkokdaj merili več kot meter šestdeset, je meril Vladimir skoraj dva metra. Svojo orjaško postavo je nosil naokoli brez obžalovanja. Pri oseminštiridesetih letih so o njem in njegovi moči krožile številne legende. Z roko je lahko zabil tesarski žebelj v podboj vrat. Pravili so, da lahko nese konja, pobije s pestjo merjasca, ženske pa od njegovega nežnega dotika kar po-norijo. V vsaki legendi je bilo nekaj resnice. Rodilo se mu je več kot trideset neposrednih potomcev. Mislil je, da je bil v prejšnjem življenju volk. V družbi s Puškinom je hrupno zahajal v javne hiše v Odesi, sicer pa se nikoli ni tesno povezal s sodobniki. Vladimir Ivanovič Rubajev se je rodil januarja 1803 v Biljakovu ob Črnem morju. Že ob rojstvu je imel odprte oči in je predirljivo gledal. Oče je bil plemič brez naslova, polkovnik brez polka, želel je verjeti v Boga, vendar so se mu zdeli verski obredi nesmiselni. Mama je rekla, da je otrok demona in potem umrla. Ob tem so ljudje širili vraževerne čenče. Radom, divji kozak, ki je pozimi razbijal zjutraj led na reki, da se je lahko umil, je skrbel za red na posestvu. Arhimandrit je spravil čenče v red, malo je grajal, svetoval in delil brce. Ljudje pa so bili praznoverni in nekdo je predlagal, da bi bilo potrebno Vladimirja sežgati. Neumnost na tej stopnji je nekaj ganljivega, čeprav je treba upoštevati nevednost in okrutnost razmer. Vaščani so dobili vsak po dvajset udarcev z jermenom po hrbtu. Puntar-ju pa so razbili lobanjo in ga zagrebli. Vladimir se ni zavedal nemira, ki ga je povzročil. Duhovi so se pomirili. Poročnik Rubajev je bil skoraj take orjaške postave kot car Peter. Car ga je odlikoval za pogum in mu dodelil trideset konjenikov, zemljo in vasi ob ustju reke, kolikor je bo lahko obhodil v treh dneh. To je bilo darilo v carjevem stilu, kajti zemljo so zasedali Turki in razne tolpe. Po mnogih bitkah, lakoti in zmešnjavi si je dal končno postaviti dom, mogočno palačo pri Velikih hrastih, ki je potem služila še rodovom Rubaje-vih. Vladimir je bil šestnajsti od Rubajevih, ki so prišli na svet pri Velikih hrastih. Oče mu je kot dojenčku govoril o politiki in bitkah. Pogovarjal se je tudi s preminulimi filozofi in prepiral, potem je začel govoriti s konjem. Služabniki so vedeli, da njegova visokost ni čisto pri sebi in so se zaradi previdnosti srečanjem z njim izogibali. Ivan Fjodo-rovič se je zagledal v sive oči Bajle, zeliščarke in hčerke judovskega upravnika. Kot edini šolani človek v vasi je Šimon opravljal še posle notarja, računovodje, učitelja in svetovalca tako v zakonskih kot živinozdravniških težavah. Šimon je vdano služil Rubajevim, ki so iz njegove hčere napravili priležnico, iz vnukinje Rivke pa vlačugo. Tako sta Vladimir-ja vzgajala oče, obseden z recitativom, in ženska, ki je znala vse in delala čudeže. Zato zanj ni bilo nič nenavadnega, da se mu je zdelo življenje drugih nepovezano. Ciganka mu je prerokovalo dolgo in presenečenja polno življenje in mu razkrila tudi prejšnja življenja. Vladimir je bil tako močan, kot da bi ga hranili z mlekom iz topovskega smodnika. Na kijevskem liceju je srečal čudaškega Gregorjeva, ki je bil le malo manjši od njega, Kirilenka in Pašo. Bog se je verjetno zmotil, ko je mislil, da bodo hudobni kaznovani in dobri nameni nagrajeni. Smrt Paše ga je prizadela, zato je pobegnil iz liceja. Ko je prišel v Anglijo, so ga že pol ure zatem zaprli, saj je namlatil postreščke, ker je mislil, da mu hočejo ukrasti prtljago. Angleži so pač žrtve svojega nemogočega podnebja. Podal se je na omamno potovanje dolge potepu-ške kariere! Imel je presenetljiva srečanja, občudoval je izredne pokrajine in arhitekturo, spoznaval opojne parfume in jedila, ljubil rjavolase in gibčne ženske. Sicer pa ni delal razlike: kneginje, služabnice in cipe, vse so bile primerne. Vladimir je s svojo velikansko postavo navdajal kmete s strahom. Vzel je usodo v svoje roke in pri Velikih hrastih so začele nastajati o njem pesmi in legende.
Vladimir Kajzovar
Atletika
Z lansko formo bi skočila v finale ...
Stran 12
Nogomet
Učinkovitost na prvem mestu
Stran 12
Rokomet
Tadej Sok tretji na SP v Egiptu
Stran 13
Nogomet
Šesterica v reprezentancah
Strani 13
Nogomet
Bistričani in Podvinčani maksimalno
Stran 14 Fotoreportaža
Kitajska lahko pokaže 1000 plati
Stran 15
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL
Gostje tokrat zasenčili domačine, Drevenšek v dresu Domžal
V tednu, ko v Nemčiji Bayern po treh odigranih krogih še vedno ni okusil slasti zmage in je Milan zmagal v uvodni tekmi italijanskega prvenstva z zadetkoma Brazilca Pata, njegov mestni tekmec Inter pa je le remiziral, v angleški Premier ligi pa so na vrhu brez oddane točke Arsenal, Tottenham, Chelsea in Manchester City, so v 1. SNL nogometaši odigrali tekme 6. kroga.
Tokrat so bila uspešnejša gostujoča moštva, ki so na petih tekmah dosegla tri zmage. Med največjimi dobitniki te rulete so bili Ptujčani, ki so s tem vknjižili prvo zmago v novem prvenstvu -prva pa je najslajša! Le-ta je izrednega pomena za nadaljnji razvoj dogodkov, saj so uspeli z njo zadržati priključek s sredino lestvice, v katerem so še Maribor, obe ljubljanski moštvi in Gorica. Nepopustljiv je vodilni dvojec, ki ga sestavljata Rudar Velenje in Koper. Prvi so več kot polovico tekme s Celjani odigrali brez izključenega kapetana Sulejmanoviča, a kljub temu zmagali. V takšnem zmagovalnem zaletu prihajajo v nedeljo na Ptuj in dravašem takrat zagotovo ne bo lahko. Še odmevnejšo zmago so slavili Koprčani, ki pod taktirko trenerja Nedžada Okčiča in veterana Mirana Pavlina ne poznajo ovire: tokrat je predajo podpisal državni prvak iz Maribora. Vijoličasti so trenutno v zelo težkem položaju, saj so med tednom doživeli boleč domači poraz s Sparto (0:2, tekma zadnjega kroga kvalifikacija za Evropsko ligo), poraz s Koprčani jih je še dodatno zamajal.
Nogometaši Olimpije so dosegli drugo zaporedno zmago, po Nafti so tokrat ugnali še Domžale, za katere je v nedeljo debitiral Marko Drevenšek. Nekdanji igralec Drave je zaigral od samega začetka, vendar sta bila na drugi strani uspešnejša njegova nekdanja soigralca Senad Tiganj in Gabriel Da Silva. Na klopi Olimpije je bil tudi Boban Jovič, ki je pred tednom prestopil iz Aluminija, Andreja Dugolina pa še ni bilo v ekipi. Morda bo priložnost dobil pri novem trenerju (po zadnjih napovedih bo to Ante Miše, ki je nazadnje vodil Hajduk), ki bo nasledil vršilca dolžnosti Safeta Hadžiča.
Tudi ekipa Interblocka je slavila v gosteh; to ji je uspelo z golom Milenkoviča. Eden najboljših posameznikov srečanja je bil spet vratar Matjaž Rozman, ki je zaustavil številne nevarne poskuse Lendavčanov. Zanimivo je, da je po tekmi odgovornost za neučinkovitost prevzel nase trener Nafte Nebojša Vučičevič, ki je bil sam nekdaj izvrsten strelec.
Na lestvici strelcev sta v vodstvu s štirimi doseženimi zadetki Dragan Jelič (Maribor) in Mitja Brulc (Koper). Za vodilnim dvoj-cem je množica uveljavljenih imen (Cimerotič, Biščan, Osterc, Rakovič), med njimi je tudi Gorazd Zajc (Labod Drava). Le-ta je v zadnjem krogu dobil pomoč Ekpokija, od katerega se tudi v nadaljevanju veliko pričakuje.
Jože Mohorič
1. SNL - rezultati 6. kroga:
Maribor - Luka Koper 1:2 (1:0); strelci:
Jelič 33.; Brulc 63., Pavlin 68.
Olimpija - Domžale 3:1 (0:0); strelci: Ci-merotič 61., 81., Škerjanc 65.; Perme 54. Nafta - Interblock 0:1 (0:1); strelec: Mi-
lenkovič 43.
Rudar Velenje - CM Celje 2:0 (1:0); strelca: De Moraes 7., Kolsi 73.; R. K.: Sulejmano-vič (Rudar Velenje) 42.
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
1.	RUDAR VELENJE
2.	LUKA KOPER
3.	CM CELJE
4.	MARIBOR
5.	INTERBLOCK
6.	OLIMPIJA -2
7.	HIT GORICA
8.	LABOD DRAVA
9.	NAFTA
10.	DOMŽALE
6
12:3	16
12:6	16
7:6	10
8:6	9
7:6	8
8:7	7
8:9	6
7:11	5
6:11	4
6:16	2
Pari 7. kroga: petek, 28. 8., ob 20.00: Domžale - Nafta; sobota, 29. 8., ob 17.00: Luka Koper - Olimpija, Interblock - HIT Gorica; ob 20.00: MIK CM Celje - Maribor; nedelja, 30. 8., ob 17.00: Labod Drava - Rudar.
Nogomet • 1. slovenska nogometna liga, 6. krog
Končno ... zmaga Laboda Drave!
Foto: Črtomir Goznik
Doris Kelenc (Labod Drava, modri dres) je bil eden najboljših posameznikov na tekmi v Novi Gorici.
domače obrambe in s strelom v daljši kot s 15 metrov matiral domačega vratarja.
V	nadaljevanju so imeli jalovo pobudo Goričani, ki pa so igrali prepočasi in preveč predvidljivo, da bi lahko presenetili gostujočo obrambo. V 16. minuti bi Ptujčani lahko dosegli še tretji gol, a je Ogu po Kelenčevi podaji meril mimo vrat. Razpoloženi Kelenc je v 25. minuti z več kot 30 metrov zadel stičišče prečke in vratni-ce, osem minut pozneje pa ga je na drugi strani posnemal De-mirovic, ki je s prostega strela s 30 metrov prav tako zadel stičišče vratnice in prečke.
V	drugem polčasu so gostitelji zapretili šele v 65. minuti, ko je po podaji Cvijanovica žoga zadela Andjelkovica, preskočila Bratuška in končala na zgornjem delu prečke. Sledil je
Hit Gorica - Labod Drava 1:2 (1:2)
Športni park, gledalcev 700, sodniki: Tošeskl (Medvode), Stančln (Ljubljana) in Pavlič (Laze v Tuhinju). Strelci: 1:0 Osterc (1.), 1:1 Zajc (7.), 1:2 Ekpoki (12.). Hit Gorica: D. Žilic, G. Balažic, Kršic, Velikonja, Komel, Galešic (od 76. Žigon), Demirovic (od 76. Škarabot), Cvijanovic, Djukic, Osterc, Gre-gorič. Trener: Miran Srebrnič.
Labod Drava: Bratušek, Andjelkovic, Semler, Kelenc, Ekpoki (od 78. Kurež), Prejac, T. Žilic, Kronaveter, M. Balažic, Ogu, Zajc (od 90. Marc). Trener: Adnan Zildžovič Rumeni kartoni: Djukic, D. Žilic; Semler, Zajc.
Ptujčani so bili ob Domžal-čanih edino moštvo do tega kroga, ki še ni okusilo slasti zmage. Kljub temu so bili pred gostovanjem v Novi Gorici optimistično razpoloženi. "Igramo dobro, ustvarjamo si priložnosti, predvsem na zadnji tekmi z Interblockom je bilo tako, vendar zaenkrat šepa realizacija. Vzdušje med igralci je dobro, zaupamo vase, zato pričakujemo, da bomo do točk prišli že proti Goričanom," je pred tekmo razlagal pomočnik trenerja Franci Fridl. Optimizem je temeljil tudi na dejstvu, da so njihovi tokratni gostitelji na svojem igrišču izgubili obe letošnji tekmi.
Za domače se je tekma izvrstno začela, saj so že po 53 sekundah povedli. Po podaji
Demirovica in slabo odbiti žogi gostujoče obrambe je neovirani Osterc iz obrata z 12 metrov natančno meril v desni kot nemočnega Bratuška. Sledila sta poskusa Velikonje in Galešica, katerima je veselje preprečil vratar Bratušek, ki je zbrano posredoval.
Že v sedmi minuti pa je Drava izenačila. Po podaji z desne je na drugi strani igrišča do žoge prišel Kelenc, ki jo je takoj poslal pred gol domačega vratarja Žiliča. Tam se je najbolje znašel Zajc in iz bližine s strelom v bližnji kot premagal Dragana Žilica. Le pet minut pozneje si je goriška obramba znova privoščila napako. Zajc se je takrat izkazal v vlogi podajalca, hitri Ekpoki, nekdanji član Gorice, pa je bil hitrejši od
nevaren poskus Gregorja Ba-lažica z glavo, tik pred golovo črto pa je razčistil njegov starejši brat v vrstah Drave Marko Balažic. Pritisk Gorice se je stopnjeval, toda brez pravega učinka, saj poskusi z glavo Ška-rabota, Osterca in Kršica niso obrodili želenih sadov.
Brez dvoma bo zmaga pozitivno vplivala na razpoloženje v ekipi Laboda Drave, čeprav tudi doslej ni bilo čutiti obupa in malodušja po slabšem uvodu v prvenstvo. Nelateri igralci igrajo iz kroga v krog boljše, še posebej veseli dobra forma dveh tistih, od katerih se največ tudi pričakuje, Kronavetra in Kelenca. Tudi Ekpoki se je zelo hitro znašel v novi ekipi, čeprav sam poudarja, da je za tiste prave predstave potrebnega nekoliko več časa.
sta, jm
Miran Srebrnič, trener Hit Gorice: »Začeli smo odlično, nato pa tekmecu nerazumljivo dovolili preobrat. Nikakor ne uspemo vso tekmo odigrati v enakem ritmu, čeprav vem, da je ta ekipa tega sposobna.«
Adnan Žildžovič, trener Laboda Drave: »Zmago smo si pošteno prislužili, čeprav smo zaostajali že po eni minuti srečanja. Na srečo smo se hitro pobrali in preobrnili rezultat, zaradi česar je bilo nadaljevanje lažje. Vedeli smo, da smo sposobni več, kot kaže naš trenutni položaj na lestvici, saj bi že proti Interblocku morali zmagati. Odločilni korak k zmagi v Gorici smo storili s tem, da smo zaustavili njihovo odlično napadalno vrsto, ki jo sestavljajo Osterc, Velikonja in Galešič.«
6
6
6
6
6
6
6
6
6
Atletika • Svetovno prvenstvo v Berlinu
Z lansko formo bi skočila v finale ...
Po maratoncu Mirku Vindi-šu, ki je nastopil na dveh svetovnih prvenstvih (v Rimu leta 1987 - 14. mesto - in v Stuttgar-tu leta 1993), je letos v Berlinu nastopila prva Ptujčanka Nina Kolarič, članica Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj. Glede na okoliščine, poškodovan gle-ženj in 68. mesto na svetovni lestvici skoka v daljino, bi bil potreben majhen čudež, da bi se uvrstila med dvanajsterico finalistk svetovnega prvenstva. Do njega ni prišlo, Kolaričeva pa je svoj premierni nastop na svetovnem prvenstvu končala na 35. mestu.
»Poizkusila sem se spopasti z bolečino, ampak žal ni šlo. Dala sem vse od sebe, toda bolečina je bila prehuda,« je za Štajerski tednik povedala Kolaričeva. Tako v prvem kot drugem poizkusu petkovih kvalifikacij je prestopila, kar je za njo nenavadno, saj v preteklih letih ni imela težav z umerjanjem zaleta. Zaradi poškodbe pa letos najboljša ptujska športnica ni opravila zadostnega števila skokov, zato so se pojavile težave s prestopi. V tretji odločilni seriji pa ji je možnost, da skoči dovolj daleč, preprečeval močan naliv in spremenljiv veter. Temu primeren je bil tudi rezultat - natančno šest metrov. Za finale je bilo potrebno skočiti 652 centimetrov, kar je manj, kot se je pričakovalo pred tekmovanjem. Naj spomnimo, Kolaričeva je letos najdlje skočila 655 centimetrov na sredozemskih igrah, kar bi tokrat zadostovalo za uvrstitev med najboljših dvanajst skakalk sveta, njen osebni rekord pa znaša 678 centimetrov.
»Poizkusila sem, če bo šlo, tako da si sedaj ne morem očitati, da nisem vsaj poizkusila. Če bi ostala doma in gledala prvenstvo pred televizorjem,
Foto: Črtomir Goznik
Čeprav bi bil finale po letošnjih rezultatih dosegljiv, pa poškodovani gleženj Kolaričevi ni dopuščal možnosti za presenečenje.
bi si najbrž zelo zamerila, da nisem zbrala pogumna in vsaj poizkusila,« je dan po tekmovanju Kolaričeva strnila svoje vtise po nastopu pred polnim avditorijem berlinskega olimpijskega stadiona. S tem je tudi zaključila letošnjo tekmovalno sezono, sedaj jo čaka rehabilitacija, pri čemer jo še vedno preganja negotovost: »Upam, da bodo zdravniki našli vzrok mojih težav in da se bomo lahko lotili intenzivne rehabilitacije.« Ob razočaranju, oteklem in razbolelem gležnju
pa je Kolaričeva vseeno zbrala nekaj pomembnih izkušenj, ki ji bodo prav prišle v nadaljevanju kariere. Doživela je atmosfero svetovnega prvenstva, kar ji bo prišlo prav čez dve leti v južnokorejskem Daegu-ju, ko sledi nova priložnost za dokazovanje njenega talenta. Kolaričeva želi čim prej sanirati omenjeno poškodbo, nato pa začeti trenirati za naslednjo sezono, ki bo imela vrhunec na evropskem prvenstvu konec julija v Barceloni.
Uroš Esih
SP, Berlin 2009, rezultati skoka v daljino:
1.	Brittney Reese, ZDA 7,10 metra
2.	Tatyana Lebedjeva, RUS 6,97 metra
3.	Karin Mey Melis, TUR 6,80 metra
35. Nina Kolarič, SLO, 6,00 metra
Športno plezanje
Vidmarjeva peta, Markovičeva izven finala
Po lepem uspehu v Barceloni in letošnji prvi zmagi Maje Vidmar so slovenski športni plezalci v težavnosti nastopili na tretji tekmi letošnjega svetovnega pokala v Imstu v Avstriji. Slovenska ekipa je nastopila s šestimi tekmovalci, štirimi tekmovalkami in dvema tekmovalcema. V polfinale so se prebile Maja Vidmar, Natalija Gros, Mina Markovič in Asja Gosar, v finale pa je napredovala le Vidmarjeva. Čeprav se je tako v kvalifikacijah kot v polfinalu dotaknila vrha smeri, pa ji je v finalu spodletelo. Markovičeva je zasedla končno 13. mesto, Grosova 15. in Gosarjeva 16. Pri fantih je Klemen Bečan osvojil šesto mesto, kar je njegova najboljša letošnja uvrstitev.
Tekma na avstrijskem Tirolskem je potekala povsem v avstrijskih barvah. Prvo mesto je zasedla plezalka iz Sistransa, šestnajstletna svetovna prvakinja Johanna Ernst pred domačinko iz Imsta Angelo Eiter, tretja pa je bila Francozinja Alizee Dufraisse. Le Avstrijki sta v finalu priplezali do vrha, zmagovalko pa je odločil rezultat iz polfinala. Ptujčanka
Mina Markovič je tekmovanje v Imstu začela zelo dobro, saj je v kvalifikacijah splezala do vrha smeri, v polfinalu pa ji je zmanjkalo nekaj sreče za uvrstitev v finalni nastop.
