Pred vojno dobo. V »Slovencu« čitamo: Vsled vojne je bilo izdanih veliko odredb, ki so popolnoma izpremenile pred vojsko običajne kupčijske navade. Prej je veljalo prosto določanje cen, vojne odredbe pa predpisujejo, da se sme pri prodaji zahtevati le primeren dobiček; vsako odiranje in navijanje cen osobito živil se strogo kaznuje. Tudi na Kranjskem strogo zasledujejo vse tiste, ki navijajo cene. Globe, v katere so bili obsojeni posamezni navijalci cen živilom, so dosegle že znesek 20.000 K, pravomočnc obsodbe pa obsegajo že vsoto 13.000 kron samo v okrožju ljubljanskega sodišča. Obveščeni smo iz najboljšega vira, da je vloženih tudi zelo veliko ovadb proti tistim, ki so prodajali pod. roko žito, dasi je od 15. avgusta dalje vse žito last vojnega žitnega prometnega zavoda. Naj se v tem oziru pouče povsod ljudje, da jih ne bodo zapirali in da jim ne bo treba plačevati visokih kazni. Dne 24. avgusta je razpravljalo ljubljansko deželno sodišče kot vzlclicno sodišče proti obsodbam okrajnih sodišč o navijanju cen. Senatu je predsedoval dvorni svetnik Pajk, v-otanti so- bili gg. svetovalci Vedernjak, Papež, Regali; državno pravdništv-o- je zastopal državni pravdnik dr. Pajnič. Ker smo prepričani o tem, da se ljudje še niso dovolj uživcli v duh sedanje poistav-odaje in ker zato kupčujejo, kakor so trgovali pred vojsko, poročamo le o slučajih samih ne da bi navajali tudi imen in krajev. Gostilničar in gostilničarka nekje pri kolodvoru sta prodajala dva dni mleko 'nrimorskim beguncem. Stalo ju jo mleko liter 22 v., ceno sta pa navila od 24 v. za liter na 30—35 vin., jajca sta prodajala beguncem 20 vin. za komad. Oba sta bila obsojena v zapor in v denarno globo. — Neka trgovka na Notranjskem je prodajala sladkor v koščkih s čistim dobičkom 9 K 35 vin. pri 100 kg. Izvedenec je izjavil, da je čisti dobiček pri sladkorju običajen 6 do 8 v. Bila je obsojena v denarno globo. Neka druga trgovka je bila tudi obsojena v denarno globo 30 K, ker je pro- dajala sladkor v koščkih s čistim do-čičkom 11 K 49 v. pri 100 kg. Načelne važnosti je razsodba, ki tiče načelnika nekega konsumnega društva. Prodajal se je sladkor z dobičkom 11 K 84 v. in 8 K 01 v. pri 100 kg. Okrajno sodišče je prisodilo obtožencu 80 kron globe. Izvedenec je izjavil, da je običajen dobiček sladkorja pri podrobni prodaji pri kg 8 v. Zagovornik (dr. Pegan) je naglasa!, da se pri konzumu, ko prodajajo člani samim sebi, in ker je čisti dobiček v obliki dividende razdeli, ne more govoriti o kakem navijanju cen. Tu ne gre, da se smatra 8.01 v. pri kg za navijanje cen, ker se gre le za eno stotinko višjega, dobička, kakoršen je po izvedenčevem nazoru običajen. Sodišče je nazora, da ena stotinka ne navija cen, potrdilo; nazoru pa, da se v konzumnih organizacijah ne navijajo cene, ni pritrdilo, pač pa znižalo globo od 80 na 40 K. Neki trgovec je prodajal olje z dobičkom 52, petrolej pa z 72 v. dobičkom. Prvo sodišče mu je prisodilo 100 K globe, vzklicno sodišče mu je pa prisodilo 5 dni zapora in 300 K globe. Posestnik in posestnica sta prodajala mleko (na Notranjskem) bolnim vojakom po 30 do 40 v., dasi je bila tam cena litru običajna 16 v. Posestniku je prisodilo- vzklicno sodišče 3 dni, posestnici pa 48 ur zapora,. Popoldne je bila vzklicna razprava proti enajsterim ljubljanskim branjevkam in proti enemu branjevcu. Dobička so napravili pri kg črešenj od 20 do 44 v. Okrajno sodišče je vse obtožence oprostilo, ker so bile nakupne cene res visoke, a branjevke so prodajale tako, kakor so bile navajene. Ljubljanski magistrat je v svojem dopisu naglašal, da je dobiček 8 v. pri kg črešenj primeren. Cene da so naravnost oderuške in in je v svojem dopisu izrazil željo, naj se vsi oderuški branjevci ojstro kaznujejo. Vzklicno sodišče je tri obtoženke olprostilo, ostale pa obsodilo- in sicer v 48 urni zapor, 40 K globe, 4 dni zapora, 80 K globe, 1 teden izapora, 100 K globe, 3 dni zapora, (50 K globe, dve po 48 ur zaoora, 60 K globe, 24 ur zapora, 20 K globe, 4 dni zapora, 80 K globe, 4 dni zapora, 100 K globe. Ko razglasi dvorni svetnik Pajk razsodbo, vpraša neka obtoženka: »Prosim, ali bi se razsodba ne mogla omiliti.