-vaj let prijateljsko t ^ „ tamkajšnjim pi- ni^rlcestrom, zato je ffi yo nedavno gosto- -ložnost za nadaljnje iP.i medsebojnih sti- grasniški godbeniki so ii pri svojih gostiteljih j. koncerte, prvega samo- drugega pa skupno jimi. Koncerta sta bila v jabachu pri Oberdorfu priliki njihovega rudar­ ja praznika. Hrastnicači 5 svoji.ii, solidno priprav- programom, kamor so jtiii zanimive sladbe do- iih in tujih avtorjev, do- •li velik aplavz in prizna- za njihovo izvajanje. Pri- jije leto bodo godbeniki Oberdorfa spet prišli na •še gostovanje v Hrast- JTANOVITEV AKA- EMSKEGA KLUBA Ia pobudo večine hrastni- li študentov in občinskega idinskega vodstva, je bila J iniciativnega odbora za inovitev hrastniškega aka- nsicega kluba. Ob tej pri- Bosti so študentje spre- lorili o tem, kakšna naj bila vloga in aktivnost nji- Tega kluba in se odločili ipraviti ustanovni občni or. Le ta bo 4. oktobra v Mtorih »Svobode« I.« v fistniku. Vanj bodo vklju- S družbenopolitično, kul­ tno in ostalo aktivnost fistniških študentov, bodi- okviru ljubljanske Uni- ali v domačem kraju. NAJVEČ O ELEMEN­ TARNIH NESREČAH i skupni seji obeh zbo- skupščine občine Hrast- je bila včeraj, so naj- ^ razpravljali o informaci- '^ba za varstvo pred ele- ^tarnimi in drugimi hudi- T^esrečami, o storjenih za delno sanacijo plazov v Hrastniku ter Jieli sklep o delnem fi- jiiciranju sanacij iz rezer- sklada občine Hrast- .^^borniki so tudi razprav- J. o predlogu spremembe .'^>lnika o podeljevanju J^valnin borcem NOV, o ^f^u izbiranja delegatov v skupščino SR Slo- , J6 in o dajanju soglasja , «atutu sklada za štipen- ^ ' obč'ini. SENT.IUF ŠE VEDNO . CESTE ^ rečemo, 'Cf^^ste po teh nalivih ''Jurski občini iz dneva v dan slabše. Zato se mnogi avtomobilisti, ki radi čuvajo svoja vozila zgrozijo, če mo­ rajo na pot v oddaljenejšo vasico. Tako cesti v Dramlje in na Ponikvo, kot tista do Planine, so polne lukenj, da resnično »padaš iz ene v dini- go«. Še teže je za avtobuse, ki vsak dan vozijo na teh progah. Kaže, da še precej časa ne bo toliko denarja, da bi ceste asfaltirali- Zara­ di neurejenih cest šentjurska občina mnogo izgublja na tu­ rizmu. Marsikdo bi rad od­ šel v lepe vasce in na Pla­ nino, a raje zavije tja, kjer je cesta asfaltirana. Nič čud­ nega! BAZEN v juliju in avgustu, vsaj r tistih redkih vročih dneh, je šentjurski bazen zaslovel ne samo med domačini temveč tudi med gosti iz drugih ob­ čin, ki jim nista všeč pre­ napolnjena bazena v Celju in Rimskih Toplicah. Zato Je bilo moč videti v toplih dneh številne Celjane v Šentjurju ob bazenu. Nedvomno sta jih pritegnila tudi zelo sv^a vo­ da in nizka vstopnina. POSLOVNI PROSTOR KK Nova trgovina, v kateri bi naj našli kmečki proizvajal­ ci vse kar potrebujejo za svo. ja gospodarstva, je že odprta in sicer v novi zigradbi kmetij­ skega kombinata Šentjur. Tu- 4ii nadstropja bodo kmalu gotova in tako, bo kombinat končno le dobil nove poslov­ ne prostore. Dosedanji so bi­ li v precej slabem stanju in prav gotovo niso pripomogli k veliki storilnosti. a(iN.!i(; ČAKAJO JIH NOVE NALOGE v začetku septembra se bo v Slov. Konjicah sestal svet zveze kulturno prosvetnih or­ ganizacija konjiške občine. Obravnavali bodo tekoče na­ loge, zlasti pa se bodo po­ menili o delu za