Na vrhu jakostne računalniške lestvice svetovnega pokala v težavnosti so razlike v ženski konkurenci zelo majhne. Najboljši avstrijski plezalki sta tako z vrha izpodrinili najboljši Slovenki. Mina Markovič je zelo blizu deseterici, trenutno je na 12. mestu. Naslednja tekma svetovnega pokala bo čez dober mesec dni v belgijskem Puursu.
Svetovni pokal, skupno:
1. J ohanna Ernst	AVS	2G8
2. Angela Eiter	AVS	2G3
3. Maja Vidmar	SLO	176
4. Natalija Gros	SLO	153
5. Jain Kim	KOR	139
6. Yuka Kobayashi	JAP	137
7. Caroline Ciavaldini	FRA	2
Alizee Dufraisse	FRA	2
9. Yana Chereshneva	RUS	121
10. Muriel Sarkany	BEL	114
11. Alexandra Eyer	ŠVI	111
12. Mina Markovic	SLO	94
		JM
Foto: Črtomir Goznik
Mina Markovič se v Imstu ni uvrstila v finale.
Nogomet m 2. SNL
Učinkovitost na prvem mestu
Aluminij - MU Šentjur 7:0 (4:0)
STRELCI: 1:0 Purišič (5), 2:0 Djo-kič (15), 3:0 Kmetec (17. z 11 m), 4:0 Letonja (20), 5:0 Purišič (56), 6:0 Kmetec (60), 7:0 Salkunič (86)
ALUMINIJ: Lipovac, Topolovec, Bingo (od 70. Toplak), Krajcer, Milec (od 46. A. Krajnc), Rotman, Medved, Letonja, Purišič, Djokič (od 63. Salkunič), Kmetec. Trener: Bojan Špehonja.
MU ŠENTJUR: Fideršek, Peša, Centrih, Gobec, Gorenak, Kuljanac (od 60. Krašovc), Sahiti (od 37. Štrukelj), Romih, Firšt (od 63. Bezjak), Leskovar, Popovič. Trener: Oskar Drobne.
RUMENI KARTONI: Kuljanac (31), Bingo (44), Leskovar (55), Medved (84), Toplak (80)
RDEČI KARTON: Leskovar (71. drugi rumeni karton)
Nogometaši Aluminija iz Kidričevega so po visoki zmagi v Šenčurju optimistično pričakovali ekipo iz Šentjurja. Kot trener jo vodi Oskar Drobne, nekdaj odlični strelec iz prvo-in drugoligaških klubov, sedaj pa je še vedno uspešen kot napadalec Kovinarja iz Štor. Pri domačih je bilo glavno
vprašanje, kako bo po odhodu Andreja Dugolina k ljubljanski Olimpiji funkcionirala zvezna vrsta. Očitno so bili strahovi odveč, kar se je videlo že v uvodnih minutah. Kidričani so začeli izredno ofenzivno in
že v peti minuti je po odlični podaji Milca iz leve strani žoga prišla do Purišiča, ki jo je zabil v gol. Sledile so še tri izjemne priložnosti, najprej Djokiča v 8. minuti, nato pa dve Kmetca, ki je v deseti minuti zadel celo
okvir vrat, minuto kasneje pa žogo poslal tik ob desnem vrat-niku. Vse to je že nakazovalo na povečanje vodstva, ki se je res dogodilo v 15. minuti, ko je zadel Djokič po lepi podaji Purišiča. Dve minuti kasneje so
Foto: Črtomir Goznik
Branimir Djokič (Aluminij, rdeči dres) je bil na tekmi s Šentjurjem dvakratni strelec.
se domači ponovno veselili, saj so gostje v svojem kazenskem prostoru nepravilno zaustavili Djokiča in sodnik je pokazal na belo točko, s katere je bil zanesljiv realizator Kmetec. Usodo gostov je že v prvem polčasu zapečatil Letonja z natančnim strelom z roba kazenskega prostora. Gostje so bili dolgo časa v šoku, saj enostavno niso mogli verjeti, da so prejeli že štiri zadetke. Edino priložnost za goste je imel v prvem polčasu Gorenak, vendar je njegov dober strel domači vratar Lipo-vac izbil v kot.
Nekaj uvodnih minut v drugem polčasu je pripadlo gostom iz Šentjurja, vendar jih je kaj hitro umiril Purišič, ki je z močnim strelom iz desne strani ukanil vratarja Fiderška. V 60. minuti je kot iz desne strani izvajal Letonja, najbolj spreten je bil Kmetec, ki je žogo ponovno poslal pod prečko. Edino pravo priložnost so imeli gostje v 60. minuti, ko so domači podrli Kuljanca v svojem kazenskem prostoru in sodnik je še drugič na tekmi pokazal na belo točko, tokrat za goste. Strel Popoviča pa je vratar Aluminija Lipovac uspel ubraniti. Do konca srečanja so se valili številni napadi proti golom gostov, za piko na i pa je štiri minute pred koncem z močnim strelom z dvajsetih metrov poskrbel Salkunič - 7:0. Zmaga Kidričanov je več
kot zaslužena, njihov napad pa je očitno v odlični formi, saj je v dveh tekmah dosegel kar trinajst zadetkov.
Danilo Klajnšek
Primorje po napovedih
V 2. slovenski nogometni ligi se zaenkrat vse odvija po napovedih. Primorje iz Ajdovščine je še tretjič zmagalo in je še edino moštvo s stoodstotnim izkupičkom na vrhu prvenstvene razpredelnice. Sledi Mura 05 iz Murske Sobote, ki je dokaj srečno odnesla točko iz gostovanja pri Dravi-nji v Slovenskih Konjicah (izenačila je v 84. minuti, od 82. minute so imeli na igrišču igralca več). Prvič je izgubila tudi Bela krajina, in sicer v Ivančni Gorici proti domačemu Livarju. Prvo zmago so v tretjem krogu vpisali nogometaši Triglava Gorenjske, ki so odpravili Krško, slednji pa so še edini brez osvojene točke.
REZULTATI 3. KROGA: Aluminij - MU Šentjur 7:0 (4:0), Livar - Bela krajina 2:1 (1:0), Dravinja - Mura 05 2:2 (0:1), Triglav Gorenjska - Krško 1:0 (0:0), Primorje - Garmin Šenčur 3:1 (2:1).
1.	PRIMORJE 3 3 0 0 9:2 9
2.	MURA 05 3 2 1 0 8:2 7
3.	ALUMINIJ 3 2 0 1 13:2 6
4.	BELA KRAJINA 3 2 0 1 3:2 6
5.	LIVAR 3 111 5:5 4
6.	DRAVINJA 3 111 4:4 4
7.	TRIGLAV GOR. 3 10 2 1:6 3
8.	GAR. ŠENČUR 3 1 0 2 2:9 3
9.	MU ŠENTJUR 3 0 1 2 4:12 1
10.	KRŠKO 3 0 0 3 1:6 0
Rokomet • Prijateljske tekme
Pet od pet Jeruza-lemčkov: Jeruzalem Ormož - Varteks Va-raždin 27:24 (14:12)
JERUZALEM: G. Čudič (+6), Belec (+7); Klemenčič, Korpar 3, Krabonja 2, Melnjak 6, Rajšp, Bogadi 1, Bez-jak 1, Radujkovic 3, B. Čudič 4 (3), Ivanuša, Kovačič 3, Žuran 3, Jovano-vič 1. Trener: Saša Prapotnik.
VARTEKS: Tolic (+4), Grd (+10); Ledinski 2, Jeftic 4, Jagačic 3 (2), Žnidarič 2, Brdar, Hudž 7, Turkovic 3, Batinovic 1, Žganec, Štimac, Prole 2. Trener: Vladimir Canjuga.
Gibanje rezultata: 6:6, 8:6, 11:8, 14:12, 18:14, 25:20, 27:22, 27:24.
Jeruzalemčki so dobili še peto zaporedno pripravljalno tekmo. V drugo je padel Varteks, ampak tokrat v Ormožu z izidom 27:24 (v Varaždinu je slovenska ekipa slavila 26:24). Varteks je na tekmi vodil le enkrat, pri izidu 6:5. Ves preostali del srečanja, ki zaradi utrujenosti igralcev obeh ekip ni bil na visokem nivoju, so vodili Ormožani. Najvišja prednost gostiteljev je znašala pet zadetkov - 25:20 in 27:22. Pri Jeruzalemu je bil boljši od ostalih Melnjak, pri Varteksu pa hrvaški kadetski repre-zentant Hudž, ki je svojemu nesojenemu novemu moštvu zabil sedem zadetkov. Tekmo sta pred okrog 50 gledalci sodila Peter Zorli in Davorin Zorli. Do pričetka sezone bodo Vinarji odigrali še dve pripravljalni tekmi, in sicer proti Osijeku v Čakovcu ter proti Čakovcu v Ormožu. V soboto, 12. septembra, Jeruzalem v 1. krogu novega prvenstva odhaja na gostovanje v Koper.
UK
Celjske mesnine -ŽRK Mercator Tenzor Ptuj 34:40
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ:
M. Križanec, S. Križanec, Prapotnik 7, Sivka 2, Strmšek 8, Korotaj 7,
Nogomet
Šesterica v reprezentancah
Erhatič, Mateša 8, Bolcar 3, Ciora 4, Tumpej 1, Jaušovec. Trener: Nikola Bistrovič.
Ptujske rokometašice so v Celju odigrale prvo pripravljalno tekmo. Dekleta so se pomerila v treh tretjinah, na koncu pa so bile boljše gostje iz Ptuja. Prvo tretjino so dobile Ptujčanke 17:18, prav tako drugo (26:35), v tretji pa so domačinke nekoliko zmanjšale visoko vodstvo gostij z devetih na šest zadetkov.
Pipo IPC Čakovec -Moškanjci Gorišnica 44:20 (21:9)
MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Žuran, Petek 4, Mesarec 4, Zorli 2, Balas, Lozinšek, Golob 1, Lukaček 3, Vin-cek 3, Peček 3, Cvetko. Trener: Vlado Hebar.
Rokometaši iz Gorišnice intenzivno odigravajo pripravljalne tekme. Tokrat so gostovali v Čakovcu, kjer so merili moči z domačim prvoligašem in izgubili z visoko razliko. Škoda je, da niso zaigrali v popolnejši sestavi, saj bi takrat verjetno lahko nudili močnejši odpor domačinom.
Velika Nedelja -Drava 48:22
VELIKA NEDELJA: Kovačec, Kvar 2, Sok 2, Kaučič 1, Ivančič 5, Horvat 4, Aleš Bezjak 4, Veselko 4, Kneževič 6, Škripec 4, Preac, Venta 3, Kumer 1, Špindler 12, Klemenčič, Zorec. Trener: Samo Trofenik.
DRAVA: Bedenik, Ferk 3, Sabo 2, Fridrih 3, Mesarič 4, Pučko 1, Požar 1, Longhino, Jakolič 4, Hrnčič, Jovič, Horvat, Bedrač 4. Trener: Mitja Žuran.
Rokometaši Velike Nedelje so v okviru priprav na novo sezono v 2. slovenski moški rokometni ligi odigrali svojo prvo pripravljalno srečanje proti ptujski Dravi. Domačini so bili veliko boljši in so brez težav ugnali mlade ptujske rokometaše.
Danilo Klajnšek
Slovenska nogometna reprezentanca do 19 let starosti je včeraj, 24. avgusta, začela redne letne priprave, ki bodo v Planici trajale do četrtka, 27. avgusta. Selektor reprezentance Miloš Kostič je na priprave povabil 25 nogometašev, med katerimi so tudi Martin Milec in Rok Medved iz Aluminija in Robert Kurež iz ptujske Labod Drave. To reprezentanco čaka od 9. do 14. oktobra prvi krog kvalifikacij za nastop na evropskem prvenstvu. Kvalifikacije bodo potekale v Sloveniji, nasprotniki naše reprezentance
pa bodo Anglija, Slovaška in Finska.
Slovenska reprezentanca do 17. leta starosti pa se je v nedeljo zbrala v Ljubljani, včeraj pa odpotovala v Črno goro, kjer bodo v Podgorici in Nik-šiču odigrali dve prijateljski srečanji z reprezentanco Črne gore. Selektor Borut Jarc je na pot odpeljal osemnajst nogometašev, med katerimi so tudi Denis Perger iz ptujske Labod Drave ter Matej Pučko in Andraž Žurej iz Aluminija.
Danilo Klajnšek
Foto: arhiv kluba
Denis Perger (NS Poli Drava Ptuj, beli dres) je dobil vabilo na priprave slovenske reprezentance U-17.
Rokomet • Po mladinskem svetovnem prvenstvu v Egiptu
Tadej Sok tretji na SP v Egiptu
Slovenska mladinska rokometna reprezentanca je od 6. do 19. avgusta nastopala v Egiptu na 17. svetovnem prvenstvu mladincev. Sodelovalo je 24 ekip iz celega sveta, Slovenija pa je po seriji odličnih rezultatov osvojila bronasto medaljo. V predtekmovanju so Slovenci po vrsti premagali Libijo (38:15), Grenlandijo (43:31), Estonijo (31:29), Švedsko (33:29), Nizozemsko (37:30), Portugalsko (29:27) in Češko (37:34). Boljši od naših mladih upov so bili na SP le prvaki Nemci (23:27) in podprvaki Danci (25:30). V polfinalu proti Nemčiji je Slovenija še v 44. minuti vodila s 3 zadetki, 21:18, a je kasnejšim svetovnim prvakom uspel preobrat v obliki delnega izida 9:2. V tekmi za bronasto kolajno so varovanci trenerja Slavka Iveziča pred 9000 gledalci s 35:24 premagali gostitelje Egipčane.
Barve Slovenije je branil Tadej Sok (Jeruzalem Ormož). Sok je na prvenstvu zabeležil tri nastope, in sicer proti Libiji, Nizozemski in Danski. Član Vinarjev je prvenstvo končal s štirimi zadetki in izkupičkom meta 4/11. Bronasta kolajna je
Tadej Sok se je na svetovnem mladinskem prvenstvu v Egiptu okitil z bronasto medaljo.
za Soka nov dodaten motiv ter zagon v njegovi rokometni karieri. Jeruzalem bo v novi sezoni
precej odvisen od učinka desnih kril, od Soka in Krabonja, ki pri svojih 20 letih že spadata
v sam slovenski vrh desnem krilu.
igralcev na UK
Aikido • Kako onesposobiti napadalca?
Aikido se seli tudi v Ormož
V kopici možnosti rekreacije in športnega udejstvo-vanja v zadnjem času postaja vse bolj prepoznaven klub, ki se ukvarja z veščino, ki jo širša javnost najprej poveže z likom Stevena Seagala - z aikidom.
Gre za Klub realnega aikida Ptuj, ki ponuja odlično možnost za rekreacijo, hkrati pa za izboljšanje določenih sposobnosti slehernega posameznika.
Borilna veščina, ki je za nekatere mistična, za druge realna in praktična, se imenuje aikido. Njen začetek sega v 20. stoletje, razvil pa jo je Japonec Morihei Ueshiba. Kljub relativni mladosti veščine pa korenine segajo globoko v preteklost, saj je bila razvita na podlagi veščin, ki jih je Ueshiba treniral skozi svoje življenje in imajo bogato tradicijo.
Klub realnega aikida je bil na Ptuju ustanovljen marca lani, zametki kluba pa segajo v leto 1999, ko se je skupina aikidok odločila, da veščino, ki so jo trenirali, izvajajo v okviru Judo kluba Drava Ptuj. »Ves čas smo sledili razvoju aikida na območju Maribora, natančneje mojstru Pavlu Forjanu. V času obstoja sekcije je prišlo do menjave stila aikida, in sicer smo prešli s tendoryu stila na stil, ki se s svojim načinom in principi vrača h koreninam aikida, ki so za razliko od mišljenja mnogih precej realne in praktične,« je
Foto: arhiv kluba
Aikido klub je na Ptuju dosegel izjemen uspeh, z letošnjim šolskim letom pa bodo imeli vaje tudi v Ormožu.
pojasnil trener Bruno Krajnc.
Stil, ki ga trenirajo, je realni aikido, njegov ustanovitelj pa je Ljubomir Vračarevič iz Srbije. Ta je v omenjeno veščino vnesel komponento, ki se je skozi leta od smrti ustanovitelja aikida Ueshibe izgubljala: realnost in praktično uporabnost aikida.
Realni aikido poudarja uporabo tehnik, ki nasprotnika onesposobijo na najhitrejši in najučinkovitejši način, ne da bi mu s tem zadali kakšno poškod-
Konjeniški sport
Na avstrijskem hipodromu Krieau je v mednarodni dirki nastopil trinajstletni nemški žrebec Lester, ki je v lasti Zvon-ka Osterca (KD Slovenske gorice Lenart) in Jožeta Sagaja ml. (KK Ljutomer). Lester z voznikom Sagajem je na 2480 metrov dolgi stezi s časom 1:17,7 osvojil četrto mesto.
NŠ
bo. Poseben poudarek pa je na gibanju, ki je osnova za pravilno izvajanje tehnik, hkrati pa omogoča učinkovito obrambo v primeru več napadalcev.
»Z ustanovitvijo kluba so bili zastavljeni cilji za prihodnost, za katere lahko po letu in pol rečemo, da se uspešno uresničujejo. Število članov kluba se je konkretno povečalo, hkrati s povečanjem se je izboljšala udeležba na treningih, poudariti pa je potrebno, da velika večina novih članov ostane v klubski sredini oz. se vedno znova vrača. Ker je aikido ne-tekmovalna veščina, lahko delo v klubu brez večjih težav prilagajajo in se ob prihodu novih članov v celoti posvetijo njim,« je še pojasnil Krajnc.
Sicer pa je aikido primeren tudi za otroke, saj vrednote niso naravnane k tekmovalnosti, temveč k samemu bistvu
veščine. Otroci pridobivajo na motoričnih sposobnostih, ob tem pa se družijo in tako krepijo socialni čut.
Na Ptuju potekajo treningi za starejše štirikrat tedensko, in sicer ob torkih in četrtkih ob 20.30 ter ob sobotah in nedeljah ob 8. uri zjutraj. Otroci imajo treninge dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in četrtkih ob 18. uri. Vpis tako starejših kot otrok poteka skozi vse leto.
Z novim šolskim letom pa bodo veščine aikida ponesli tudi izven Ptuja, s treningi bodo namreč začeli še v Ormožu. Ti bodo potekali v prostorih ormoške gimnazije, namenjeni pa bodo vsem od 14. leta naprej.
Dženana Bečirovič
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga
Bistričani in Podvinčani maksimalno
■ v-
3. SNL - vzhod: Stojnčani povedli, nato obstali
REZULTATI 2. KROGA: Koroška Dravograd - Stojnci 3:1 (0:0), Teh-nostroj Veržej - Tehnotim Pesnica 0:3 (0:2), Zreče - Šmartno 2:1 (0:0), Malečnik - Odranci 2:2 (0:0), Paloma - Mons Claudius 3:4 (2:3), Kovinar Štore - Tromejnik G. Kalamar 1:2 (0:1), Čarda - Simer šampion 0:2 (0:0).