« Dvomi svetnik Pajk: »Tu jo ne moremo sprejeti na zapisnik!« Devet posestnikov iz ljubljanske okolice je sodilo te dni ljubljansko okr. sodišče, ker so navijali cene žitu in so prodajali pšenico za 70—84, rž in koruzo po 60 K za lOOkg. Sodnik je vse obsodil, ker so navijali cene in jim prisodil denarne globe od 200 do 300 K. Globe znašajo skupno 2000 K. Nadalje je ljubljansko okrajno sodišče prisodilo- T. S. iz Spodnje šiške 7 dnevni zapor. Novi krompir 5—6 kosov je prodajal po 10 v. — M. R. iz Gline je prodajala krompir kg po 20 v., bila je obsojena v 6 dnevni zapor. — M. B. iz Spodnje šiške je prodajala čebulo po 8 v. komad in bila obsojena v 7 dnevni zapor in 20 K globe. — Neka branjevka v Voidmatu je bila obsojena v globo 20 kron, ker ni hotela prodati neki stranki sladkorja, dasi ga je imela v zalogi. XXX Ojster nastop proti navijanju cen smo že v zadnji številki našega lista najtoplejše pozdravili. Zdaj uveljavljene odredbe proti oderuštvu bodo tudi merilo novi ustavni postavo-daji po vojski. Kdo se je upal pred vojsko nastopiti proti gosposkim in kmečkim oderuhom delavskih stanov? Nihče. Če si bevsknil, planilo je vse na te. Dr Krekov zakonski načrt proti kartelom ni prišel naprej, ker so mu znali prizadeti ljudje metati polena pred noge. Iz nove postavodaje proti oderuhom veje svež, krepak duh tistih naukov, ki nas jih je naučil tisti dr. Krek, ki je ves čas svojega javnega delovanja širil- med nami nauk, naj se borimo proti oderuštvu in gospodarskemu načelu proste konkurence. Letos, ko bo dr. Krek 25. decembra praznoval svojo petdesetletnico (rojen 25. decembra 1865 pri Sv. Gregorju), bo lahko samozavestno vzkliknil: načelo tiste svobodne konkurence, ki je rodilo toliko zla in gorja, je strto. Vojska nam zadaja strašne žrtve, žrtve na življenju ljudi, uničene eksistence, uničene inteligence, porušeni domovi, polja, livade značijo njeno krutol pot. Če ostane po vojski posta-vodaja, ki se Uvaja pri nas in v Nemčiji, in se še izpopolni, niso milijoni prelivali krvi zaman. Čaka nas boljša bodočnost, bodočnost, ki bo praktično izvajala načela krščanske pravice. GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA Harolnina znaša: letna 1 K; posamezna štev. 10 vin. Uredništvo in upravništvo: SMS:; Izhaja vsak pstek Št. 40. V Ljubljani, 3. septembra 1915. Leto X. Proti pijančevanju. Ukaz c. kr. deželnega predsednika na Kranjskem z dne 7. avgusta 1915, št. 20.375, s katerim se izdajajo na, povelje najvišjega poveljnika za južnozahodno fronto (Ces. ukaz z dne 23. maja 1915, drž. zak. št. 133) z dne 30. julija 1915, op. št. 10.602, odredbe za omejitev alkoholizma (pijančevanja). Na podlagi § 13. (oddelek c) Najvišjih določil o območju politiških oblasti z dne 19. januarja 1853, drž. zak. št. 10, in na podlagi § 54., odst. 2., obrtnega reda, drž. zak. št. 199 iz leta 1907, se ukazuje do preklica: § 1. Točenje in nadrobna prodaja žganih opojnih pijač kakor tudi trgovina z žganimi opojnimi pijačami na drobno v posodah, zaprtih po trgovskem običaju, je prepovedano ob nedeljah in praznikih in ob smajnih dneh skozi ves dan, sicer pa pred 7. uro in od 4. ure popoldne naprej. Točame za žganje morajo biti med tem časom zaprte. 