zimsko se­ zono. Menijo, da bo treba dati poseben poudarek tudi splošnemu izobraževanju lju­ di z raznimi pridavanji, film­ skimi predstavami in druge načine. Na tem področju je bilo v konjiški občini že mnogo storjenega, še zlasti v oddaljenih vaseh kot so lič­ nica, Polene in še nekatere druge. DOBER PRIDELEK HMELJA Na področju konjiške ob­ čine je dovolj obriralcev hmelja. Hmelj obirajo zlasti ženske in mladina, ki bo de­ nar porabila predvsem za nakup šolskih potrebščin. Na poročju konjiške obči­ ne v gornjem delu Dravinj­ ske doline med Zrečami in Ločami je kakih 24 ha hme­ lja. Približno polovica je last kmetijske zadruge, ostale površine pa so last zasebnih kmetov. Strokovnjaki menijo, da je pridelek količinsko do­ ber, kvaliteta pa nekoliko slabša. Skupaj bodo pridelali kakih 25 ton kmelja. Hmelj daje vsako leto dokaj za­ nesljiv dohodek. Nasadi kme­ tijske zadruge so mlajši, uredili so jih šele v zadnjih letih. ŠTEVILNI IZLETI Občani iz raznih krajev ko­ njiške občine radi obiskujejo druge predele naše domovi­ ne. To dobro vesta šoferja dveh avtobusov iz Loč in Zreč. Oba veliko vozita iz­ letnike p>o Sloveniji. Večkrat pa tudi v Avstrijo in Italijo. Razumljivo je, da si ljudje želijo videti tudi druge kra­ je kar je tudi zelo koristno in poučno. SPREJELI BODO NOVE ČLANE Lovska družina je te dni' pripravila več razgovorov in predavanj za vse tiste, ki se bodo na novo vključili v or­ ganizacijo. Starejši člani so jih seznanili z nalogami, pra­ vicami in dolžnostmi ter s pravili lovske organizacije. Na konjiškem območju je kakih 14 do 16 oseb, ki bi želeli postati lovci. Lovska dmžina jih bo sprejela že jeseni. ROG SLATINA MEDNARODNI PLESNI TURNIR V soboto je bil v zdravi­ liški dvorani v Rogaški Sla­ tini mednarodni plesni tur­ nir. Organizator zanimive pri­ reditve, ki je privabila veliko število gledalcev, je bilo kulturno umetniško dru­ štvo »Jože Hermanko« iz Ma­ ribora. Financiranje društev, predvsem pro­ svetnih, in prav tako drugih, mednje sodijo zlasti športne in telesnovzgojne organizacije, je problem, ki je že dolga leta kamen spotike. Godrnjajo pač ti­ sti, fci denar sprejemajo in pravijo, da ga imajo vedno premalo. Razumljivo. Težko je namreč vskiaditi delovni na­ črt s finančno zmogljivostjo. Odeja je po navadi vedno prekratka, kot temu radi pravimo. Spričo tršega tega si amaterski de­ lavci v takšnih aH drugačnih organiza­ cijah prizadevajo, da dobijo dodatna sredstva še kje drugje, Fo navadi se v takih primerih obračajo na delovne or­ ganizacije. Pred kratkim je delovna organizacija izven Celja pokazala dobro voljo, da prevzame patronat nad neko celjsko organizacijo s pogojem, da ta organi­ zacija prevzame tudi njeno ime. šport in ekonomska propaganda sta se našla na skupni poti. Toda, doma so se takoj našli ljudje, ki So taki nameri nasprotovali, četudi niso vedeli, kako bi naj sicer rešili dru­ štvo iz denarne zadrege. Zato: iščite »patrone« doma in ne podpirajte občinskih mej! Pa še res je ... MALA ANKETA ARAN2ERJI čeprav sem slutil, da ne bo lahko prodreti v bistvo problema, ki ga prepletajo številni osebni odnosi ali bolje rečeno tisto, kar ljudi loči, se je vendarle v »zaupnih« in odkritih razgovorih odprl svet, ki tava med obrtniško in umetniško