1.	K. DRAVOGRAD 2 2 0 0 8:1 6
2.	SIMER ŠAMP. 2 2 0 0 7:1 6
3.	TROMEJNIK G. 2 110 3:2 4
4.	ZREČE 2 110 2:1 4
5.	KOVINAR ŠTORE 2 10 1 5:3 3
6.	STOJNCI 2 1 0 1 4:4 3
7.	TEH. PESNICA 2 10 1 4:5 3
8.	ČARDA 2 10 1 1:2 3
9.	MONS CLAUD. 2 10 1 4:8 3
10.	ODRANCI 2 0 2 0 2:2 2
11.	PALOMA 2 0 1 1 4:5 1
12.	MALEČNIK 2 0 11 1:3 1
13.	ŠMARTNO 2 0 0 2 1:3 0
14.	T. VERŽEJ 2 0 0 2 1:7 0
Po zmagi v prvem krogu proti Malečniku so nogometaši Stojncev tokrat gostovali v Dravogradu. V začetku drugega polčasa so povedli z zadetkom Damirja Zagorška in vse je kazalo na uspeh, a le do 61. minute, ko so domačini izenačili, nato pa z zamikom osmih minut povedli. Gostje se nato niso več uspeli "vrniti v igro". Za največje presenečenje kroga so poskrbeli nogometaši Tro-mejnika, ki so slavili v Štorah proti domačemu Kovinarju. Le-temu se je očitno poznala odsotnost izkušenega golgeterja Oskarja Drobneta. Hladen tuš so doživeli tudi nogometaši iz Veržeja, kjer jih je nepričakovano gladko premagala ekipa Tehnotima iz Pesnice, sicer novinca v ligi. Tudi drugi novinec v tretjeligaški konkurenci, Zreče, je bil uspešen in je na svojem igrišču premagal Šmartno. Gre za ekipo, ki naj bi po mnenju strokovnjakov sodila v ožji krog favoritov za naslov prvaka. To mnenje ni zanimalo Zrečanov in so z borbeno igro prišli do prve zmage v prvenstvu, z zadetkom, ki so ga dosegli sedem minut pred koncem srečanja. Hladen tuš so svojim zvestim privržencem pripravili tudi nogometaši Palome, ki so izgubili proti nogometašem iz Rogatca, za katere je dva pomembna zadetka prispeval bivši igralec Aluminija Ivan Firer. V edinem nedeljskem srečanju pa je celjski Simer šampion slavil na gostovanju pri Cardi. Zanimivo je bilo tudi v Maleč-niku, kjer so domačini izenačili minuto pred koncem, in to z igralcem manj, saj je bil že v 27. minuti izključen Dejvi Pavlin, sicer bivši igralec Aluminija iz Kidričevega.
KOROŠKA DRAVOGRAD -STOJNCI 3:1 (0:0)
STRELCI: 0:1 Zagoršek (52), 1:1 Javornik (61), 2:1 Ovčar (69), 3:1 Grešovnik (77)
STOJNCI: Starčič, Železnik, Golob (od 76. Janžekovič), Pečnik, Kokot, Fridauer, Klinger (od 74. A. Strelec), Topolovec, Čeh, Lah (od 46. Zagoršek), Milošič. Trener: Robert Težački.
Štajerska liga: Ormožani
presenetili favorita
REZULTATI 2. KROGA: Boč Poljča-ne - Podvinci 0:1 (0:1), AHA EMMI
Foto: Črtomir Goznik
David Mihalič (Holermuos Ormož, modri dres) je z zadetkom v 36. minuti odločil srečanje proti ekipi Trgovine Jager.
Bistrica - LKW Jack Gerečja vas 3:0 (0:0), Peca -Šoštanj 3:4 (2:2), KIV Vransko - Koroške gradnje 0:1 (0:1), GIC Gradnje Rogaška - Partizan Fram 3:0 (1:0), Bukovci - Pohorje 1:1 (1:1), Holermuos Ormož - Trgovine Jager 1:0 (1:0).
1.	A. E. BISTRICA	2 2 O O	8:0 6
2.	PODVINCI	2 2 0 0	6:2	6
3.	KOROŠKE GR.	2 2 0 0	4:0 6
4.	POHORJE	2 110	4:2	4
5.	ŠOŠTANJ	2 110	4:3	4
6.	HOLER. ORMOŽ	2 110	1:0 4
7.	TRGOV. JAGER	2 10 1	4:1 3
8.	PECA	2 10 1	7:5	3
9.	GIC ROGAŠKA	2 10 1	4:3	3
10.	BUKOVCI	2	0	11	3:6	1
11.	KIV VRANSKO	2	0	0 2	1:5	0
12.	BOČ POLIČ.	2	0	0 2	0:5	0
13.	GEREČJA VAS	2	0	0 2	0:6	0
14.	PARTI. FRAM	2	0	0 2	0:8	0
V 2. krogu Štajerske lige so pomembno zmago v gosteh dosegli nogometaši Podvin-cev, ki so z zadetkom Mateja Toplaka premagali novinca v ligi, Boč iz Poljčan. V Bistrici je bil derbi ekip, ki prihajata z območja MNZ Ptuj, uspešnejši pa so bili domačini, ki so premagali nogometaše iz Gerečje vasi. To jim je uspelo predvsem z učinkovito igro v drugem polčasu (spet se je med strelce vpisal Divjak, zadnji gol na tekmi pa je dosegel Ian Emeršič). To je njihova druga zmaga, nogometaši LKW Jack Gerečja vas pa so doživeli še drugi poraz. V Ormožu so domači nogometaši minimalno premagali »trgovce« iz Šmarij pri Jelšah, v Bukovcih pa so domačini proti Pohorju iz Ruš iztržili točko. Povedli so domačini z zadetkom Koreza, tik pred koncem prvega polčasa pa so gostje izenačili.
Svojo drugo zmago, tokrat v Vranskem, v srečanju novincev v Štajerski ligi, so dosegli nogometaši Koroških gradenj iz Slovenj Gradca. Korošci so lahko na začetku zelo zadovoljni, saj so dvakrat slavili v gosteh. V Rogaški Slatini so bili domačini boljši od Partizana iz Frama, v Črni na Koroškem pa so se zmage veselili nogometaši iz Šoštanja.
BOČ POLJČANE -PODVINCI 0:1 (0:1)
STRELEC: 0:1 Toplak (38) PODVINCI: Vesenjak, Šebela, Modrič (od 46. Kuserbanj), Brumen, Zorko, Lah, Kupčič, Benko (od 75. Novak), D. Petrovič, Požegar (od 46.
Petek), Toplak (od 46. Brumen). Trener: Damjan Bezjak.
AHA EMMI BISTRICA -LKW JACK GEREČJA VAS
3:0 (1:0)
STRELCI: 1:0 Stegne (49), 2:0 Divjak (57), 3:0 Emeršič (83)
LKW JACK GEREČJA VAS: Kaiseberger, R. Sagadin, Petek, Medved (od 62. Lešnik), Draškovič, J. Sagadin, Gerečnik, Kokot, M. Hertiš (od 46. D. Hertiš), Šešo, Emeršič (od 46. Vtič). Trener: Franc Žitnik.
PODVINCI - POHORJE 1:1
(1:1)
STRELCA: 1:0 Korez (38), 1:1 Muzlovič (44)
BUKOVCI: Hrženjak, M. Meznarič, Korez, Rojko, Kozel, Herga (od 79. Plohl), Poštrak (od 63. Antolič), Kokot, Habrun, Mulej (od 75. T. Meznarič), Belšak. Trener: Rudi Habjanič.
Danilo Klajnšek
HOLERMUOS ORMOŽ -TRGOVINE JAGER 1:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Mihalič (36) HOLERMUOS ORMOŽ: Šnajder, Kolarič, Štiberc, Druzovič, R. Mlina-rič, L. Mlinarič, Piberčnik, Mihalič (od 80. Ivanuša), Košnik, Prapotnik, Habjanič. Trener: Aleš Jurčec.
RUMENI KARTONI (3/2); Štiberc (67), Piberčnik (71), Kolarič (77); Mraz (27), Čehajic (70).
IGRALEC TEKME: Sebastjan Pi-berčnik (Holermuos Ormož).
Derbi 2. kroga Štajerske nogometne lige je potekal v Ormožu v športnem parku Mestna graba, kjer je gostoval lanskoletni tretjeligaš in glavni favorit za napredovanje v 3. SNL vzhod. Po prikazanem zmaga Holermuosa nad Šmar-jami ni presenečenje, saj so bili varovanci trenerja Aleša Jurčca nevarnejši pred golom gostov.
Odločilen trenutek tekme se je zgodil v 36. minuti, ko je po asistenci Piberčnika zadel Mihalič, ki je bil že v minuli sezoni s 13 zadetki najboljši strelec Ormožanov. Najboljši posameznik Trgovcev, vratar Jesenko, je bil blizu obrambi, a je žoga vseeno po njegovem prerahlem dotiku končala v mreži. V 1. polčasu bi se lahko proslavil novinec v dresu Gradbenikov, Sergej Košnik, ki je v 26. in 42. minuti izpustil dve lepi priložnosti; obakrat je odlično reagiral gostujoči vratar. Pri Šmarjah je največjo priložnost v 1. polčasu zapravil Dža-ferovic v 28. minuti, ko se je sam znašel pred Šnajderjem, ki se je izkazal z lepo obrambo.
V drugem delu je okrog 100 gledalcev videlo slab nogomet. Obe ekipi sta bili precej nervozni in igra je bila povsem neorganizirana. Sodnik Dejan Vivod je strasti na igrišču umirjal z rumenimi kartoni. Gostitelji so bili blizu drugega zadetka v 51. in 94. minuti. Najprej je za las zgrešil Habjanič, v zaključku tekme pa še mladi Ivanuša. Sredi 2. polčasa je obetavno akcijo za izenačenje zapravil Žni-dar v dresu Šmarij, ko je meril visoko nad golom Ormožanov. Razmerje v kotih je bilo 10:2 za gostujoče nogometaše, a so ormoški branilci skozi celotno tekmo brezhibno opravili svojo nalogo v skokih za žogo. Gradbeniki iz Ormoža bodo v nadaljevanju prvenstva še močnejši za Novaka (odsoten), Zidariča (poškodovan), Kozar-ja (poškodovan) in Zormana (kaznovan). V 3. krogu jih čaka sosedski derbi v Podvincih, ki so sezono začeli odlično z dvema zmagama.
U. Krstič
Nogomet • Pokal MNZ Ptuj
V	soboto in nedeljo so bila odigrana nekatera srečanja 1/16 finala za pokal Medobčinske nogometne zveze Ptuj. Pravih presenečenj ni bilo, gledalci pa so lahko videli lepo število zadetkov. Največ jih je padlo v Markovcih, kjer se je tekma med domačo ekipo in Skorbo po rednem delu končala z neodločenim izidom 3:3, po streljanju enajstmetrovk pa so bili 14:13 boljši domačini. Preostali rezultati: Leskovec - Pragersko 1:6, Hajdina - Rogoznica 3:2, Središče - Videm 3:2, Cirkulane - Ma-kole 1:0, Podlehnik - Dornava 1:2, Grajena - Hajdoše 6:2, Gorišnica - Zgornja Polskava 5:2.
V	sredo bodo še preostala srečanja.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Nogomet
POKAL MNZ PTUJ
Pari 1/16 finala za pokal Medobčinske nogometne zveze Ptuj - SREDA ob 17.00: LKW Jack Gerečja vas - Apače, Slovenja vas - Bukovci, Holermuos Ormož - Tržec, Lovrenc - Podvinci, Oplotnica - Bistrica, Spodnja Polskava - Stojnci, Boč - Zavrč.
LIGA U-14
3. KROG: Mura 05 - Aluminij, Tehnostroj Veržej - NŠ Poli Drava (obe tekmi v sredo ob 18. uri).
Rokomet
Prijateljski tekmi
V sredo bodo rokometaši Moškanjcev-Gorišnice v domači športni dvorani odigrali dve pripravljalni tekmi, in sicer ob 18. uri z ekipo ptujske Drave, ob 19.30 pa še z ekipo Velike Nedelje.
Danilo Klajnšek
Športni vikend v Šikolah
Člani Športnega društva Šikole vabijo, da se jim pridružite na Športnem vikendu v Šikolah, ki ga organizirajo 28., 29. in 30. avgusta. V treh dneh se bodo zvrstila prijateljska tekmovanja v odbojki, košarkarskih trojkah, malem nogometu, rekreativnem kolesarjenju in polžjih dirkah. Vsako društvo ali skupina posameznikov lahko na posameznem tekmovanju sodeluje z več mešanimi ekipami (ženske in moški). Ekipe in posameznike lahko prijavite kontaktnim osebam vsaj uro pred začetkom tekmovanja. Prijava za posameznika znaša 6 evrov in je konzumacija za topli obrok in eno pijačo. Urnik dogajanja:
petek, 28. avgust, ob 18. uri: turnir odbojke na travi (5 igralcev), informacije 041 384 678 (Jože),
ob 20. uri: turnir trojk v košarki (3 igralci + 2 menjavi), informacije 041 221 970 (Matej);
sobota, 29. avgust, ob 19. uri: turnir v malem nogometu (igra se 3 + 1), informacije 041 965 965 (Sebastijan);
nedelja, 30 avgust, ob 9. uri: rekreativno kolesarjenje (25 km), informacije 031 642 961 (Željko),
ob 12. uri: polžje dirke (na naših kolesih), informacije 041 368 544 (Rajko).
Vse dodatne informacije lahko dobite na telefonski številki 040 315 315 (Bogdan Babšek).
Pomagajte Dravi in varžujte!
NK Labod Drava ponuja
LETNE VSTOPNICE po ceni 108 €.
Letno vstopnico lahko kupite na sedežu kluba, Čučkova alica 5, omogoča pa ogled vseli domačih prvenstvenih^ ' pokalnih in prijateljskih srečanje Lubud-Drcuigjv redja prodaji je vrednost vstopnic več kot 200 €)T
fenem boste lahko v prodajalnah Labod ob nakujbu ¿tne karte uveljavljali popust v višini 30 % na redne cene in 10 "X> popust na znižarie artikle (popuste boste lahko upravičenci uveljavljali^sJarto in osebnim dokumentom).
Športni napovednik
Zabavna šola nogometa v Vidmu
Ob koncu počitnic bo Osnovna šola Videm pri Ptuju skupaj z Osnovno šolo Bednja iz sosednje Hrvaške organizirala Zabavno šolo nogometa, ki poteka letos drugo leto. To je projekt, ki ga vodi CCPA - danska nevladna organizacija s pomočjo norveške nogometne zveze. Namenjen je spodbujanje napredka, miru, demokracije, stabilnosti in socialne kohezije v državah Evrope z namenom ponovne vzpostavitve prijateljstva in športnega sodelovanja med mladimi.
Na šolskem igrišču v Vidmu pri Ptuju in igrišču v Bednji se bo od 24. do 28. avgusta zbralo od 150 do 180 otrok iz videmskega šolskega okoliša in sosednje občine Bednja na Hrvaškem. Otroci, ki bodo sodelovali v tem projektu, so stari od 7 do 12 let. Projekt bo vodilo osem pedagogov iz Vidma in štirje pedagogi iz Bednje. Vodja projekta na Vidmu je športni pedagog Jože Šoštar.
Robert Murko
Foto: Robert Murko
Vadba v lanski Zabavni šoli nogometa
Motokros • Pokalno prvenstvo Slovenije
V Slovenj Gradcu je potekala dirka za pokalno prvenstvo Slovenije. V kategoriji 125 R1 sta bila zelo dobra Kristjan Tadič (MTD Racing team iz Majšperka) in Borus Bele (AMD Tajfun šport) iz Žetal. Kristjan je na jutranjem treningu dosegel najboljši čas, po dveh vožnjah v konkurenci pa je osvojil skupno drugo mesto. Borut Bele, ki tekmuje prav tako v kategoriji 125 R1, si je na jutranjem treningu priboril drugo startno pozicijo, na koncu pa je po obeh vožnjah v konkurenci zasedel četrto mesto. Borut še vedno čuti bolečine zaradi stare poškodbe, ki jo je skupil na eni izmed prejšnjih tekem. Naslednja tekma ga čaka čez teden dni, kjer bo zastopal slovenske barve na evropskem 125 ccm junior prvenstvu v Brežicah.
Martin Skela (AMD Tajfun) je nastopal v Open R2. Trening je opravil z drugim časom. V prvi vožnji je bil na startu soudeležen pri padcu tekmovalca pred njim, zato se je moral z zadnjega mesta prebijati naprej (osvojil je 12. mesto). V drugi vožnji je čez ciljno črto odpeljal kot četrti in na koncu po seštevku točk zasedel skupno peto mesto.
Naslednje tekma bo čez 14 dni v Slovenskih Konjicah.
Danilo Klajnšek
Fotoreportaža • Ob kolesarski dirki okoli jezera Qinghai
Kitajska lahko pokaže 1000 plati
Pred dobrim mesecem je slovenska kolesarska reprezentanca tekmovala na kolesarski dirki okoli jezera Qinghai na Kitajskem (o rezultatih smo takrat podrobno poročali). Tokrat vam predstavljamo fotoreportažo našega sodelavca Marjana Kelnerja, ki je kolesarje spremljal na tej poti. Skozi objektiv je ujel naslednje motive ...
7. Poli maraton
Kolesarjeve anekdote!
Janezek dirka po domačem dvorišču s svojim novim kolesom in kaže svoji materi svoje kolesarske spretnosti. "Glej mami, brez rok! Glej mami, brez nog! Ooooooo-oo!"
Takrat pa trešči po tleh in čez nekaj sekund reče:"Glej mami, brez zob."
Policista gledata Poli maraton in eden reče drugemu:"Ti, tole bi pa bil zaslužek, že vsaj 1000 kolesarjev sem naštel, ki so brez luči!"
Policist, ki se odpravlja na Poli maraton, ustavi očitno vinjenega kolesarja, ki se vozi po Ptuju in mu očita:"Vi ste pa pošteno pijani! Pihati bo treba!"
Kolesar pa:"A res? Kar povejte, kje i/as boli."
Prve kolesarske izkušnje.
Prve ure vožnje s kolesom znajo biti včasih boleče in neprijetne, zato smo se organizatorji 7. Poli maratona odločili, da malim kolesarskim začetnikom predstavimo kolesarjenje v kar se da prijetni luči. Od njihovih prvih kolesarskih izkušenj je
namreč odvisno, ali se bomo tudi kasneje v življenju odločili za to vrsto rekreacije. Letos smo tako za najmlajše pripravili 4 kilometre dolgo traso, ki jo bodo malčki prevozili v spremstvu staršev in Juhija, maskote športne šole Juhuhu.
Poli maraton bo otrokom ostal v trajnem spominu, saj bodo verjetno prvič lahko sodelovali na tako množični prireditvi, za spomin pa bodo prejeli še medaljo, ki bo zanje še posebno dragocena.
Tudi na prireditvenem prostoru v Moškanjcih se bo za otroke našlo precej zanimivosti, spoznali bodo lahko profesionalne kolesarje Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj, policiste na kolesih in si ogledali starodobna kolesa.
Na Poli maratonu bo potekalo 3. državno prvenstvo policistov-kolesarjev.
Tudi letos bo v okviru Poli maratona potekalo državno prvenstvo policistov-kolesar-jev. Prvo tovrstno državno prvenstvo je bilo organizirano v okviru 5. Poli maratona v letu 2007. Prve policiste-kolesar-je pa je Slovenska policija
sprejela v svoje vrste že leta 1997.
Policiste na državnem prvenstvu čakata teoretična in praktična preizkušnja. Pokazati bodo morali teoretično poznavanje pooblastil in cestnoprometnih predpisov. V sklopu praktičnega preizkusa pa bodo demonstrirali svoje kolesarske spretnosti na poligonu. Po končanem tekmovalnem delu se bodo policisti na progi pridružili ostalim udeležencem Poli maratona in tako opozarjali na varnost in previdnost. Lani so vse lovorike državnega prvenstva policistov-kolesarjev odšle v roke mariborskih policistov, GO-RAZD BENOTIČ pa je postal državni prvak policist-kolesar za leto 2008. O svojem ho-biju, ki ga združuje s poklicem, je povedal naslednje: "Kolesarim že od petega leta dalje. Danes imam v lasti tri vrste koles, ki mi omogočajo kolesarjenje na različnih terenih. Sem policist-kolesar in vodja policijskega okoliša v mestu Maribor. V mestnem jedru sem s kolesom hitrejši in učinkovitejši. Kolo je tako moj prijatelj že vrsto let in z veseljem ga uporabljam tako v privatnem kot poklicnem življenju."
Bogdan Capuder, Di@log Co
Ptuj • Drugim rimskim igram ob rob
Rimljani - častilci naslade življenja
Rimljani so že od nekdaj burili človeško domišljijo, zato ni čudno, da nas navdajajo z mešanimi občutki, ki se stopnjujejo od odobravanja in občudovanja pa vse tja do zgražanja in obsojanja.
Foto: Črtomir Goznik
O jedeh Rimljanov na območju Ptuja smo se lahko podučili na rimski tržnici in se razvajali ob rimskih dobrotah.