2. Gostilničarskim in točilničarskim obrtnikom (gostilnicam in kavarnam, točilnicam ikave- i. dr.) kakor tudi trgovcem vsake' vrste (trgovcem, prodajalcem delikates itd.) in drugim obrtnikom (slaščičarjem, de&tiiaterjem in drugim), ki imajo pravico za točenje ali za nadrobno prodajo žganih opoj nih pijač na podlagi § 16., lit. d, obrtnega reda ali § 1. zakona z dne 23. junija 1881, drž. zak. št. 62, ali ki imajo pravico za trgovino z žganimi opojnimi pijačami nadrobno v posdah, zaprtih po trgovskem običaju, je prepovedano „Doma imam dekleta, ki ga ljubim.. Bolniška strežnica pripoveduje v nekem nemškem listu sledeče: Vojak, katerega so pred par dnevi operirali, je ležal v vročici, ki je vedno bolj naraščala. Zadnji kirurgični poizkus, rešiti mu nogo, je vzdignil temperaturo do številke, ki je usodepolna in lahko ugasne življenje. Hitro so nesli bolnika nazaj v bolniško sobo in poklicali prvega zdravnika dr. Sondemayer-ja. Bilo je ob 8. uri zvečer. Dr. Sonder-mayer se je obrnil proti meni in mi dejal: Ne morem mu pomagati drugače, kakor z zadnjim kar mi ostane . . .!« In oko se mu je zasvetilo vlažno. Pogledal je bolnika in mu rekel: ,»Ti, dečko, nogo ti moram vzeti, če hočeš živeti!« Bolnik je molčal. »Ti, ali si me slišal ? nogo ti moram vzeti!« »Gospod doktor, norčujete se, kaj ne?« je zašepetal mladi vojak. »Ne, moj dragi; tu ni prostora ne časa za šale!« ga je zavrnil zdravnik. »Gospod doktor,« je zavpil ubogi ob nedeljah in praznikih in ob smajnih dneh skozi ves dan, sicer pa pred 7. uro zjutraj in od 4. ure popoldne naprej, točiti žgane opojne pijače ali jih prodajati v zaprtih ali nezaprtih posodah. V teh prepovedanih časih je prepovedana vsaka oddaja žganih opojnih pijač neposrednemu uživalcu. (Trgovci na debelo ali izdelovalci smejo izvrševati samo že prej došla naročila obrtnikov, opravičenih za prodajo na drobno, ali za točenje. Toda tudi to se sme godili le v prostorih, ki kupcem niso dostopni. § 3. Tudi izven v §§ 1. in 2. omenjenih prenove danih časov je vsekako prepovedano oddajati (točiti ali prodajati) žgane opojne pijače pripadnikom oborožene sile, civilnim osebam, ki so poklicane v vojno službo pri armadi, uslužbencem podjetij, ki so postavljena pod zakon o vojnih dajatvah, osebam, ki se podvržejo dolžnosti nabora ali prebiranja, in vojnim ujetnikom. Pri vojnih železniških transportih nobene vrste se ne smejo oddajati niti žgane opojne pijače, niti druge alkoholne pijače (vino, pivo, mošt itd.). Izjeme morejo nastopiti le na posebno zdravniško odredbo ali z izrecnim dovoljenjem poveljnika transporta. § 4. Ravno tako je prepovedano oddajati žgane opojne pijače mladostnim pod 18. leti, pijancetm iz navade, pijanim osebam, beračem, vlačugarjem, duševno manj vrednim ali nasilnim osebam. Tudi ni dovoljeno, da bi ostali pivci nepotrebno dolgo v žganjarnah. § 5. Kolikor je oddaja ali prodaja opojnih pijač v obče dovoljena po teh določilih, se sme vršiti le za gotov denar. človek, »nogo naj dam? Rajši umrem, kot živim brez noge!« »Ja, kakor hočeš! Siliti ne morem nikogar. Toda če imaš doma očeta ali mater, ali koga drugega, ki ti je drag, si boš stvar premislil.« »Ja, ja, gospod doktor! Premislil bom malo!« »Ampak precej, precej premisli. Jutri bo prepozno!« »Precej, precej ne morem!« Težke solze so mu privrele iz oči in s povzdignjenimi rokami je prosil: »Jutri, jutri povem!« »Kakor hočeš!« in zdravnik je odšel. Dve minuti pozneje sem pristopila k njegovi postelji. »Gospodična, ali moram res umreti, če ne dam noge?« »Tako pravi gospod doktor. Dober človek je in srce ga boli vselej, kadar mora rezati.« Zopet so se zasvetile solize v njegovih očeh in počasi so mu lile po bledem utrujenem licu. Molče je strmel pred se. Za nekaj časa je obrnil glavo proti meni in s tresočim glasom je rekel: »Glejte gospodična! Doma imam dekleta, k i