žilico, pa se zaradi specifičnosti zavije v plašč trgovca. Dober aranžer mora biti budi dober trgovec! Naša mala anketa, v resnici mala, je veljala pokojnemu celjskemu klubu aranžerjev ter novemu akti\T4 aranžerjev pri poslovnem zdri^enju za trgovino v Celju. Ko smo brskali za vzroki o razpustu kluba aranžerjev, smo naleteli na prenekatere žalostne sličice človeških od­ nosov, na voz, ki je imel veliko koles, ki pa so peljala po osebnih tirnicah in niso našla skupne poti. To je preteklost. In ker bi tudi mi radi, da bi bila pozabljena preteklost, na kateri se ne sme graditi seda­ njost, simo ubrali drugo pot predvsem v želji, da bi novi aktiv polno zaživel in v celoti izpolnil naloge, ki jih je sprejel. V anketi so sodelovali: Aleksander Paunovič (Merx), Dane Kline (Tehnomercator), Zlatko Tome (Moda), Zdrav- ko Božičnik (Tkanina) in Risto Gajšek, direktor poslovne­ ga združenja za trgovino. ALEKSANDER PAUNOVIČ: Bil sem zadnji predsednik kluba. Morda nisem bil »pra­ vi«, toda navzlic vsemu lah­ ko povem, da je težko biti predsednik v organizaciji, v kateri člani nismo našli skup­ nega jezika. Menim pa, da ima novi aktiv vse pogoje za dobro delo, kajti skupnih na­ log Je veliko in skrajni čas je, da se najdemo na složni poti. To terja od nas tudi vzgoja mladih aranžerjev. DANE KLINC: Kako naj bi govoril, da ne bi preveč >m^ daril« po nekaterih? Vpraša­ nje je delikatno. Ce so vzro­ ki az razpust kluba več aH manj 2!nani, bi rad, da bi no­ vi aktiv našel trdnejšo pot, zlasti še, ker bo delal pod okriljem poslovnega združe­ nja za trgovino. Tako se pri našem delu pojavlja nevtral- ni inioiator, in prav to je ti­ sto, kar daje jamstvo za bolj­ še delo. RISTO GAJŠEK: Pri po­ slovnem združenju za trgovi- nosmo ustanovili aktiv aran­ žerjev, ki ima svoj šestčlan­ ski odbor. Vodi ga Zdravko Božičnik. V delovnem načrtu aktiva so ix)membne zlasti tri naloge: gre za organiza­ cijo, v kateri bi se naj aran- žerji sestajali in se pogovo­ rili o vseh problemih, zatem za skupne akcije aranžerjev in ne nazadnje za izobraže­ vanje in strokovno izpopol­ njevanje. Druga dva anketirana nista dovolila, da bi ju fotogra­ firali. Zato objavljamo le njuni izjavi: ZLATKO TOMC: O ustanovitvi aktiva aranžerjev pri poslovnem združenju za trgovino ne vem ničesar. Res je tudi, da sem bil v zadnjem času bolan in da morda zaradi tega ne poznam nove organizacije. Navzlic temu pa bi rad povedal tole: če bo novi aktiv delal tako kot je klub, je bolje, da ga ni. Pravim pa, da je organizacija aranžerjev potrebna in da ima veliko nalog, ki jih mora rešiti! ZDRAVKO BOŽIČNIK: Bil sem edini, ki se nisem strinjal z razpustom kluba. Toda, kaj. ko smo bili tako neenotni! Strinjam pa se, da je potreba po skupnem, enot­ nem delu več kot nujna. Kot predsednik aktiva še nisem prav zagrabil, z^to bi o tem težko govoril. Na vsak način pa menim, da bo v prihodnje bolje in da se bomo aranžer- ji našli tudi pri skupnih akcijah. Naj zaključimo našo nepopolno malo anketo: naj po­ čiva klub aranžerjev v miru, naj živi novi aktiv aranžerjev pri poslovnem združenju za trgovino. Naj pa živijo tudi ideje in pobude, da se bo nova organizacija otresla vseh »predsodkov« in zaprla pot tistim, ki bi radi »delali« po starem. M. BOŽIČ