Ne glede na to, kakšni občutki vas bodo ob branju tega sestavka navdajali, pa se moramo zavedati, da je naša kultura zrastla na temeljih rimskega imperija. Veliko izrazov, jedi, iznajdb in kulture je ostanek tega bleščečega obdobja. In če želite razumeti njihov način življenja, potem se morate osvoboditi spon in nanje pogledati svobodomiselno, kajti prav Rimljani so besedi »užitek« dali nove dimenzije.
V Termah Ptuj so med 21. in 23. avgustom organizirali Rimske igre, na katerih ste lahko začutili draž in čar rimskega življenja. Morda res niso bile tako svobodomiselne, kot jih bomo opisali v nadaljevanju, a so bile zagotovo svojevrstno doživetje, ki ga, upam, niste zamudili.
Prelistajmo Petronijevo knjigo Satirikon in se podajmo med zidove antičnega Rima, da ga doživimo na način, kot so ga doživljali Rimljani.
Kulinarični razvrat
Non omnes eadem amant (Horacij) ...Vsi ne ljubijo istega, okusi so različni
Rimljani, kot jih opisuje Pe-tronij, sodobnik Nerona, so imeli poseben, skoraj kultni odnos do hrane, saj jesti ni pomenilo zgolj nasititi telo, potrebno je bilo predvsem nasititi duha. Uživanje v hrani je bilo visoka umetnost, ki so se ji predajali do popolnosti, in pri uživanju hrane je komponenta časa izgubila svoj pomen. Jedači so se posvečali po več ur in neizmerno uživali v dekoracijah, omamnih vonjavah, mešanju nenavadnih okusov in na pogled nezdružljivih kombinacij.
Za tisti čas je bilo zelo moderno, da se pravo jed prikriva z dodajanjem raznih začimb, zelišč, omak, s katerimi so pričarali vedno nove osupljive kombinacije jedi, zato Rimljani
večkrat sploh niso vedeli, kaj jedo. Zelo popularna je bila ribja omaka garam. To ni bil čas kulinaričnih predsodkov, saj so uživali vse, kar leze, hodi, plava, leti in gomazi. Lahko bi rekli, da so jedli »vse živo«. Naj omenimo samo nekaj ekstravagantnosti iz njihovega bogatega repertoarja jedi, ob katerih bi se danes obračal želodec marsikateremu gurmanskemu jedcu. Popularno je bilo na primer jesti vulve in vime mladih svinj. Pri tem ne smemo pozabiti omeniti razuzdane Klavdijeve žene Mesaline, ki je oboževala kuhane sramne ustnice komaj oplojenih ovac, ocvrto kravje vime in sveže levje mošnje. Zelo nenavadna, za današnji čas čudaška jed, so bili ptičji jeziki in ptičji možgani. Na neki večerji so tako pojedli kar 5.000 ptičjih jezikov in za nameček še 500 nojevih jezikov. Zelo priljubljeni so bili tudi slavčki, preliti z medom, in z rozinami okrašeni drozgi.
Če se danes otepamo polhov kot hišne nadloge, so Rimljani te živalce pitali z orehi, žitom in kostanjem, nato pa jih pripravljali z mlekom, makom in medom. Nič nenavadnega ni bilo uživanje žab, polžev, črvičkov in kobilic, niso pa se branili tudi jajc fazanov, galebov in drugih ptičev.
Medtem ko si danes ne predstavljamo svojega vsakdana brez kruha, vas moramo opozoriti, da v tistih časih ni bilo te pregrehe, temveč so uživali nekaj, kar je še najbolj spominjalo na polento. Vendar je bila ta hrana rezervirana za siromake. Za poobedek so si privoščili sadje.
Rimljani so bili zelo uživaški pivci in so poznali okoli 200 vrst različnih vin. Delili so ga na črno, rdeče, belo in rumeno vino in moderno mu je bilo dodajati med, vrtnice in vijolice. Vino so vedno redčili z vodo, tisti, ki je užival nerazredčeno vino, je veljal za neukega.
Spolnost kot pojem božanskosti
Spolnost za Rimljane ni bila sramota, temveč pojem božan-skosti, ki so se mu predajali brez moralnih predsodkov in slabe vesti. Elitni sloji so veliko bolj cenili spolnost na prijateljski ravni kot pa spolnost v povezavi z ljubeznijo, saj je le-ta veljala za nevarno.
Če želimo razumeti njihov način razmišljanja, potem se moramo otresti moralnih spon in na njihovo kulturo pogledati svobodomiselno. O tem nas prepriča že prvo dejstvo, da so Rimljani odobravali spolnost med dvema moškima. Spolnost s sužnjem ni vzbujala prav nobenega ogorčenja, ravno nasprotno, veljala je za nenevaren užitek, ki sprošča telo in razburi dušo. Biti moški je pomenilo vsiljevati se in pokazati svojo avtoriteto.
Orgije kot skrivno čaščenje
Sprva na orgijah ni bilo spolnosti, šlo je za skrivno čaščenje bogov. Rimljani pa so častili Ba-khusa in njihove orgije so dale tej besedi negativen prizvok, saj so postale sinonim za pretiravanje, pohoto, izprijenost in razuzdanost. Zanimivo je, da so prav Angleži prvi umestili to besedo v slovar knjižnega jezika. Morda se nam danes Angleži zdijo hladni, nedostopni in uglajeni, a tudi oni so poznali svoje spolne orgije, ki so jih prirejali ob mlaju. Šlo je za ples ob mlaju, ki se je odvijal na prostranih poljih pšenice in je pomenil ritual čaščenja falusa. Kot zanimivost lahko omenimo tudi luknjanje genitalij, ki ga sodobnost pozna pod besedo piercing. Ne gre za novodobno modno muho, stvar so poznali že Rimljani, ki so prebadanje genitalij uporabljali pri gladiatorjih in sužnjih, da so lažje nadzorovali njihovo spolno aktivnost. Sami pa so se teh metod posluževali za povečevanje spolnih užitkov.
Rimljani so v čast Bakhusu, bogu vina in veseljačenja, prirejali divje orgije, ki so se počasi izrodile v užitkarski razvrat in presegle meje okusnega in do-pustljivega. Veseljačenje na rimski način se je pričelo v termah, kjer so se predajali užitkom savn, kopeli, masaž in bazenov, v stilu »zdrav duh v zdravem telesu«. Na ta način so prebudili tek in tako so lahko nadaljevali.
Sledilo je commissatio, ki je bila nekakšna zdravljica, čeravno je vse še najbolj spominjalo na pijančevanje. Vino je šlo zlahka po grlu, saj je bilo oslajeno z medom. Gostitelji so tekmovali med seboj, kdo bo pripravil bolj razuzdano in uživaško zabavo. Gostitelj je na svoji glavi nosil lovorjev venec, da se je natanko vedelo, komu morajo gostje namenjati največ pozornosti, imel pa je tudi to prioriteto, da
si je lahko izbral sladico za svoje spolne pregrehe.
Po otvoritvi slavja in po vinskih užitkih so prišle na vrsto kulinarične pregrehe. Jedli so v obedovalnici, ki se je imenovala triklinij. Verjetno se sprašujete, čemu tako nenavadno ime. V obedovalnici so stali trije diva-ni, ki so bili namenjeni ležanju za mizami. Gostje so bili z levico oprti ob rob mize, z desnico pa so uživali hrano. Prenajedanje je bilo utrujajoče in nobenega smisla ni imelo za mizo sedeti. Sede so jedli le reveži in barabi-ni. Rimljani tudi niso uporabljali vilic in nožev. V uporabi je bila le žlica, a najraje so hrano uživali kar z rokami. Za čistočo rok je bilo zelo dobro poskrbljeno, saj so prste med jedjo namakali v dišeče vodice.
Preden so se podali v lov za spolnimi užitki, so zaužili še nekaj stimulansov v obliki ostrig, jegulj in raznih napitkov, ki so budili spolno slo. Zelo priljubljena je bila rastlina satirio, ki je veljala za zelo močen afrodiziak. Sledila je poezija, nastop filozofa in plesalke s svojimi darežljivimi koreografijami, ki so goste pozivale k spolnim pregreham. Na koncu orgij je večina gostov zaspala za mizami in se zbudila šele čez dobrih deset ur. Ostalo jim ni niti toliko energije, da bi lahko dostojno opravili svojo potrebo. Najbolj enostavno je bilo kar pomigniti sužnju, ki je prinesel nočno posodo in vanjo so opravili potrebo.
Po kulinaričnih požrešnostih pa so uporabljali tudi uomitori-um, ki so ga napolnili s črevesno usedlino in si s tem naredili prostor za nove omamne pregrehe.
Poetovio in kulinarika
Arheologi in zgodovinarji sklepajo o prehrani Rimljanov na območju današnjega Ptuja predvsem iz kosti živali, ki so jih našli v grobnih posodah, iz napisov ter podob na posodah, ki so jih uporabljali. Napis na amfori, ki so jo našli na Ptuju, govori o belih olivah v sladkem, napis na ptujski oljenki pa pove, da so revni prebivalci Poetovie v tistem času uživali predvsem redkev, kruh in vino. Iz ostankov, ki so jih našli, se da slutiti, da so bile del prehrane še ostrige, polži in ptiči.
Aleksandra Jelušič
Urad za delo Ptuj
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, KOMERCIALIST PRODAJE IN NAJEMA -
M/Ž; PRODAJA ZAŠČITNIH OBLAČIL, VODENJE IN ORGANIZACIJA PRODAJNIH AKCIJ, OGLAŠEVANJE, PRIPRAVA PONUDB IN SPREMLJANJE REALIZACIJE, ISKANJE NOVIH IN SERVISIRANJE OBSTOJEČIH KUPCEV, TRŽENJE IN PRODAJA NAJEMA IZDELKOV, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmen-sko delo, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami -osnovno. ZAŠČITA PTUJ KONFEKCI-ONIRANJE IN TRŽENJE D.O.O, RO-GOZNIŠKA CESTA 13, 2250 PTUJ, ŠTRUCL ALENKA, 7797111, info@ zascita-ptuj.si.
KONFEKCIJSKI MODELAR, UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR TEKSTILNE TEHNOLOGIJE, RAZVOJNI TEHNOLOG -M/Ž; DISAJNIRANJE MODELOV, MODELIRANJE, NORMIRANJE IZ-DELAVNIH ČASOV, GRADIRANJE IN DIGITALIZIRANJE KROJNIH SLIK, DRUGA DELA PO NALOGU PRISTOJNEGA VODJE .., nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, urejevalniki besedil - osnovno, delo
s preglednicami - osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno. ZAŠČITA PTUJ KONFEKCIONIRANJE IN TRŽENJE D.O.O, ROGOZNIŠKA CESTA 13, 2250 PTUJ, ŠTRUCL ALENKA, 7797111, info@zascita-ptuj.si.
INŽENIR ELEKTRONIKE (VSŠ), VODJA SERVISNEGA CENTRA
- M/Ž; DELO NA TRENU-ODPRA-VLJANJE NAPAK, ELEKTRO DELA, TEHNIK ZA TELEKOMUNIKACIJE, VODJA DEL, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije. M & M, podjetje za komunikacije, informatiko, svetovanje in trgovino, d. o. o, PREŠERNOVA ULICA 29, 2250 PTUJ, GAŠPARIČ BARBARA, 051427517; 02/748-00-80, barbara.gasparic@ mm-ptuj.si.
ELEKTRIKAR ENERGETIK, ELEKTRIČAR-MONTER - M/Ž; IZVRŠEVANJE ZAHTEVNEJŠIH OPRAVIL, VODENJE MANJŠE SKUPINE, KOORDINIRANJE Z OSTALIMI DELAVCI ALI SKUPINAMI, IZVRŠEVANJE ENOSTAVNEJŠIH OPRAVIL V SKLADU Z NAVODILI, Določen čas, polni delovni čas, enoizmen-sko delo, poskusna doba 1 mesec,
vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje dobro, 600 EUR bruto / mesečno. BEKEM HOLDING storitveno podjetje d.o.o, SPODNJA HAJDINA 22 , 2288 HAJDINA, BOROVŠAK ALBIN, 02/ 787-55-15, bekem@bekem.si.
ELEKTRIKAR ENERGETIK, ELEKTRIKAR ELEKTRONIK, VODJA MANJŠE SKUPINE ELE-KTRIČAR/ MONTER - M/Ž; IZVRŠEVANJE ZAHTEVNEJŠIH OPRAVIL, VODENJE MANJŠE DELOVNE SKUPINE, KOORDINIRANJE Z OSTALIMI DELAVCI , BRANJE NAČRTOV, DELO V TUJINI, določen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-ka-tegorije, nemški jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče, urejevalniki besedil
-	osnovno, delo s preglednicami
-	osnovno, 1600 EUR bruto / mesečno. BEKEM HOLDING storitveno podjetje d.o.o, SPODNJA HAJDI-NA 22, 2288 HAJDINA, BOROVŠAK ALBIN, 02/ 787-55-15, bekem@ bekem.si.
ELEKTRIKAR ENERGETIK, ELEKTROTEHNIK, ELEKTROIN-ŠTALATER - M/Ž; MONTAŽA ELE-
KTROINŠTALACIJ NA TERENU, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. ZEROKS, montaža, svetovanje, trgovina, d.o.o, DORNAVA 59 , 2252 DORNAVA, ZEMLJARIČ ROMAN, 031 851-324, info@zerox.si.
ELEKTRIKAR ENERGETIK, ELEKTROMONTER, ELEKTROIN-ŠTALATER - M/Ž; MONTAŽA ELE-KTROINŠTALACIJ NA TERENU IN V TUJINI, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. ZEMLJARIČ ROMAN S.P. - ZEROX ELEKTROTEHNIKA, DORNAVA 59, 2252 DORNAVA, ZEMLJARIČ ROMAN, 031 851-324, info@zerox.si.
VARILEC, VARILEC - M/Ž; VARJENJE KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, 1200 EUR bruto / mesečno. REA METAL, industrijska montaža in gradbeništvo, d.o.o, RAJŠPOVA ULICA 18 , 2250 PTUJ, BAROVIČ ALJOŠA, 070891799, rea-metal@hotmail.com.
VARILEC, VARILEC-MONTER -
M/Ž; VARJENJE TIK (ARGON) VSE POZICIJE, AVTOGENO VARJENJE, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 2 meseca. EKOTEK, DARJA JAUŠOVEC S.P, STORITVE, SPODNJI GAJ PRI PRAGERSKEM 30, 2331 PRAGERSKO, JAUŠOVEC BORIS, 070 845-633, darja.jauso-vec@triera.net.
VARILEC, VARILEC TIG IN ELEKTRO OBLOČNO - M/Ž; VSA VARILSKA DELA, določen čas 8 mesecev, polni delovni čas, eno-izmensko delo, vozniški izpit B-ka-tegorije. MONTAŽA INDUSTRIJSKIH NAPRAV, IVAN GORENJAK s.p, GRADIŠČA 143 A, 2282 CIRKULANE, GORENJAK IVAN, 041 640-113.
VARILEC, DELAVEC BREZ POKLICA, TIG-VARILEC - M/Ž; VARJENJE, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo. IZVIR TRGOVINA, STORITVE, AKVI-ZICIJA, SVETOVANJE, PROIZVODNJA D.O.O, KRAIGHERJEVA ULICA 30, 2250 PTUJ, ŠMIGOC MATJAŽ, 051 305-130, izvir@s5.net.
VARILEC, DELAVEC BREZ POKLICA, TIG-VARILEC - M/Ž; VARJENJE, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo.
IZVIR TRGOVINA, STORITVE, AKVI-ZICIJA, SVETOVANJE, PROIZVODNJA D.O.O, KRAIGHERJEVA ULICA 30, 2250 PTUJ, ŠMIGOC MATJAŽ, 051 305-130, izvir@s5.net.
VARILEC, DELAVEC BREZ POKLICA, VARILEC-CEVAR - M/Ž; PRIPRAVA IN DELO PO NAČRTIH, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo. IZVIR TRGOVINA, STORITVE, AKVIZICI-JA, SVETOVANJE, PROIZVODNJA D.O.O, KRAIGHERJEVA ULICA 30, 2250 PTUJ, ŠMIGOC MATJAŽ, 051 305-130, izvir@s5.net.
EKONOMIST ZA KOMERCIALNO DEJAVNOST, KOMERCIALIST ZA PRODAJO IZOBRAŽEVANJ IN RAZISKOVALNIH STORITEV - M/Ž; DELO OBSEGA AKTIVNO PRODAJO UVELJAVLJENIH STORITEV: ANKETIRANJE, MYSTERY SHOPPING (SKRIVNO NAKUPOVANJE) TER TRENINGOV PRODAJALCEV IN POSLOVODIJ, nedoločen čas, polni delovni čas, vozniški izpit B-katego-rije, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno. TEMIDIA, raziskovalna agencija, d.o.o, ZAGREBŠKA CESTA 25, 2000 MARIBOR, DOKL BOŽIDAR, 031 693-113, bozo@temidia.si.
Okoli sveta • Piše: Filip Kovačič (7.)
Na samem robu orkana
Foto: F. Kovačič
Naša lupinica še pred vkrcanjem
Majhna barka se je počasi zazibala v madagaskarske vode Indijskega ocena, znane tudi po velikih belih morskih psih. Z Vincem sva bila na krmi, medtem ko je Earl počival v notranjosti lesene lupinice, na katero se je vkrcalo poleg nas treh še približno 15 domačinov.
Po uri plutja v sivem, turobnem vremenu še vedno ni bilo sledu o obali celinskega dela Madagaskarja. Z obeh strani neba pa so se nam vedno hitreje približevali grozeči temni nevihtni oblaki.
Za trenutek sem začel razmišljati, zakaj smo sploh od-pluli, ko je pa bilo vse do zdaj čudovito vreme, prav lahko bi počakali še en dan. Nekoč, ko sem še delal na velikih potniških križarkah v Ameriki, sem na ladjah preživel več kot tristo noči, med njimi je bilo tudi nekaj zelo viharnih. Vendar tisto so bile ogromne ladje z nešteto varnostnimi sistemi, to je pa bila le krhka barčica v afriških
vodah, kjer se vsake toliko časa potopi kakšna in mi zahodnjaki o tem niti ne izvemo. In ravno v teh vodah se je pred leti potopil trajekt. O kakšnih reševalnih jopičih takrat in tudi zdaj ni bilo sledu.
Morje je postajalo vse bolj razburkano, lupinica se je skupaj s krmarjem močno trudila premagovati divje peneče valove madagaskarskega morja. Nekateri domačini zibanja niso mogli več mirno prenašati in so začeli izlivati svoje notranje sokove v morje. Spet sem pomislil na novico, ki jo je le kako uro pred vkrcanjem prinesel Vince. Ameriške državljane, če si storitev naročijo, povsod po svetu obveščajo o vremenskih nevšečnostih v krajih, kjer potujejo. Tokrat se je obvestilo glasilo, da se severu Madagaskarja hitro približuje nevaren tajfun z močjo vetra 270 km/h! Ker so orkani običajno nepredvidljivi, smo se morali čim prej spraviti z otočka Saint Marie.
Iznenada je začelo močno
deževati, vsi smo se stisnili pod majhno streho in napeto čakali na obris obale. Morje okrog nas pa je rohnelo in se penilo. Ladjica se je začela vedno bolj nagibati, voda je pljuskala čez palubo. Sam pri sebi sem razmišljal, kaj narediti, če se krhka lupina prevrne. Na srečo je bila
obala že zelo blizu, vendar pa so bili valovi zato vedno večji in nevarnejši.
Želel sem si skočiti v morje in zaplavati do kopnega. Med nami, še nekaj minut prej prešerno razpoloženimi, je zdaj vladala živčna napetost. Ko smo končno zagledali obrežje in prve hiše, se nam je vrnil optimizem. Še malo pa bomo rešeni in v naravnem pristanu. Iznenada, ko je naš krmar obračal ladjico v najbolj ranljivo bočno smer, je prišel zadnji in največji val! Moral jo je usmeriti proti pristanu in jo poravnati s smerjo valov. Edina možnost priti v pristanišče je bila izvesti pravilno tvegani manever. Barka se je močno nagnila in vse nas je zalil pljusk vode. V istem trenutku sem pomislil, da je konec in da se bomo tokrat zagotovo prevrnili, vendar se je lupinica nekako izvila iz primeža morja in se čudežno izravnala. Še nekaj dolgih sekund sem lovil sapo in zbiral misli ...
