SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LI (45) Štev. (N°) 15 ESLOVENIA LIBRE .n.... BUENOSAIRES 23 de abril - 23. aprila 1992 Socialdemokrati so se odločili, da do novega glasovanja o konstruktivni nezaupnici (ki bo 22. t. m.) ne bodo izstopili iz vlade. Vendar pa je odstop ponudil podpredsednik vlade dr. Andrej Ocvirk in finančni minister Dušan Sešok. Kandidat za novega predsednika vlade dr. Drnovšek je v prejšnjem tednu govoril s predstavniki vseh strank glede podpore pri glasovanju oziroma pri programu nove vlade. Ima že zagotovljeno podporo Stranke demokratične prenove (bivši komunisti) in nekaterih drugih iz njegove koalicije. Težje gre pri SLS — kmečki zvezi, ki vztraja pri svojem kandidatu dr. Toplaku, narodni demokrati (dr. Pirnat) pa podpirajo Peterleta in dosedanje delo. Krščanski demokrati predlagajo Drnovšku, naj umakne svojo kandidaturo, o Bavčarjevih demokratih pa ni jasno, koliko so zamerili, da ni podprl preje njihovega kandidata. Na vsak način pa sta se Drnovšek in Peterle dogovorila, naj bodo volitve za novi parlament v vsakem primeru 25. oktobra letos. Predsednik vlade Lojze Peterle pa je predsednikom skupščine strank in poslanskih klubov poslal pismo, ki ga je podpisala večina ministrov, v katerem poudarja prizadevanje za čimprejšnje sprejetje važnih zakdnov. „Stranke nagovarjamo, naj svoja prizadevanja osredotočijo na čimprejšnjo pripravo volitev, pri čemer ponuja vlada vso svojo pomoč pri pripravi volilne zakonodaje. Vodstvu skupščine predlagamo, da dokonča postopek sprejemanja zakona o lastninjenju in predloži v postopek zakon o vladi, da bomo lahko nadaljevali preobrazbo gospodarskega in političnega oziroma upravnega sistema. Nadaljevanje konstruktivnih nezaupnic nas oddaljuje od uresničevanja temeljnih nalog, ki so še med nami," piše Peterle. Zanimivo je, da so pismo podpisali Oman zahteva združitev s SKD Predsednik Kmečke zveze (sedaj SLS) Ivan Oman je 17. aprila na seji gospodarskega odbora stranke spet predlagal, da se njegova stranka in Krščanski demokrati združijo v eno samo stranko. Meni namreč, da je sedaj stranka postala splošna, ne več kmečka, in ni nobenega razloga, da bi v slovenskem političnem prostoru delovali dve stranki, ki nimata le zelo podobnih programov, ampak tudi isto volilno bazo. Sedanji položaj po njegovem pomeni le neproduktivno delitev volilcev med dvema zelo sorodnima strankama. Misli, da bi v morebitno združenje stopili lahko tudi Pirnatovi narodni demokrati. Temu pa se upira podpredsednik SLS in vodja poslanskega kluba Marjan Podobnik, ki pravi, da bi bila taka združitev „politični samomor za desnosredinsko krilo" in bi tako omogočili levici zmago na prihodnjih volitvah. Ne bi imel nič proti postopnemu zbliževanju sorodnih strank, a brez združitve. Kot se zdi, bi s Podobnikom potegnil izvršilni odbor, a volilci bi potegnili z Omanom. Kmečka zveza je bila prva opo-zicionalna organizacija, v začetku kmečki sindikat, ki se je pozneje spremenil v stranko, a baza — kmetje — so gotovo idejno krščansko demokratsko usmerjeni; tudi med SKD prevladuje želja po združitvi. Morda je sedaj pri nekaterih prevladala volja po položajih oziroma levičarsko pri-šepe ta vanje. Da se v stranki razreši ta problem, bodo v kratkem sklicali konferenco, na kateri bi se