Naposled, po več kot treh urah naporne zibajoče plovbe, smo le pripluli v povsem miren zaliv. Od tu nas je čakala še samo še kakih pet ur dolga vožnja v taksiju, starem kombi-ju, do največjega pristaniškega mesta Tomasine.
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: F. Kovačič
Naš vodič po Pangalaneškem kanalu Gusgus
Zakonski in družinski center Midva
Zakaj se več ne razumeva?
Bila sva mlada, stara 17 in 20. Imela sva se rada, zelo sva se podpirala, si pomagala tudi kasneje pri študiju. Starši najinega odnosa niso odobravali, zato sva se zelo hitro odselila na svoje, se zaposlila in začela graditi svoje gnezdo. Nekako pa sva se na tej poti izgubila, on je postal odtujen, pravi, da naj kar spakiram, če mi kaj ni prav. Z njim se več ne morem pogovarjati. Postal je hladen, nedostopen in nesramen. Pravi, da sem zadirčna in tečna. Sem v četrtem mesecu nosečnosti in veliko jokam. Partner sicer pravi, da je še zmeraj isti in da je sedaj v nosečnosti nekaj narobe z mojo percep-cijo. Morda sem zaradi hormonov res nekoliko bolj občutljiva, ampak to še ne pomeni, da zaznavam stvari, ki jih v resnici ni in da je nekaj narobe z mano, če ne prenesem njegove arogan-ce, nestrpnosti, pomanjkanja pozornosti in ljubezni. Omenil je, da bi obiskal terapevta, vendar mislim, da
bi zaključil: »Eh, nima pojma.« Kaj torej storiti? Naj samo čakam in upam, da bo bolje, ko se otrok rodi? Naj se do konca podredim in pozabim na svoje sanje? Ali naj se res sprijaznim z ločitvijo?
Lepo pozdravljeni!
Ob vaši zgodbi kar zmanjka besed, tako kot je vama zmanjkalo besed in je ostal samo prazen odnos, poln bolečine in hrepenenja. Nosečnost odnos naredi še močneje ranljiv. Začno se prebujati najbolj ranljiva čutenja. In če sta v odnosu dva, ki sta razbolela, sama in ne najdeta stika, je lahko zelo težko, še sploh za žensko, ki nosi otroka in potrebuje nežnost, sočutje in objem. Prav tako pa po nežnosti hrepeni vaš partner, njegova dejanja kar kričijo po objemu, razumevanju in sočutju. Oba sta v tej zgodbi zelo sama in osamljena. Vi veliko jokate, saj vam nosečnost še močneje prebuja željo po stiku.
Smiselno bi bilo obiskati terapevta, še preden se rodi otrok, ker bosta ob dojenčku zelo tež-
ko našla čas zase. Terapevt bo znal ovrednotiti občutja in stisko, ki jo vaš partner doživlja in ki se mu ob vaši nosečnosti še močneje prebuja. Prišla sta do točke, ko ne zmoreta več sama. Na tej točki veliko ljudi otrpne, živi neko povprečno življenje v jezi drug na drugega ali pa sledi ločitev, ker preprosto ne zmorejo več. Pa ne gre za to, da ni več ljubezni, tudi vidva imata veliko potenciala, ki ga lahko še izkoristita, le čutenj, ki se vama prebujajo drug ob drugem, ne vzdržita. Hladnost vašega partnerja in nedostopnost kažeta na to, kako se boji ranljivosti in bližine in hkrati kako hrepeni po tem. Če bi se vi v sebi umirili in ga objeli kot ženska, bi mu solze tekle v potokih. In če bi on to zmogel do vas, bi se vaše telo sprostilo. Sedaj pa ste nenehno v žalosti, iskanju in hrepenenju, kar pa on doživlja kot posesivnost in se umika, saj se mu prebujajo čutenja, ki jih je občutil najverjetneje ob svoji mami. Vam pa se prebuja zavrženost in osamljenost, ki je nekje tako močno zaznamovala vaš svet. Hkrati pa so to čute-
nja, ki razdirajo vajin odnos in so del vaju obeh, oba sta jih v takšni in drugačni obliki doživljala v svojih družinah. Še vedno sta sužnja starih modelov, ki tako močno segajo v samo telo, da ko stopimo v partnerski odnos, ponovno zaživijo.
Poiščita si pomoč, umirita se v sebi toliko, da se bosta zmogla iskreno objeti, kajti tukaj se prebuja še ogromno strahu pred pripadnostjo in predajo in hkrati je tukaj hrepenenje po ravno tem.
Želim vama, da bi našla pot iz stiske, da bi znala ovrednotit svet, ki vaju plaši in bežita od njega, hkrati pa se neutrudno in nenehno vrača kot bume-rang.
Sabina Stanovnik
Midva - zakonski in družinski center
E-mail: midva.zdc@siol.net Tel: 030 333 009
Na valovih časa
Torek, 25. avgust
Danes goduje Ludvik.
1270 se je končala zadnja, sedma križarska vojna, usmerjena proti Egiptu.
1530 se je rodil ruski car Ivan IV. Vasiljevič, imenovan Ivan Grozni. 1822 je umrl angleški astronom nemškega rodu Friedrich Wilhelm Herschel.
1825 je bila razglašena republika Urugvaj.
1830 je izbruhnila v Belgiji vstaja proti Holandiji.
1862 se je rodil francoski politik in tudi predsednik vlade Louis
Barthou.
1908 je umrl francoski fizik Antoine Henri Becquerel. Sreda, 26. avgust Danes goduje Viktor.
1740 se je rodil Jospeh-Michel Montgolfier, ki je skupaj z bratom Jacquesom-Etiennom izumil balon na vroči zrak. 1743 se je rodil eden od pionirjev moderne kemije francoski kemik Antoine Lavoisier.
1789 je sprejela francoska skupščina Deklaracijo o človeških in državljanskih pravicah.
1814 se je rodil v Kranju slovenski izumitelj fotografije na steklo Janez Puhar.
1840 se je rodil v Škofji Loki slovenski časnikar in politik Ivan Do-linar.
1897 se je rodil v Gabrovki pri Trebnjem agronom Ciril Jeglič, pionir hortikulture in krajinarstva v Sloveniji.
1908 je stopil v veljavo nov deželnozborski volilni red, s katerim so dotedanji sistem »zastopstva interesov« uskladili z načelom splošne in enake volilne pravice. Četrtek, 27. avgust Danes goduje Joža.
551 pr. n. št. naj bi se rodil kitajski filozof Konfucij. 55 pr. n. št. je Gaj Julij Ceza začel invazijo na Britanijo. 1828 so podpisali v Rio de Janeiru pogodbo, s katero so priznali neodvisno republiko Urugvaj, ki je bila sicer razglašena že leta 1825. 1871 se je rodil ameriški pisatelj Theodore Dreiser. 1908 se je rodil predsednik ZDA Lyndon Baines Johnson. 1991 je nemški zunanji minister poklical na pogovor jugoslovanskega veleposlanika v Bonnu Borisa Frleca in o pogledih na osamosvajanje Slovenije in Hrvaške spregovoril 4. septembra v nemškem bundestagu.
1991 je Evropska skupnost na izrednem sestanku zunanjih ministrov sprejela Deklaracijo o Jugoslaviji. Petek, 28. avgust Danes goduje Avguštin.
1808 se je rodil Rajmund Melzer, član rodbine zdravnikov iz Ljubljane.
1866 se je rodil v Povodju slovenski dirigent in glasbeni pedagog Matej Hubad.
1875 se je rodil v Trbojah pri Kranju organizator slovenskega planinstva zdravnik Josip Tičar.
1894 se je rodil v Pazinu slovenski dramatik, pripovednik in mladinski pisatelj Angelo Cerkvenik. 1899 se je rodil francoski igralec Charles Boyer. 1920 so dobile ženske v ZDA volilno pravico. 1945 so se po japonski vdaji in s tem ob koncu 2. svetovne vojne na Japonskem izkrcale ameriške čete. Sobota, 29. avgust Danes goduje Janez.
886 je umrl bizantinski cesar Bazilej I. Makedonec, začetnik makedonske dinastije in vpleten v dolgotrajne spopade z Arabci. 1521 so Turki zavzeli Beograd.
1533 so ubili zadnjega slavnega inkovskega poglavarja Atahualpa.
1825 je Portugalska priznala neodvisnost Brazilije.
1902 je umrlo v Egiptu zaradi kolere čez 9000 ljudi.
1920 je na cesti med Podlipo in Smrečjem pri Vrhniki potekala prva
motociklistična dirka v Sloveniji.
1923 so se združila slovenska in hrvaška srednješolska društva v Julijski krajini v »Udruženje slovenskih srednješolcev v Italiji«. Nedelja, 30. avgust Danes goduje Roza.
1748 se je rodil francoski klasicistični slikar Jacques Louis David, prvi portretist Napoleona.
1848 so italijanski poslanci v dunajskem parlamentu zahtevali od ministrstva za notranje zadeve, da prizna celotno Istro za italijansko.
1861 je bila v Ljubljani ustanovljena čitalnica, tretja na Slovenskem.
1870	je Kranjski deželni zbor je v posebni spomenici zahteval združenje vseh pokrajin, v katerih živi slovenski narod, v eno samo administrativno in kolikor mogoče državno pravno celoto.
1871	se je rodil britanski fizik Ernest Rutherford. 1878 se je v Trstu rodil slovenski politik Josip Vilfan. Ponedeljek, 31. avgust
Danes goduje Rajko.
12 se je rodil Kaligula ali Gaj Julij Cezar Germanik.
1840 se je rodil italijanski pisatelj Giovanni Verga.
1914 so rusko prestolnico preimenovali iz Petersburga v Petrograd.
1927 je bila ustanovljena ilegalna protifašistična organizacija TIGR
(Trst-Istra-Gorica-Reka).
1957 so Britanci priznali Malaji neodvisnost.
1960 je DR Nemčija (vzhodna Nemčija) zaprla mejo z Zahodnim
Berlinom.
1968 je v potresu v severovzhodnem Iranu izgubilo življenje čez 15.000 ljudi.
AvtoD£OM
Dobrodošli v prihodnosti...
Tako so pri japonskem Lexusu napovedali prihod njihovega novega modela v razred luksuznih športnih te-rencev. In RX 450h nedvomno je avto prihodnosti. Bolj kot na spremenjeno zunanjo podobo so inženirji ponosni na izboljšan hibridni pogon, ki je bistvo tega avtomobila. Novi lexus prekaša predhodnika na praktično vseh področjih: motorna moč je večja za desetino, poraba goriva je manjša za 23 odstotkov, občutno močnejša je zgradba karoserije in še bi lahko naštevali.
Medtem ko se večina avtomobilskih proizvajalcev pomena hibridov šele zaveda, jih Lexus masovno izdeluje že nekaj let (prodali so jih več kot 200.000). Prav serija RX je postala v Evropi najbolj prepoznavna, čeprav v podjetju tega niso načrtovali, med vsemi pa se je najbolje izkazala hibridna različica, ki pomeni 95 odstotkov v Evropi prodanih RX-ov. V Evropi RX stavi na zavest tistih premožnih kupcev, ki od avtomobila zahtevajo moč in udobje, pa tudi okoljsko prijaznost. Slednje je očitno pomembnejše kot njegova oblika, ki predstavlja oblikovno evolucijo. Že prva generacija je izgledala sodobno, zato so njene poteze le rahlo osvežili.
Osnovna ideja hibridnega pogona ostaja enaka, torej bencinski motor in elektromotor za prednji kolesi ter dodaten elektromotor za zadnji kolesi, sestavni deli pa so izboljšani. Bencinski šestvaljnik ima hlajen povratni tek izpušnih plinov in gretje hladilne tekočine hladnega motorja z izpušnimi plini. Tudi prenos moči je izboljšan, ker je zmanjšano notranje trenje, boljši je dvojni vztrajnik in menjalnik, katerega nadzira umetna inteligenca, ki med drugim zaznava tudi to, ali se vozilo pelje navzgor ali navzdol.
RX 450h se pri osnovnem pogonu zana-
ša na bencinski šestvaljni stroj s prostornino 3,5-litra in moč 249 KM. Zaradi pomoči elektromotorjev je lahko delovanja agregata v različnih okoliščinah različno intenzivno, zato so prihranki goriva na kratkih poteh bistveno večji. Elektromotorja dobita elektriko iz baterij, ki so nameščene pod zadnjo klopjo in posredujeta moč na prednji, zadnji ali na vsa kolesa. Baterije, ki so po novem manjših dimenzij, lažje in bolje hlajene, je Toyota (oziroma Lexus) razvila skupaj s Pa-nasonicom v skupni tovarni.
Seveda pri hibridnih vozilih ni vse tako rožnato, kot se morda zdi na prvi pogled. Velik problem še zmeraj pomeni shranjevanju električne energije in avtonomija avtomobila. Tudi najzmogljivejši akumulatorji ne zmorejo ponuditi dovolj velike zaloge moči, da bi se hibridi kosali z vozili, ki jih poganjajo motorji z notranjim izgorevanjem, da razgradnjo baterij, ki zahtevata veliko dela, niti ne omenjam. Zato o neki izjemni rešitvi o čistem okolju tukaj ne moremo govoriti.
Novi lexus porablja elektriko predvsem pri speljevanju, zato v povprečju porabi 6,3 litra na sto prevoženih kilometrov, raven izpusta ogljikovega dioksida pa znaša 148 gramov na kilometer vožnje. Seveda se RX 450h lahko pelje le na bencin, le na elektriko ali na oboje hkrati, pri odvzetem plinu pa zna akumulirati nekaj izgubljene energije. Japonski inženirji so dodali tri nove načine vožnje: eco za intenzivnejši nadzor nad posredova-
njem dodajanja plina in omejeno delovanje klimatske naprave, snow za boljši oprijem v snegu ter EV za ročni vklop električnega pogona do 40 kilometrov na uro in največ tri kilometre vožnje. V tem primeru je RX 450h električno vozilo, ki se pri hitrostih do približno 40 km/h lahko pelje samo na elektriko. Slaba stran te pogonske rešitve je avtonomija vožnje, ki je omejena zgolj na tri kilometre! Pri Lexsusu na te očitke odgovarjajo in pravijo, da bi lahko iz baterij iztisnili več, a je pomembno tudi to, da imajo baterije dovolj dolgo življenjsko dobo, v kateri zmorejo ves čas zagotavljati enako količino energije za pomoč bencinskemu motorju. Kakovost baterij naj bi ostala nespremenjena vsaj 15 let.
Japonski športni terenec je štirikolesno gnan, zadnji kolesni par je gnan ob pomoči drugega elektromotorja, ki je vgrajen tam, kjer običajno najdemo diferencial. Moč, ki jo sistem prenosa lahko nameni zadnjima kolesoma, je omejena na največ 40 odstotkov, kar pomeni, da se na prednji kolesi prenese vsaj 60 odstotkov moči.
Hrupa in vibracij je po zaslugi izboljšav v vozilu manj kot prej, oprema pa prinaša dve novosti: zaslon, ki projicira relevantne podatke na vetrobransko steklo ter način upravljanja z napravami. Tukaj lahko omenimo satelitsko navigacijo, ki presenetljivo pokriva celotno Evropo, avdio sistem, klimatsko napravo, telefon in nastavitve, ki jih upravljamo z neke vrste računalniško miško. V merilnikih je namesto navadnega kazalca vrtljajev, tisti ki prikazuje porabo energije, med merilniki pa je zaslon, ki ga voznik krmili z gumbom na volanskem obroču.
Nova je tudi platforma hibridnega lexu-sa, ki je v primerjavi s prejšnjo generacijo za dva centimetra daljša. Za dodaten denar je na voljo pnevmatsko blaženje s štirimi položaji višine vozila in z možnostjo spuščanja z gumbom v skoraj 500-litrskem prtljažniku. Doplačati je mogoče tudi za aktivna stabilizatorja, ki za skoraj 40 odstotkov zmanjšata nagibanje karoserije v ovinkih.
V drugi generaciji lexusa RX 450h je skoraj vse namenjeno zbliževanju nasprotij avtomobilskega sveta: manjša poraba goriva, visoka raven udobja, športne motorne zmogljivosti, nižji izpust ogljikovega dioksida, odlične vozne lastnosti ter temu primerna cena vozila.
Danilo Majcen
* - n
Zdravstveni nasveti
Tavžentroža - zlati grmiček
(Centaurium erythraea)
Ljudska imena: cintara, grenka trava, griževec, jezari-ca, tisočica, svedrec...
Opis: Je eno- ali dvoletna rastlina, zraste 20 do 30 cm visoko, ima široko steblo, listi so suličasti, cveti rožnato. Raste na senožetih in jasah, na apnenčastih ter ilovnatih tleh. Cveti od junija do avgusta. Zdravilni del rastline je zel, ki jo nabiramo julija in avgusta. Rastlino porežemo 5 cm nad tlemi, jo povežemo v sveženj in jo sušimo tako, da jo obesimo v senčni prostor, kjer je
prepih.
Zdravilne snovi in učinkovine: Najvažnejša snov je glikozid eritrocentaurin. Zdravilna rastlina vsebuje še: eterično olje, smole, palmitin-sko kislino, sluzi, sladkorje, kalij, magnezij, višje alkohole, maščobne kisline in škrob.
Delovanje in uporaba: V strokovnih krogih je tavžen-troža priznana in veliko uporabljana zdravilna zel. Vsebuje grenčice, eterična olja in magnezijeve soli, Ustvarjena je za bolni želodec. Učinku-
■••p- jBF
V f
Foto: Črtomir Goznik
Majda Novak, inž. farm.
je zaviralno na nastajanje plinov v prebavilih in spodbuja delovanje žlez slinavk, izločanje želodčnega soka ter nastajanje in izločanje žolča. Z zmanjševanjem napihnje-nosti, s krepitvijo oslabelega želodca in tudi s pospeševanjem dejavnosti želodčnih žlez, posebej pri nezadostnem izločanju solne kisline, pride do spremembe celotne dejavnosti želodca in črevesja. Tako pospeši izločanje blata in odpravlja zaprtje. Želodčnih plinov in zastojev ni več. V želodcu in črevesju se vzpostavita
naravni red ter delovanje, s tem pa učinkuje tudi na delovanje jeter in žolčnika. Zaradi urejajočega, krepilnega in čistilnega zdravilnega učinka se izboljša kri, normalizira se obtok, izgineta telesna in duševna utrujenost. To pa je dokaz, kako želodčne in črevesne bolezni negativno vplivajo na celotni organizem.
Zdravilni pripravki: Zdravilne oblike, ki jih lahko uporabljamo, so čaji (samo rastlina ali v mešanicah), grenke želodčne kapljice (Tinct. amara) in ekstrakt oz. izvleček (Extraktum centau-rii).
Sklepne misli: Pripravke s tavžentrožo lahko uporabljamo za lajšanje težav s prebavo, z napihnjenostjo in pri pomanjkanju apetita. Uporaba naj bo časovno omejena. Zaradi previdnosti in pomanjkanja podatkov pa uporabo odsvetujemo nosečnicam ter v času dojenja.
Tavžentroža je ena izmed naših najboljših in najzanesljivejših zdravilnih rastlin. Omembe v starih zeliščarskih knjigah je v celoti podprla znanost.
Majda Novak, inž. farm., Lekarne Ptuj
Moje cvetje
Zadnji poletni teden
Čeprav vsi upamo, da poletja še ni konec, je pa res, da se z avgustom zaključi meteorološko poletje. Letošnje je bilo prav posebej pestro, saj smo doživeli prav vse, kar nam lahko vreme poleti prinese. Ker počasi prihaja jesen, je zdaj zadnji čas, da vsi tisti, ki želite natančno porezane žive meje, mejice, rastline še porežete. Tudi na metuljnicah, budlejah je zdaj še čas za rezanje odcvetelih cvetov. Vsaka rez namreč prinese močnejše obraščanje rastlin, ker pa se sedaj dan krajša, se morajo lesnate rastline pripraviti na zimo. Zdaj ne smemo več pospeševati njihove rasti, kar pa z rezjo naredimo.
Sobne rastline
Te so zaščitene in na suhem. Zato jih redno dognojujemo in skrbimo za primerno zalivanje, saj se njim še ni potrebno pripravljati na zimo. Res pa je, da bi bilo dobro, da jih pregledamo in se znebimo morebitnih škodljivcev. Zdaj lahko to počnemo na prostem in ne v zaprtem prostoru. Tako kot za balkonske rastline lahko sedaj poskrbimo za pomladitev rastlin in pri tem seveda odrezane vršičke uporabimo za nove potaknjence.
Okrasne gredice in balkonsko cvetje
Veliko padavin, vmes pa visoke temperature, veter, celo neurje, pa spet suša in vročina, to so značilnosti letošnjega vremena. Veliko cvetlic jih je predčasno odcvetelo in sedaj namesto pisanih cvetov vidimo samo njihove semenske zasnove. Pri večini enoletnic pomaga, če te semenske zasnove redno odstranjujemo, s tem podaljšamo cvetenje. Ker nastanek semena in seveda dozorevanje semena jemlje rastlini veliko energije, s tem pomagamo rastlini tudi, da je odpornejša na bolezni in včasih tudi škodljivce. Med enoletnice, ki jim je smiselno sproti odstranjevati semenske zasnove in jim na tak način podaljšamo cvetenje, sodijo ognjič, vrtne astre in cinije, v letošnjem letu tudi dalije oziroma regine, gazanije, nizke kozmejke, poletni nageljčki, agertaum in verbene.
Mnoge pa na hitro zacvetijo in tudi hitro prenehajo cveteti. V tem primeru jih ne populimo, ampak rastline preprosto porežemo tako daleč nazaj, da odstranimo vse cvetove. Najbolj znane med njimi so grobeljnik, kalifornijski mak, iberis ali grenik, portulak oziroma tolščak, proti koncu rasti tudi ognjič, zajčki in okrasna tobakovka. Tudi če rastline močno napadejo pršice ali tripsi, zelo hitro se to zgodi salvijam, je najboljši ukrep, da bodo spet lepo zacvetele, da preprosto cvetove potrgamo ali porežemo, rastlino poškropimo z naravnimi pripravki iz rastlinskega izvlečka piretrina in hitro bomo spet imeli lepe rastline.
Foto: Miša Pušenjak
Na nekaterih balkonskih rastlinah, pa tudi grmovnicah, celo na lovorikovcih in magnolijah, se je pričela pojavljati pepelasta plesen. Enako se dogaja tudi z vrtnimi plamen-kami in še nekaterimi cvetlicami. V Sloveniji imamo proti tej glivici v okrasnih rastlinah registrirana naslednja pripravka: Quadris in Topas 100 SC. Vendar se te glivice raje lotimo na naraven način. Najprej jo poskusimo z rastlin sprati z močnejšimi curki vode. Nato pa uporabimo tudi biološki pripravek, ki je narejen iz njivske preslice: Natur F. Njivske preslice je tudi veliko na strniščih. Iz nje lahko tudi sami pripravimo učinkovit pripravek. Ker vsebuje veliko kremenčeve kisline, lahko preventivno deluje proti glivičnim obolenjem, pa tudi pršice se bodo držale stran od naših rastlin. Najpogosteje jo uporabljamo proti pepelastim plesnim. Z njo škropimo redno, najmanj enkrat na teden, in sicer v sončnih in jasnih dneh, najbolje zjutraj. Če pa so rastline že obolele, potem škropimo trikrat v treh dneh. Rastline moramo dobro omočiti.
1 kg svežih ali 150 g posušenih rastlin namakamo v 10 l vode 24 ur. Nato pripravek še kake pol ure kuhamo, vendar v manjši količini uporabljene vode. Ne sme zavreti. Kasneje dodamo še preostalo vodo. Precedimo in uporabimo ohlajen pripravek. Običajno ga je potrebno razredčiti v razmerju 1 : 5.
POZOR: uporabna je samo njivska preslica, ki jo najdemo na poljih in v obcestnih jarkih. Nabiramo cela zelena zelišča, najbolje v avgustu, ko so najbolj razvita.
Okrasne koprive so v letošnjem poletju pokazale ves svoj čar. Vendar so sedaj tudi tiste bolj žlahtne pričele cveteti. Cvetove sproti odstranjujemo, da bodo svojo lepoto rastline tudi obdržale.
Miša Pušenjak
S svetovne ¿Mene scene M
Robbie Williams je v teh
dneh dokončno potrdil izid novega albuma in singla za jesen 2009. Album pod naslovom Reality Killed The Video Star bo izšel 9. novembra 2009, najavil pa ga bo prvi singel Bodies, ki bo izšel 12. oktobra. Bivši član zasedbe Take That je v svoji dosedanji karieri prodal preko 55 milijonov albumov po vsem svetu. Na novem albumu sodeluje s priznanima producentoma Gu-yem Chamersom in Trevorjem Hornom. Robbie Williams je z vsemi svojimi dosedanjimi albumi postavljal nove prodajne rekorde. Tako je na primer za turnejo leta 2006prodal osupljivih 1,6 milijona vstopnic v enem samem dnevu ter s tem
dosežkom celo pristal v Guin-nessovi knjigi rekordov. Omenjeno turnejo si je po celem svetu ogledalo več kot 3,7 milijona ljudi. Tri leta prej je uprizoril koncertni spektakel, ki še danes velja za najbolj obiskan glasbeni dogodek vseh časov v Veliki Britaniji, saj si ga je v treh zaporednih koncertih v Knebworthu ogledalo preko 365.000 ljudi.
Potrjen je avstrijski koncert v čast pokojnemu Michaelu Jacksonu. Koncertni spektakel, na katerem bodo nastopila nekatera največja glasbena imena, bo 26. septembra na znanem dunajskem dvorcu Schönbrunn. 85 tisoč vstopnic je že v prodaji od 20. avgusta,
Michael Jackson
señsoT
Za Ghost Sensor, pošljite
TD DUH na 3030

Ali v tvoji hiši straši?
Spremeni svoj mobilnik v detektor za duhove! Prestraši svoje prijatelje^ ki ne bodo mogli verjeti svojim očem! Pienesi to neverjetno aplikacijo na svoj mobilnik in začni iskati duhove še danes!
TD DUH na 3030
" 7o lr>a Ana T n/icliito T
Za Ice Age 3, pošljite TD ICE na 3333
ICE ÂGE
IAWNîkEÈM©!
Naši priljubljeni junaki iz ledene dobe se vračajo v novi dogodivščini Ice Age 3. Pridruži se jim v tej novi fantastični avanturi!
Pošlji TD ICE na 3333
Pögoji uporabe Baiunga: Uporabniki predplacnske telefonije - prewrte stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap poveîaviri&PRSUMTS prenos podatkov. Poslarv je zaračunan po ceniku operaterja | Mobie^Simcbil, Debitel], etna povratnega sms-a je 1,88 BJR. I uporabo storitve se strinjale s sptožnirra pogoji na wvw.smsc%net/balunga. Bakings je naročniška storitev m Lpcratofcen pfmaia nsfwi 5 spexoä na mes« i wap povezavo do j^ten/e, 12 kauere si tshko nstoiijo 3 vsefcnne brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR. V vse cene je vštet ODV. Od pogodbeni je shranjena na sedež« podjetja, je možno odstopit? kadarftoft Odjava td stop na 3030, ReWamaoje 02-46-14-5Q5, reUamadj^smsdt^t. Ponudnik: Ih 22,2310 SJw. Bistrica Ghosi Sensor je zabavna aptfcacijs, ki ne zagotavlja ročnih rezultatov
To je to
Foto: internet
Robbie Williams
Foto: internet
koncert pa bodo prenašali preko televizije skoraj po celem svetu. Na triurnem koncertu naj bi nastopilo okrog 10 izvajalcev, katerih imena zaenkrat še niso znana, vsi pa bi prepevali skladbe kralja popa. Kljub nekaterim medijskim ugibanjem so že sporočili, da na koncertu zagotovo ne bosta nastopili Madonna in Whitney Houston. Prav tako pa na Dunaju zagotovo ne bo zasedbe U2, ki bo v tistem obdobju na ameriškem delu svoje turneje 360.
®®®
Pred dnevi je v 94. letu starosti v New Yorku umrl legendarni kitarist in inovator Les Paul. Oče električne kitare je svojo prvo električno kitaro, imenovano The Long, naredil leta 1941. Njegov znamenit model kitare Gibson Les Paul je bil rojen leta 1952 in je ostal vse do danes nezamenljiv številnim legendarnim rock glasbenikom, kot so Eric Clapton, Jimi Hendrix, Jimmy Page, Bob Marley, The Edge, Slash in Keith Richards. Na tej slavni kitari pa je bil Les Paul tudi zelo uspešen kot izvajalec, saj je izdal kar 11 skladb, ki so osvajale prva mesta, med drugim pa je osvojil tudi 36 zlatih plošč. Leta 1998pa je bil tudi vpisan v znamenito institucijo
Rock 'n' Roll Hall of Fame.
®®®
Zasedba Red Hot Chili
Peppers se oktobra vrača na svetovno glasbeno sceno. Ena izmed najbolj uspešnih ameriških rock skupin je vznemirila svoje privržence z zelo dolgim premorom v svoji izjemni karieri. Očitno pa je premora konec in fantje bodo v oktobru pričeli pripravljati material za svoj novi album. Zaenkrat pa je znano le to, da bo producent albuma ponovno Rick Rubin, s katerim so že sodelovali na
prejšnjih šestih albumih.
®@®
Bivša pevka britanske pop
rock zasedbe Texas Sharleen
Spiteri je v Los Angelesu pričela snemati svoj novi že drugi samostojni album. Prvega pod imenom Melody je izdala v letu 2008. Na tem prvem zelo uspešnem albumu najdemo uspešnice, kot so It Was You, All the Times I Cried, Stop in I Don't Love You Anymore. Naslov novega albuma še ni znan, izšel pa naj bi leta 2010.
®®®
Kljub temu da smo še v poletju, pa so nekateri glasbeniki že pričeli pripravljati božične albume. Med njimi je tudi legendarni Bob Dylan, ki v Santa Monici že snema novi material. Datum izdaje še ni znan, je pa znanih že pet skladb z albuma: O Little Town Of Bethlehem, Silver Bells, Must Be Santa, Here Comes Santa Claus in I'll Be Home For Christmas. Bob Dylan v svoji izjemno bogati in uspešni karieri še nikoli ni posnel skladbe z božično tematiko. Omenjeni album bo že njegov drugi v letošnjem letu, saj je letos že izdal zelo dobro ocenjen album Together Through Life.
®@®
Britanska skupina The Verve bo očitno razpadla še tretjič v svoji karieri. Fantje, ki so se lani na veliko vrnili na svetovno glasbeno sceno, namreč ponovno napovedujejo prekinitev dela. Vodja skupine Richardo Ashcroft že od septembra lani ne komunicira s preostalima članoma zasedbe basistom Simonom Jonesom in kitaristom Nick-om McCabejem. Oba pa mu očitata, da je njihovo lansko vrnitev na glasbene odre izrabil za promocijo samega sebe in lastne kariere. The Verve so se prvič razšli leta 1995, nato leta 1999. Simon Jones in Nick McCabe sta že osnovala svoj novo skupino, ki se imenuje The Black Ships.
Janko Bezjak
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	I GOTTA FELLING - THE BLACK EYED PEAS
2.	YOU BELONG TO ME - TAYLOR SWIFT
3.	BEST I EVER HAD - DRAKE
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	I GOTTA FELLING - THE BLACK EYED PEAS
2.	NEVER LEAVE YOU - TINCHY STRYDER FT. AMELLE
3.	READY FOR THE WEEKEND - CALVIN HARRIS
NEMČIJA
1.	JUNGLE DRUM - EMILIANA TORRINI
2.	MANOS AL AIRE - NELLY FURTADO
3.	STADT - CASSANDRA STEEN feat. ADEL TAWIL
PRIJATELJ! & DRUŽBA
Vidim, da izgubljajo na pomenu. Beseda prijatelj več ne pomeni to, kar je nekoč. Uporablja se jo vse povprek in za vsakega znanca. Še posebej butasta se mi na primer zdijo vsa ta spletna mesta, na katerih se je moderno družiti. Kaka družba neki?! Namesto, da bi se skupaj odpravili ven, v park ali v mesto, si raje dopisujejo preko računalnika, pa četudi morebiti živijo le dvajset metrov narazen. Seveda ne gre pozabiti niti na fotografije, na katerih se predvsem punce tako imenitno zvijajo in nastavljajo. Ni kaj, same brihtne buče, ki se ne znajo pogovarjati o drugem, kakor komentirati ful-kul slikice.
Ne vem no ... včasih se mi zdi žalostno, kako so ljudje raje med štirimi stenami in zaslonom kakor pa v naravi. Stvar, ob kateri pa se zgrozim, je ta, da ti osebki sploh ne vedo, kaj beseda prijatelj pomeni. Za njih so to ljudje, ki si ogledajo njihove fotografije in jim kaj napišejo. Pa kaj še ... Me prav zanima, kateri od teh nekaj stotih prijateljev bi prišel k tebi sredi noči, če bi ga poklical in potreboval. Kateri bi zadržal skrivnost? Kateri bi te razumel in ti v sili pomagal? Odgovor je tako ali tako že znan.
Ampak to so že skoraj odrasli, kar koli to že pomeni, ljudje, ki se za to odločajo z lastno (ne)pa-metjo. Kar je grozno, je to, da se tega poslužujejo že otroci v prvem razredu. In staršev to sploh ne moti! Namesto da bi malim otrokom prebrali pravljico ali se, bog ne daj, igrali z njimi, jih raje postavijo pred televizijo ali pred računalnik. Namesto da bi jih odpeljali v park, da bi se tam družili, jim po možnosti še pomagajo ustvariti spletni račun. Po desetih letih pa se vsi povprek čudijo, zakaj so ti otroci tako umsko zakrneli. Zagotovo je kriva družba. Ja, katera?
Ta izgovor ljudje tako radi uporabljajo. Družba je kriva, družba je grozna. Družba ga/ jo je narila takšnega! Bla, bla, bla. To je samo neumen izgovor. Absolutno se strinjam, da družba vpliva na ljudi, ampak a si družbe ne izbiramo sami? Ta labilnost je popolnoma odvisna od vzgoje ali nevzgoje. Če si dovolj trden, je družba lahko še ne vem kakšna, pa nate nima učinka. Torej lahko poenostavim . to je izgovor za slabe starše, ki nočejo prevzeti odgovornosti.
Torej, kaj lahko v tej situaciji storimo? Nič, vsak pri sebi mora spoznati, da otroci ne sodijo za računalnike, da družba ni zmerom krivec in vsak sam mora spoznati, kaj pomeni biti ali imeti prijatelja. Še posebej tisti pravi, ki so zelo redki, so pa zvesti in PRAVI. Teh je dovolj že, če je samo en, vendar bolje tako kot sto prijateljev, ki še jih v življenju srečal nisi. Pravi prijatelj je tisti, ki ga lahko sredi noči pokličeš iz Kopra v Maribor in prosiš, da nujno pride, in najprej pride, potem vpraša zakaj. Nisem povsem prepričan, da bi se kak od teh modernih prijateljev sploh oglasil. Vendar tako je . eni imajo raje sto fičotov kakor enega ferarija. Sploh pa je to samo odraz osebnostne zrelosti.
Matic Hriberšek
Le s t v i V N A J
1.	I GOTTA FELLING - THE BLAC
2.	WHEN LOVE TAKES OVER -
JTTA FELLING - THE BLACK EYED I EN LOVE TAKES OVER - DAVID FEAT KELLY ROWLAND
3.	PAPARAZZI - LADY GAGA
4.	FUNHOUSE - PINK
5.	MANOS AL AIRE - NELLY FURTADO
6.	JUNGLE DRUM - EMILIANA TORRINI
7.	BILLIE JEAN - MICHAEL JACKSON
8.	CELEBRATION - MADONNA
9.	WE ARE GOLDEN - MIKA
10.	MAMA DO - PIXIE LOTT
11.	REALESE ME - AGNES
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,2° 1043 bo Janko Bezjak
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
slivovi cmoki z drobtinami, kompot SREDA
mesna lazanja, solata ČETRTEK
mesne kroglice v paradižnikovi omaki,
pire krompir
PETEK
ocvrte ribje palčke, krompirjeva solata SOBOTA
ohrovtova enolončnica z mletim mesom* NEDELJA
cvetačna juha z rižem, pečen krompir,
čevapčiči na žaru, solata
PONEDELJEK
rižota z bučko**, solata
*Ohrovtova enolončnica z mletim mesom
60 dag ohrovtove glave, 4 krompirji, kumina, lovorov list, sol, jušna kocka, 30 dag mletega mesa, 4 žlice olja, 2 žlici sesekljane čebule, 2 sesekljana stroka česna, 1 žlica moke, pol lončka kisle smetane, sesekljan peteršilj.
Ohrovt narežemo na rezance. Kuhamo ga v osoljenem kropu malo manj kot do mehkega. Odcedimo. Krompir olupimo, narežemo na
kocke in ga kuhamo v osoljenem kropu 10 minut. Dodamo kumino, lovorov list in po želji tudi jušno kocko. V ponvi na maščobi prepražimo čebulo, in ko porumeni, dodamo česen in mleto ali narezano meso. Dušimo do mehkega in po žlicah prilivamo krop ali juho. Mehkemu mesu dodamo odcejen kuhan ohrovt ter kuhan krompir z vodo vred in kuhamo skupaj še 15 minut. Proti koncu kuhanja primešamo pol lončka kisle smetane. Potresemo s peteršiljem.
**Rižota z bučko
40 dag jedilne bučke, 7 dag masla, 2 žlici sesekljane čebule, 2 strta stroka sesekljanega česna, 4 dl riža, 1,25 l juhe, sol, poper, nariban sir.
Jedilno bučko olupimo, prerežemo ter iz sredine odstranimo seme in vse, kar je mehkega. Narežemo jo na kocke. Juho zavremo in pustimo na toplem. V kozico damo 5 dag masla, čebulo in česen ter mešamo, da izpari čebulni sok. Dodamo pripravljeno bučko in pražimo kakih 7 minut, da ovene. Vsujemo riž in mešamo, da se prepoji z maslom. Prili-jemo trikratno količino vroče juhe, osolimo in popopramo, dobro premešamo, plamen zmanjšamo, posodo pokrijemo in na majhnem ognju dušimo okoli 25 minut. Tik preden postrežemo, primešamo preostalo maslo in potresemo s sirom.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
Lahko si mlad brez denarja, ne moreš pa biti star brez njega.
-k-k-k
Ljubeznivost vračaj z ljubeznivostjo, a hudobijo s pravičnostjo.
•k-k-k
Življenje je šola, s kateri si nezadostni učenci želijo, da bijo ponavljali.
-k-k-k
Strah in slaba vest imata spoznaven vonj za nosnice bogov.
-k-k-k
Strah pred vsemi strastmi najhuje prizadene zmožnost za presojo.
-k-k-k
Naša literatura je kot kokoš, nenehno nosi jajca, ki so si strašno podobna.
-k-k-k
Počasen in neomajen zmaga v tekmi.
-k-k-k
Bolje je boriti se in izgubiti kot sploh se ne boriti.
-k-k-k
Nobene človeške lastnosti ni težje prenašati v navadnem življenju in jo tudi slabše ne prenašajo kot nestrpnost.
-k-k-k
Večen nič je OK, če si zanj primerno oblečen.
-k-k-k
Ni res, daje ravna črta vedno najkrajša pot.
Ko je Bog ustvaril prvega Škota, ga je vprašal: »Kaj želiš?«
»Planino,« odgovori Škot.
Ko je Bog ustvaril planino, ga je vprašal: »Kaj še želiš?«
»Krave na planini,« odgovori Škot. In Bog je ustvaril krave na planini.
Škot je pomolzel krave, poskusil mleko in vprašal Boga: »Želiš poskusiti, ljubi Bog?«
Bog je želel poskusiti. Škot mu je napolnil skodelico mleka in jo podal. Bog jo je vzel, popil mleko in rekel: »Mleko je zares zelo dobro. Kaj še želiš?«
»Dva evra!«
SUHA ROZA
KRAJ PRI DOMŽALAH
PSIČEK, KUŽEK
CEPINOV OKEL
AMERIŠKI PEVEC HARROW
GL. MESTO INDIJSKE DRŽAVE BIHAR
JAPONSKA UTEZNAMERA
MAJHNA MIS
LUKA OB TIBERI
JAPONSKI PISATELJ
AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA CAMPBELL
DŽEZOVSKA PEVSKA TEHNIKA
MODEL MAZDE
NOVI SAD
ŽENSKA, KI OBSOJA
HARMONIKAR (NEJC)
OTOK V KITAJSKEM MORJU
AMERIŠKI REŽISER
VOJAŠKI NOŽ
ŽOGA ZUNAJ IGRIŠČA
HRVAŠKA PEVKA MARTINOVIČ
UVAJALEC SVOJE ABECEDE
VERDIJEVA OPERA
JEZERO V KAMBODŽI
AMERIŠKA IGRALKA (JOAN)
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
GRŠKI PEVEC
DESKA (POGOVORNO)
POPRAVLJA-LEC UR
o duhovnikovi pridigi, v kateri je bila omenjena svetopisemska zgodba o Joni. »Meni se ne zdi nič nenavadnega, da je Jona ostal tri tedne v kitovem trebuhu,« pravi prva, »moj mož je ostal še precej dlje v krokodilovem trebuhu ... «
»A res? Koliko časa pa?«
»Počakaj, da pomislim ... Desetega avgusta bo sedem let.«
Pozno popoldne stoji duhovnik za Marijinim kipom in moli. Z druge strani se kipu približa osnovnošolka in reče: »Ljuba Marija, ali lahko pripeljem naslednji mesec na cerkveno zabavo prijateljico Tončko, čeprav ni katoličanka?«
Duhovnik to sliši in zagode: »Ona ne more priti!«
Prosilki se zazdi, da je to rekel Jezušček v Marijinem naročju, pa mu zabrusi: »Ti pa kar tiho bodi! Pogovarjam se s tvojo mamo.«
Slovenski novinar je inter-vjuval nekega Švicarja. Švicar mu je zagotovil, da je frank stabilen, gospodarstvo brez težav, vlaki vozijo brez zamud kot ura, da stanovanjskih problemov nimajo in tudi ne težav s pomanjkanjem služb. Novinar ga je začuden vprašal: "Ali potem pri vas sploh nimate problemov?"
Švicar: "Imamo, imamo. Tam, kjer ste vi najboljši. Mi smo v teoriji bolj slabi."
Na sejmu sta se sprla dva kmeta, eden je bil znan pretepač, drugi pa miren in pobožen človek. Beseda je dala besedo in prvi je prisolil drugemu zaušnico. Ta se spomni župnikovih besed, »če te kdo udari po desnem licu, mu nastavi še levo«. To pove na glas in zasuče glavo. Pretepač ga udari še enkrat.
Ljudje se začnejo zgražati. Nekateri hočejo posredovati. Mirnemu kmetu pridejo na misel tudi župnikove besede »z enako mero, kot dajete, vam bo tudi vrnjeno«. Stopi k nasilnežu in mu pripelje dve zaušnici. Medtem se jima približa policist in reče: »V imenu zakona bosta šla za ta pretep in nered v zapor.«
Eden od prisotnih opazovalcev stopi k varuhu postave in mu reče: »Gospod policist, saj nista nič kriva, hotela sta nam le razložiti Sveto pismo.«
Med odhodom iz cerkve v afriški vasi se belki pogovarjata
Katoliška cerkev v Minneso-ti v ZDA je razpisala natečaj za najboljšo versko šalo. Prvo nagrado je dobila šala:
Med molitvijo vpraša mladenič Devico Marijo: »Na vseh slikah z Jezuščkom si videti tako žalostna. Zakaj?«
Marija odgovori: »Raje bi imela hčerko.«
Pastir pri spovedi. »Ali si pazil na cerkvene zapovedi?«
»Nisem, prečastiti.«
»To je zelo slabo! Ali si pazil na božje zapovedi?«
»Nisem, prečastiti.«
»Nesrečnež, a sploh na nič ne paziš?«
»O ja, na krave, prečastiti.«
Ugankarski slovarček: BOBINA = cevka z navito prejo; BOHTE = slovenski pravnik (Borut, 1932-); EKK = ruski režiser, igralec in dramatik (Nikolaj, 1902-1976); GLEK = sovjetski šahovski velemojster (Igor, 1961-); KIN = japonska utežna mera; OZARK = planota v osrednjem delu ZDA; PATINA = glavno mesto indijske države Bihar; SAB = jezero v Kambodži.
■jepaaaqe
']eas 'euiej 'eiapuea '9A9N 'p|s>jo 'j|e|g 'spe| ']a>jOJ>j 'na 'dn>j 'eAoueisn 'uaQ '>jes!w 'episo 'ep 'e>jaja|aA 'e>jS!iu '2!sd 'e>j|eAaiosqo '}SJoqez 'jaSupajj 'e|3}J0W! 'seaj>jued 'oojj '>meq 'ejezo '3}ijog:ouAejopoA :9V|ubz!jj| 9) A9HS9y
íPoíHulajtz naí na iuihountm íp.tztu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
OKIS
Govori se ...
... da je v potezi prvega moža poetovionske občine, ki je zaradi svoje odsotnosti na 40. festival domače glasbe za svojega zastopnika poslal direktorja centra za socialno delo, pravzaprav veliko simbolike. Predvsem sedaj, ko se vse resneje govori o tem, da dvorišče mino-ritskega samostana nujno potrebuje streho.
... da so bili udeleženci letošnjega poetovionskega festivala prijetno presenečeni, ko jim je župan kljub odsotnosti ob jubileju podaril veliko torto. Zlobneži pa se sprašujejo, kako velika bi šele bila, če bi bil župan prisoten.
. da imajo tisti, ki trdijo, da se holermuški festival aktivnih klubov ne piše O'FUCK, ampak OFAK, sicer prav, prav pa imajo baje
tudi tisti, ki trdijo, da nimajo prav, saj naj bi bila razno-razna klubska in izvenklub-ska dogajanja baje kar primerna za oboje: fuck in fak.
... da naš stari Ptuj baje spet postal odprto mesto; organizatorje resno zanima, ali bo letos kdo to opazil.
... da vrli šumarski žogo-brcarji obračajo nogometni svet na glavo. Doslej je
namreč veljalo, da ekipe, ki izgubljajo najboljše igralce, nazadujejo.
Vidi se ...
. da napaka, na katero kaže ravnateljica v novem šterntalskem vrtcu, za nekatere „velike" morda res ni tako velika, je pa zato za malčke toliko večja in boleča.
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
,	-vrf -	-----JT'/y* _______
•	■ .-*•- ¿I?; ' "'■»i
r, v „ i, ' .4	j, / (■»
fc*. i1 /" 8 ^
a' ,>y ¿j
___ rf» ' ^ÉT -H ft
, ~ 7 "Z-------
if. , . /
"ft,
- A, *
Nagrado podarja
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
Bukvica 1: Zagrebška casta 4, tel.: 02 783 76 51
Foto: Danijel Korpar
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Ljubitelj paradižnikov Franc Korpar iz Cvetkovcev je na svojem domačem vrtu doživel pravo presenečenje - ogromen paradižnik, ki je tehtal slab kilogram (natančneje 960 g). Pri tem je potrebno poudariti, da je ta ogromni paradižnik pridelan čisto po naravni poti, brez umetnih gnojil. Čeprav je govor o velikanu med paradižniki, je tudi ta na koncu končal v slastni in v teh dneh še kako osvežilni paradižnikovi solati.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakoskop
5	9			3	8			
	8		7					6
				9			3	2
3			1	5	9	7		
7	2	1	8	6		5		9
8	5			4				3
			4	8				7
9	4			7			6	
	3		9	2	1		8	
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	VVV	©©	€	0
Bik.	vv	©©©	€€€	00
Dvojčka	¥»¥	©©	€	000
Rak	V	©©©	€€€	00
Lev	¥»¥	©©	€	000
Devica	V	©©©	€€€	00
Tehtnica	VV	©	€€	000
Škorpijon	VVV	©©©	€	00
Strelec	VV	©	€€€	0
Kozorog	VV	©©	€	000
Vodnar	V	©©©	€€	000
Ribi	VV	©	€€€	00
Velja za teden od 15. avgusta do 31, znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
avgusta: 1 znak - slabo, 2
Fotografiji se razlikujeta v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 28. avgusta, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili knjižno nagrado.
Nagrajenka iz prejšnje številke je: Anej Vaupotič, Vareja 1, 2284 VIDEM PRI PTUJU.
Anekdote slavnih
Oče angleškega pesnika Alfreda Tennysona je slovel po hudi raztresenosti. Nekoč je šel obiskat nekega znanca in se, ko mu je služabnik odprl vrata in ga vprašal, koga naj napove gospodarju, ni mogel spomniti, kako se piše.
Obupano se je obrnil, odšel nazaj skozi vas in napeto premišljeval, kdo da je. Med potjo je srečal vaškega trgovca, ki ga je z nasmehom pozdravil:»Dober dan želim, doktor Tennyson.«
»Pri Bogu, fant moj, prav imate!« je navdušeno odgovorilpo-zabljivec.
***
Med gosti, ki jih je sprejel irski književnik George Bernard Shaw, je bil tudi znameniti detektiv iz Scotland Yarda Fabian. Ta je dramatiku predlagal, da bi za poznejše rodove ohranili njegove prstne odtise. Shaw se je strinjal, vendar so bili njegovi prstni odtisi tako medli, da se sploh niso poznali na podlagi.
»No,« je pripomnil Shaw, »če bi bil že prej vedel za to, bi si bil gotovo izbral kak drug poklic.«
***
Nekoč je švicarskemu pesniku in pisatelju Gottfriedu Kellerju poslal v oceno svojo zbirko pesmi mlad pesnik. Keller mu je poslal naslednje sporočilo: »Vaše delo je ena izmed tistih knjig, ki
jih človek z zadovoljstvom odloži.«
***
V mladih letih je bil ameriški režiser nemškega rodu Robert Siodmak zaposlen v manjšem nemškem filmskem podjetju. Nekega dne je vdrl v pisarno mlad avtor in hotel na vsak način vsiliti svoj scenarij po Wedekindovi Pandorini skrinjici. Da bi se nadebudneža rešil, ga je Siodmak potolažil: »Pustite snemalno knjigo tukaj. Na Bavarskem imajo lovski filmi velik uspeh.« (Gre za besedno igro: originalni naslov dela je »Buichse des Pandoras«. To je iz grške mitologije znana Pandorina skrinjica, Buichse pa je lahko tudi puška.)
***
Pri poroki enega svojih modelov je francoski slikar Edgar Degas rekel: »Kako ljubka je. Danes jo prvič vidim oblečeno in reči moram, da je tudi taka lepa.«
***
Ko so Aleksandru Makedonskemu povedali, da pripravlja perzijski kralj Darej veliko vojsko za boj proti njemu, je odgovoril: »Volk se ne vznemirja zaradi velike črede.«
Ptuj • Druge rimske igre
Tri dni kruha in iger
Minuli konec tedna so na Ptuju potekale že druge Rimske igre. Dogajanje se je pričelo že v petek s slavnostnimi obredi, nadaljevalo s povorko v soboto in s številnimi aktivnostmi zaključilo v nedeljo.
Rimljani so imeli navado vsako leto pripraviti svoje igre, ki so trajale sto dni. Šlo je za sto dni kruha in iger ter uživanja - hedonizma, pisanega z veliko začetnico. Zgodbe Rimljanov, ki jih oživljajo in se prepletajo v arhitekturi in ponudbi grand hotela Primus, prenašajo in ohranjajo bogato kulturno dediščino in zgodovino našega mesta. Dogodek je bil prava paša za oči, saj je bilo moč videti gladiatorje, ki so branili svojo čast in se borili za svobodo, ter rimske vojščake, ki so pokazali svoje mečevalne sposobnosti, po katerih so znani po vsem svetu.
Tridnevno dogajanje se je začelo v amfiteatru term že v petek, ko je general Mark Antonij Primus, po katerem je poimenovan hotel v termalnem središču, prosil bogove za blagoslov iger in s tem uradno odprl tri dni kruha in iger. Nadaljevali so v soboto dopoldan, ko se je 600-glava množica Rimljanov v sprevodu podala iz termalnega parka čez pešmost proti mestu, se ustavila pred
Predstavili so se tudi gladiatorji in prikazali rimsko mečevanje.
Mestno hišo in nato nadaljevala pot skozi mesto. Vsi, od generala Primusa, bogatih Rimljanov pa do navadnih državljanov - plebsa in zapornikov,
so se sprehodili čez mesto, kjer jih je pričakala množica navdušenih Ptujčanov in marsikateri turist. Povorki je sledilo kosilo v rimskem slogu, nato pa igre,
Ptuj • Zaključek uspelega Terasafesta, toda ..
Letos je Klub ptujskih študentov že drugič zapored izvajal festival Terasafest. Razsežnosti festivala so se letos, v primerjavi z lani, povečale, saj so izpeljali kar pet koncertov. Kljub temu vodstvo KPŠ festival ocenjuje kot dober v smislu kakovostne glasbe in množičnega obiska, lokacija na Slovenskem trgu je več kot odlična, na žalost pa je mesto kot skupnost neprijazno in nefleksibilno in nima čuta in posluha za poletno dogajanje ter širitev in krepitev poletnega turističnega utripa
in dodatne ponudbe. Saša Ljubeč, idejni in programski vodja Terasafesta, je povedal, da tovrstno dogajanje ni namenjeno le zadostitvi študentskih potreb po koncertih, pač pa želijo z njim pospešiti utrip našemu zaspanemu mestu: »Žal nam je, da smo z vseh strani deležni toliko nerazumevanja, od samega vodstva Ptuja do stanovalcev in uradnih organov. Še vedno čutimo, da na Ptuju ni zaželeno, da se dogajajo takšni projekti, kar je problem mesta kot poletne turistične destinacije. Po
eni strani si želimo množičnega turizma, po drugi strani pa se zavrača vse in vsebinsko ne ponudi dovolj za nadaljnji razvoj turizma.«
Alen Iljevec, predsednik Kluba ptujskih študentov: »Obiskovalci, ki so prihajali iz tedna v teden, so pokazali, da si veliko Ptujčanov želi tega dogajanja, resne glasbe in drugačne scene. Ob dogajanju se ustavljajo tudi mimoidoči in turisti, saj se v klubu že dolgo zavedamo, da ne delamo samo za študente, pač pa za Ptuj, ker si
Foto: Črtomir Goznik
Na čelu sobotne povorke čez mesto je bil general Mark Antonij Primus.
Foto: Črtomir Goznik
na katerih so se predstavili gladiatorji s prikazi rimskega mečevanja, zaplesale pa so tudi zapeljive vestalke.
Zadnji dan iger je v termal-
Foto: Črtomir Goznik
V povorki je sodelovalo 600 udeležencev, kar je dobra napoved za to, da bodo rimske igre ob tradicionalnem kurentovanju v naslednjih letih postale prepoznavna prireditev v tem delu Evrope.
Ptuj ostaja neprijazno mesto
Pretekli vikend se je zaključil festival Kluba ptujskih študentov Terasafest, s katerim so člani kluba na Slovenski trg privabili raznovrsten izbor slovenskih in tujih glasbenikov. Ob zaključku so vtisi organizatorjev in obiskovalcev dobri, grenak priokus pa še vedno daje Ptuj kot neprijazno in nego-stoljubno mesto.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Patricija Babosek
Saša Ljubec in Alen Iljevec v družbi Gala in Severe Gjurin, ki sta s svojim koncertom zaključila Te-rasafest.
ljudje tega vsekakor želijo. Žal je res, da smo naleteli na mnoge prepreke, najbolj me bode prav občutek, da sama oblast na Ptuju ne želi podpirati tega dogajanja; čeprav radi povedo, da se poleti na Ptuju ogromno dogaja, ljudje tega dogajanja ne čutijo. Slovenski trg je trg, ki si tako dogajanje zasluži, pa ne samo ta del, pač pa celotno mestno jedro. Mladi se namreč zavedamo kulturne dediščine, ki jo premore naše mesto, vemo pa tudi, da to ni dovolj za popolno turistično ponudbo. Turisti in Ptujčani sami potrebujejo več, zato se mladi trudimo to tudi ponuditi, pri tem pa si seveda želimo večjo podporo občine. Želimo si, da bi ob tovrstni dogodkih lahko zaprli cesto za promet, hkrati pa se zavzemamo tudi za zaprtje ceste v staro jedro nasploh. Tako bi s Terasafestom in podobnimi dogodki mesto lahko zaživelo v vsej svoji polni podobi. Sicer pa vidim prihodnost tovrstnih festivalov v sodelovanju z nekaterimi vztrajnimi Ptujčani, ki se, podobno mi, trudijo povečati prepoznavnost Ptuja in mu dati poseben pečat z raznovrstnimi prireditvami.«
Terasafest se je tako ta konec tedna uspešno zaključil s koncertom Gala in galeristov ter Severe Gjurin.
Patricija Babosek
Na rimski tržnici so lahko obiskovalci poskušali in kupili dobrote starih Rimljanov.
nem parku potekal rimski tabor, na katerem so udeleženci spoznavali življenje starih Rimljanov, temu je sledil zaključni del rimskih iger in začetek rimske tržnice, kjer so si obiskovalci lahko ogledali rimske šotore in kjer so lahko videli, kakšne spretnosti so imeli meščani rimske Poetovione in s čim so se preživljali. Na rimski tržnici so lahko tudi pokušali in kupili dobrote starih Rimljanov. Po nastopu gladiatorjev je zbrane nagovoril rimski cesar
Vespazijan, prireditev pa so zaključili z zabavo v rimskem stilu.
Po mnenju direktorja Term Ptuj Andreja Klasinca bodo rimske igre ob tradicionalnem kurentovanju v naslednjih letih postale prepoznavna prireditev v tem delu Evrope, z njimi pa želijo oživiti med ljudmi že skoraj pozabljeno izjemno bogato rimsko tradicijo okolja, v katerem živimo, delujemo in ga sooblikujemo.
Patricija Babosek
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SiP
SPORED ODDAJ
TOREK 25.8.
8.00 Dvig klopotca TD Destrnik 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 Pri Gašperju - glasbena oddaja 20.00 Destrnik - Obletnica ansambla Dinamika
SREDA 26.8.
8.00 Biserna mala v občini Hajdina 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Oddaja iz občine Hajdina
CE1KIEK 27.8.
8.00 Priprave na Lukarski praznik 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 PRI GAŠPERJU odd. 20.0013. Dan gasilcev GZ0 Dornava
PETEK 28.8.
8.00 Občina Gorisnica - Iz naših krajev 18.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 19.00 PRI GAŠPERJU odd. 20.00 Občina Gorlšnlca - Iz naših krajev 21.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja
Prireditvenik
Torek, 25. avgust
10.00 do 11.30 Ptuj, CID, nadaljevalni tečaj španščine, potrebne so predhodne prijave, cena 17 evrov 14.00 do 15.30 Ptuj, CID, nadaljevalni tečaj italijanščine, potrebne so predhodne prijave, cena 17 evrov 18.00 do 21.00 Rogoznica, dvorana KD, ljudski plesi za vsakogar pod
strokovnim vodstvom mentorjev FS KD Rogoznica, za vse starostne skupine, traja ves teden
Ptuj, dvorišče minoritskega samostana, Ljudski večer s pravljičarko Vesno Radovanovič in skupino Gross Upi iz GŠ Grosuplje, prireditev v okviru festivala Glasbe v kloštru Ptuj, Mestno gledališče, Leticija in luštrek, za izven Ptuj, galerija domKULTure, Medana pred Medano - Festivalom vina in poezije
Ptuj, Mestno gledališče, Leticija in luštrek
Ormož, čez dan, grajsko dvorišče, park, poslikava koles, košev, klopi, izdelava nakita, zvečer monokomedija Čefurji raus in Cocktail Party z DJ-jem, prireditve v okviru Ormoškega festivala aktivnih klubov
19.00
20.00 20.30
21.00
Sreda, 26. avgust
10.00 18.00
18.00 20.00 20.00
21.00
Ptuj, CID, zadnje počitniško srečanje obiskovalcev elektro delavnice Ptuj, klub Gemina XIII, grand hotel Primus, Terme Ptuj, koncert učiteljev Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla, prireditev v okviru festivala Glasbe v kloštru Ptuj, knjigarna Hiša knjig na Mestnem trgu, srečanje s pesnikom Jurijem Hudolinom
Ptuj, pri ribniku v Ljudskem vrtu, pravljice z jogo za odrasle Ptuj, Mestno gledališče, Leticija in luštrek, za izven Maribor, Židovski trg, Galerija Društva likovnih umetnikov, razstava jubilanti 2009, razstavljajo Jože Foltin, Milena Houška Pavlin, Marjan Jelenc ...
Ptuj, Mestno gledališče, Leticija in luštrek
Ormož, čez dan, malo grajsko dvorišče, degustacija vin z ljutomersko vinko kraljico v sodelovanju z Jeruzalemom Ormož, zvečer koncert skupine 500 m, prireditve v okviru Ormoškega festivala aktivnih klubov
Četrtek, 27. avgust
16.30 17.00 17.00
19.00
19.00
Ptuj, Mestni trg, Leopardman - ulični šov, prireditev v okviru Ptuj-odprto mesto
Ptuj, Mestni trg, ulični šov - ptujski žonglerji Ptuj, Mestni trg, ulični šov - Leopardman
Ptuj, pri ribniku v Ljudskem vrtu, Joga v parku - pravljice z jogo za otroke
Ptuj, refektorij minoritskega samostana sv. Petra in Pavla, tolkalni večer, koncert skupine Murska Percussion z gosti, prireditev v okviru festivala Glasbe v kloštru
Ptuj, Minoritsko dvorišče, koncert Murska Percussion z gosti Maribor, Mestni park, brezplačna vadba joge
Kino Ptuj
25. in 26. avgust, ob 19.00 Harry Potter in princ mešane krvi - pustolovščina.
Vrazova ulica 12,2270 Ormož tel.: (02) 74 15 500 fax: (02) 74 15 505 www.lu-ormoz.si univerza.ormoz@siol.net
LJUDSKA UNIVERZA ORMOŽ
Samo z vseživljenjskim učenjem obdržite delovno mesto ali se ponovno zaposlite!
Programi za poklic: gastronom hotelir (kuhar, natakar), prodajalec, računalnikar, ekonomski tehnik (PTI, PT), elektrotehnik PTI, gastronomski tehnik PTI;
Jezikovni programi za odrasle: angleščina, italijanščina, nemščina, slovenščina za tujce;
Računalniško usposabljanje: računalništvo za trgovce, knjigovodstvo
na računalniku, Word, Excel, Power Point;
Priprave za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK);
Brezplačno dokončanje osnovne šole za odrasle;
Brezplačna uporaba središča za samostojno učenje, e- in info točke.
Vključitev v programe za pridobitev poklica je možna tudi med izobraževalnim letom!
Mali oglasi
KMETIJSTVO
PRODAM bukova drva z dostavo, drva so razkalana, dolžine 1 m oz. 33 cm. Tel. 051 667 170.
NESNICE, mlade, tik pred nesnost-jo, rjave, grahaste in črne, opravljena cepljena, prodajamo. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM krompir za ozimnico. Tel. 041 363 947.
PRODAM 180-kg svinjo domače reje in seme mnogocvetne ljuljke in mešalnico z mlinom za žito. Tel. 041 368 437.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
LEPO koruzo na rasti in vino prodam. Telefon 041 667 734.
VSAK. C ET RT £ K OB 20,00 URI
POSKOČNIH
1.	MALIBU - Cigu migu
2.	GREGORJI-Jamrovec
3.	VESELI SVATJE - Svet je že od pamtiveka tak
4.	Ans. ZARJA -Fejst dekle
5.	Ans. MIKOLA ■ Najlepši šopek
6.	Ans. DORI - Pasja drušna
7.	TRIO ŠUBIC-Cbila
KUPIM teličke simentalke ali bikce do teže 100 kg. Telefon 041 38 79 79.
PRODAM mlin za grozdje, električni pecljalnik ter dva 500-litrska soda za belo vino. Telefon 031 572 332.
PRODAM plug, brane, puhalnik, drobilnik zrnja, mlin za sadje, les za ostrešje. Telefon 031 594 716.
PRODAM večjo količino kvalitetnega belega vina in tri svinje, 140 kg. Telefon 031 546 121.
NEPREMIČNINE
VINOGRAD, 2 ha, v bližini Ptuja, prodamo, zelo ugodno. Odvetnik Samo Kolnik, Prešernova ul. 2, 2000 Maribor. Telefon 02 250 51 80.
DOM-STANOVANJE
ENOSOBNO opremljeno stanovanje v I. nad. v bližini bolnišnice oddam v najem. Inf. na tel. 041 676 634.
PTUJ, prodam dvosobno stanovanje z garažo in kletjo. Telefon 041 463 469.
KIDRIČEVO, prodam dvosobno stanovanje, 65 m2, opremljeno, takoj vseljivo, velik balkon + klet, KTV in telefon. Tel. 031 244 748.
DELO
1.	SKATER-Tista bela roža
2.	MAJA - Mavrica
3.	MELiTA GOLOB-Vrni se dragi
4.	NAVIHANKE - Hej ti
5.	ROKI FURMAN-Če bi bila
6.	MATEJA JAN -Italiano
7.	NIKI - Ona je kača
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Ime in priimek: Tel. Številka:
Glasujem za: Naslov: _
Glasovnice poäljite na dopisnicah na naslov: MEGAMARKETING d.o.o.,p.p. 13,2288 Hajdina
Orfejčkove
SAAS glasbene želje:
041/818-666
Za delo v telefonskem studiu na PTUJU iščemo komunikativne sodelavce z občutkom za delo z ljudmi. Nudimo redno ali honorarno zaposlitev. Pisne prošnje pošljite na TERCET, d. o. o. (za razpis), Partizanska 13 a, 2000 Maribor.
RADIOPTUJ
to. ¿jdetec www.radio-ptuj.si
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
NAROCXNICAZA
V
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
V SPOMIN
25. avgusta mineva leto dni, odkar nas je zapustila draga, ljuba žena
Marija Cafuta
S POBREŽJA 159
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji prinašate cvetje in svečke.
Njeni najdražji
V naših srcih si zapisana, čas nikoli ne bo izbrisan, močno pogrešamo te vsi, ki skupaj s tabo smo bili, čeprav sedaj spokojno spiš, v naših srcih še naprej živiš.
SPOMIN
Danes, 25. avgusta, mineva eno leto, odkar nas je zapustila naša najdražja
Veronika Eberl
S PTUJSKE GORE 77
Hvala vsem, ki ste jo ohranili v lepem spominu, ji prižigate svečke ali podarite cvetje.
Vsi njeni najdražji
Čas beži,
spomini ostajajo...
SPOMIN
Franca Jusa
23. 8. 1999 - 23. 8. 2009
Hvala vsakemu, ki mu z lepo mislijo prižge svečo.
Tvoji domači
Ugasnila je luč življenja, prižgala se je luč spomina, ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina. A lepših mislih v srcu ni, kot spomin je na pretekle dni.
V SLOVO
Marjanu Selinšku
Kolektiv P. P. gostinstva
Sanjaj sonce, mesečino, sanjaj rože, trte, trate, sanjaj goro in dolino, potok, morje - vse je zate ...
(T. Pavček)
V SLOVO
prijatelju
Marjanu
Mladost, razigranost, težave, zabava, tvoj Oliver, smeh ... veliko smeha ... vse to nas je združevalo ... zdaj je le bolečina in spoznanje, da te ni.
Ni te le tukaj in zdaj - v naših srcih boš vedno z nami.
Tvoji prijatelji: Karmen, Tatjana, Neva, Darko, Monika, Bojan, Natalija, Aljoša, Franci, Sonja,
Nataša in Gregor
^Poitu.ia.jts. nai. na iustounsm ifitztul
RADIOPTUJ
ftčt dfiietcc^
www.radio-ptuj.si

1.00
na
Ptuj • Brezplačno večdnevno kampiranje po ptujsko
Kje tujci spijo brez plačila
Tujcev, ki se vozijo po vseh možnih cestah, samo da bi se izognili nakupu vinjete, je v letošnjih poletnih mesecih izjemno veliko. Nekoliko manj, a vseeno preveč pa je takih, ki se v naši državi želijo izogniti plačilu stroškov kampiranja in turistične takse. Kot kaže, jim na Ptuju to zelo dobro uspeva. Posebej veliko jih je na brezplačnem parkirišču na Zadružnem trgu, ki je kot raj za »ekonomične« turiste. Nekateri brezplačno spijo tudi po več dni, za seboj pa ponavadi pustijo le precejšen kup smeti. Pozanimali smo se, ali je takšno ravnanje kaznivo.
Včasih je na parkirišču na Zadružnem trgu tudi po več deset avtodomov, največ ob koncu tedna. Veliko jih je tudi na parkirišču pri stari vojašnici na Potrčevi.
Foto: DB
Čeprav je bilo tudi v preteklih letih ogromno tujcev, ki so iskali možnosti za brezplačno spanje ali kampiranje, jih je letos še posebej veliko. Kot kaže, se informacije med turisti širijo hitro, Ptuj s svojo okolico pa je zanje postal prava oaza. Točk, kjer prenočujejo, je več, med priljubljenimi pa je vsekakor parkirišče na Zadružnem trgu, v bližini katerega so tudi ptujske Terme in center mesta.
Avtodomi in prikolice, ki na omenjenem mestu stojijo tudi po več dni, prihajajo večinoma iz Italije. S spanjem na parkirišču se tako lastniki izognejo plačilu stroškov nočitve in tudi turistične takse.
Zakaj bi drugje plačevali ...
V	10. členu Zakonu o varstvu javnega reda in miru je opisan prekršek »prenočevanje na javnem kraju«, ki določa, da kdor prenočuje ali spi na javnih krajih ali drugih dostopnih prostorih, ki za to niso namenjeni, in s takšnim ravnanjem koga vznemirja, se kaznuje z globo 83,46 evra. To pomeni, da je takšno ravnanje kaznivo le v primeru, da nekoga vznemirja, za nadzor pa je pristojna policija.
V	18. členu omenjenega zakona je opisan tudi prekršek »kampiranje«, ki se glasi: »Kdor kampira na javnem kraju, ki za to ni določen, ali na zasebnem prostoru brez soglasja lastnika ali posestnika, se kaznuje z globo 83,46 evra.«
Težava pa je v tem, da je skorajda nemogoče dokazati, da dejansko gre za kampiranje. Zakon določa tudi, da lahko samoupravne lokalne skupnosti s svojimi predpisi določijo pogoje, območja in red kampiranja na svojem področju. Za nadzor nad izvajanjem te določbe pa je poleg policije pristojno tudi občinsko redarstvo.
Tudi Mestna občina Ptuj je v prvi točki 4. člena svojega od-
loka o javnem redu določila, da je na območju občine zaradi varstva javnega reda prepovedano prenočevanje v javnih prostorih in na javnih površinah, ki temu niso namenjene in s takšnim ravnanjem vznemirja druge ljudi. To praktično pomeni, da gre za določbo, ki je enaka tisti iz Zakona o varstvu javnega reda in miru in da je potrebna pritožba, šele nato komunalni inšpektorji, nadzorniki in občinski redarji ukrepajo.
Je spanje na parkiriščih potemtakem dovoljeno?
O smiselnosti postavitve dopolnilnih tabel, ki bi prepovedale spanje na parkirišču, smo se pogovarjali z Robertom Brkicem, vodjem medobčinskega redarstva Skupne občinske uprave.
»V skladu z ZJRM-1 in Odlokom o javnem redu v MO Ptuj, če s tem nikogar ne vznemirja (preprosto, če ni prijave), takšno ravnanje ni prekršek. Ker gre za spanje v vozilu, je prekršek lahko po Zakonu o varstvu cestnega prometa. Če voznik vozilo ustavi za več kot tri minute ali ga parkira, mora takoj ugasniti motor. V nasprotnem krši določila drugega odstavka 113. člena omenjenega zakona.«
Kdo je pristojen za kontrolo parkirišč ponoči in ali lahko mestno redarstvo spanje na parkirišču kaznuje?
»Pristojni za nadzor na parkiriščih ponoči so isti organi kot podnevi. V praksi na Ptuju izvajajo nadzor nad parkirišči v nočnem času policisti, ker občinski redarji delajo v večji meri v dnevnih izmenah. Po Odloku lahko tudi občinski redarji kaznujejo spanje, če to koga moti.
Če pa oseba, ki želi spati na javnem kraju, pri tem moti nočni mir ali se nedostojno vede, je to spet drugi prekršek.«
Imamo sploh na Ptuju
nočno redarsko službo?
»Glede na število zaposlenih redarjev in obsega nalog, ki jih izvajajo v mestni občini Ptuj in občinah ustanoviteljicah Skupne občinske uprave, ne moremo zagotoviti stalnega (24-urnega) dežurstva redarske službe. V času izvajanja javnih prireditev, kjer je organizator prireditve občina, se občinski redarji aktivno vključujejo v delo tudi v večernem in nočnem času z osnovnim ciljem vzdrževanja javnega reda in miru in zagotavljanja splošne varnosti. Stalne nočne redar-ske službe na Ptuju za sedaj še nimamo, tako da te naloge v celoti izvajajo policisti.«
Ali velja enako za avtomobile kot za avtodome in kamp prikolice?
»Na parkiriščih brez dopolnilnih tabel, ki bi prepovedovale parkiranje določeni vrsti vozil, je parkiranje dovoljeno avtomobilom, avtodomom in kamp prikolicam. Konkretno na parkirišču tipa, kot je ob Potrčevi cesti (stara vojašnica)
ali na Zadružnem trgu, se lahko parkirajo - ne pa kampirajo -vsa navedena vozila in priklopnik - kamp prikolica. Vsi udeleženci cestnega prometa so dolžni upoštevati horizontalno in vertikalno prometno signalizacijo tudi na parkiriščih.«
Ali ni možna rešitev, da se na parkiriščih postavi dopolnilna tabla, ki prepoveduje parkiranje avtodomov in prikolic ponoči?
»Absolutno je možna rešitev postavitev dopolnilnih tabel, kjer bo razvidno, da je na tem parkirišču prepovedano parkiranje avtodomov in prikolic. Takrat bo tisti, ki se je parkiral, v prekršku ne zaradi spanja, ampak po ZVCP-1 zaradi neupoštevanja prometne signalizacije 5. odst. 116. čl. ZVCP-1. Pristojni so policija in občinski redarji.
Z avtodomi se lahko potniki ustavijo in parkirajo le zaradi počitka, spanja, nakupa hrane, osvežitve ipd. Na parkirišču ali drugi javni površini (če ni prepovedano parkiranje) ne smejo izvajati postopkov, ki bi kazali na kampiranje oziroma začasno bivanje z avtodomom na parkirišču. Ne smejo onesnaževati okolja, odmetavati smeti, kuhati, prazniti sanitarij.
Prikolice, namenjene za prevoz tovora, ki so v lasti s. p. ali d. o. o., se morajo parkirati tam, kjer je to navedel samostojni podjetnik pri pridobitvi dovoljenja (licence) za izvajanje dejavnosti. Tam mora navesti, kje ima zagotovljeno parkirišče za vsa svoja prijavljena vozila. Ponavadi je problem, ko vozilo vozi voznik, doma npr. iz Ptuja, delodajalec pa je npr. iz Maribora, in da ne bi zjutraj hodil po vozilo v Maribor, ga pusti nekje na Ptuju (na parkirišču ali celo lokalni avtobusni postaji). Navedene zadeve so precizirane v Zakonu o prevozih v cestnem prometu v 7. členu (pogoji za pridobitev licence), sedmi točki 1. odstavka. Pristojni za nadzor nad izvajanjem določb navedenega zakona so inšpektorji za cestni promet.
To je problem, ki se pojavlja na velikih parkiriščih, kjer ni označenih parkirnih prostorov. Pristojnost imajo inšpekcijske službe. Prikolice, ki jih parkirajo ob cesti, avtobusnih postajališčih in na drugih krajih, kjer to ni predvideno (to pomeni ne na parkirišču), so zaradi kršitev določb 52. čl. ZVCP-1 v pristojnosti policije in občinskega redarstva.«
Dženana Bečirovič
Osebna kronika
Rodile so: Klavdija Petrovič, Stojnci 108 a, Markovci
-	Jano; Simona Serdinšek, Spodnja Hajdina 66 a - Reneja; Renata Kramberger, Mejna cesta 11, Ptuj - Neli; Jana Šinkovec, Lancova vas 73, Videm pri Ptuju - Eneja; Nina Rep, Podgorci 133, Podgorci - Majo; Ksenja Žago-vec, Podvinci 83 b, Ptuj - La-riso; Sanja Gracej, Trubarjeva ul. 53 a, Celje - Živo; Vanja Jordan, Šlandrova ul. 34, Rogaška Slatina - Tomija; Barbara Hojnik, Laporje 33
-	Nežo; Klavdija Sever, Ba-binci 13, Ljutomer - Marka; Dušanka Trstenjak, Mihalov-ci 21, Ivanjkovci - Valentino; Suzana Gašpar, Proletarska ul. 11, Kidričevo - Emo; Natalija Vidovič, Velika Varnica 101, Zgornji Leskovec - Niko; Petra Breznik, Pionirska ul. 12, Pragersko - Tanajo; Alenka Salihovic, Zabovci 34, Markovci - dečka; Marjeta Bombek, Žvab 35, Ivanjkovci
-	dečka; Aleksandra Vidovič, Arbajterjeva 2, Ptuj - Tristana; Janja Gaube, Kopališka ul. 19, Kidričevo - Evo; Mir-jana Kokol, Kraigherjeva ul. 26, Ptuj - Zalo; Nina Lebar, Tovarniška cesta 14, Kidričevo - Aljo; Tea Horvat, Tibolci 55, Gorišnica - Tanajo; Petra Jutriša, Prnek 6, Rogaška Slatina - Davida; Severina Kokot, Korenjak 16, Zavrč
-	Klaro; Silvija Šmigoc, Mu-retinci 48, Gorišnica - Elo; Klavdija Lenart, Vintarovci 4, Destrnik - Timoteja.
Umrli so: Marija Vodušek-Vrečar, rojena Kocmut, Bi-šečki Vrh 64, rojena 1925
-	umrla 11. avgusta 2009; Julij Stritzel, Sobetinci 18, rojen 1929 - umrl 15. avgusta 2009; Peter Popušek, Po-brežje 97, rojen 1940 - umrl 15. avgusta 2009; Neža Po-ljanec, Nova vas pri Markov-cih 50, rojena 1932 - umrla 15. avgusta 2009; Marija Ul-čar, rojena Ulčar, Prešernova 22, Ptuj, rojena 1917 - umrla 6. avgusta 2009.
Poroke - Ptuj: Branko Mu-hič, Pacinje 8, Ptuj, in Mojca Kukec, Spuhlja 88, Ptuj. Božidar Marin, Podgorci 18, in Suzana Vuzem, Bresnica 1 b. Dušan Pernek, Trdobojci 80, in Vlasta Hrnec, Spodnje Gruškovje 20. Milan Emeršič, Mali Okič 49, in Mojca Hriberšek, Mali Okič 50. Damjan Draškovič in Katja Bezjak, Ljubljanska c. 4 a, Grosuplje. Igor Cebek in Klaudija Budja, Slovenja vas 3, Hajdina. Gregor Potočnik, Osojnikova cesta 26, Ptuj, in Martina Toš, Podvinci 58.
Poroka - Ormož: Boštjan Kociper, Libanja 22, Ivanjkovci, in Marija Cimerman, Miha-lovci 18, Ivanjkovci.
Danes bo povečini jasno. Zjutraj bo po nekaterih kotlinah kratkotrajna megla. Burja na Primorskem bo danes čez dan ponehala. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 15, najvišje dnevne danes od 24 do 26, na Primorskem do 30 stopinj C.
Obeti
V sredo in četrtek bo povečini sončno in spet bolj vroče.
V	sredo popoldne bo na zahodu možna kakšna nevihta.
V	četrtek popoldne pa bo še nekoliko več možnosti zanje v severni Sloveniji.
•• .i'.»V.
Napoved vremena
Čeprav je veliko turistov, ki kampirajo v ptujskih Termah, je prav tako veliko takih, ki se izognejo plačilu in raje prespijo na parkirišču.
Foto: DB