podrobneje pogovorili. Predsednik Oman je namreč dejal, da če stranka ne sprejme predloga za združitev, bo iz nje izstopil. nekateri ministri, ki so prej ponudili svoj odstop (Tancig, Voljč, Ocvirk), ne pa Rupel, Bavčar in Kacin. Rupel je celo dejal, da gre tu za napad na parlament in dr. Bučarja. „Srbske polvojaške sile v Bosni ne bi mogle delovati brez podpore srbske vlade. Ostro obsojamo te sile zaradi njihove vloge pri podžiganju nasilja," je izjavila predstavnica ameriškega zunanjega ministrstva Margaret Tutwiler na tiskovni konferenci v State Departmentu 13. aprila. V posebni izjavi pa je State Department spregovoril tudi o kršenju človekovih pravic na Kosovu. „Zaradi ravnanja z Albanci na Kosovu so ZDA še naprej globoko zaskrbljene. Po naši oceni predstavlja početje srbske vlade na Kosovu najhujši problem na področju človekovih pravic v Evropi," je rečeno v izjavi State Depart-menta. Ameriška vlada v izjavi tudi ugotavlja protislovje med srbskimi zahtevami po obširnih pravicah in avtonomiji za Srbe zunaj Srbije, medtem ko srbska vlada noče priznati temeljnih človekovih pravic Nesrbom znotraj Srbije. „Stanje na Kosovu bo eden izmed glavnih dejavnikov v proučevanju našega pristopa do bodočega statusa Srbije in Črne gore in naših odnosov z Beogradom," je rečeno v izjavi. V OZN so pa razmnožili pismo, ki ga je generalnemu sekretarju napisal nemški zunanji minister Genscher. V njem je Genscher obtožil „srbske skrajneže", da poskušajo dobiti v roke velik del Bosne in Hercegovine. Nemški zunanji minister poziva k močnejši navzočnosti OZN v tem območju in meni, da samo opazovalci svetovne organizacije ne zadoščajo. Genscher v pismu pravi, da najnovejši razvoj dogodkov v Bosni lahko pripelje do dolgotrajnih oboroženih konfliktov, podobnih tistim na Hrvaškem. Dodaja tudi, da kaže, da enote zvezne jugovojske podpirajo srbske sile, zato pravi, da bi smela jugoslovanska vojska ostati v Bosni in Hercegovini le s pristankom vlade te republike. Drnovšek in njegovi ministri Takoj po sestanku koordinacije strank, kjer so tako imenovane levo sredinske stranke podpisale sporazum o volilnem sistemu, se je Janez Drnovšek sestal s koalicijo 4+1 in jim predstavil svojo prvo verzijo za sestavo nove vlade, ki naj bi do torka popoldan evoluirala v medstranskarski pismeni sporazum. In to naj bi bilo jamstvo, da Drnovšek v sredo ne bi doživel Bavčarjeve usode. Čeprav je v dosedanjih pogovorih nekaj strank menilo (socialisti na primer), da bi Drnovšek moral sestaviti manjšo in s tem preglednejšo ter bolj operativno vlado, pa so se v koaliciji 4+1 v petek zvečer vendarle poenotili na stališču, da Drnovšek v primeru volilne zmage v parlamentu vlado sestavi še po starem, torej dosedanjem obsegu. V koaliciji namreč menijo, da bi po nepotrebnem izgubili dva do tri tedne, da bi parlament izglasoval novi zakon o vladi. Polega tega so nekatere stranke koalicije 4+1 pri tem vztrajale tudi zaradi ministrskih apetitov, ki jih imajo. Drnovšku pa to tudi ustreza, saj bi lažje sestavil novo vlado tako, da bi ta bila sprejemljiva za vse strankarske partnerje. Janez Drnovšek namerava za enega od podpredsednikov vlade predlagati dr. Jožeta Pučnika, ki naj bi bi bil nekakšen podpredsednik brez listnice. Na mesto podpredsednika za gospodarstvo bi pripeljal Marka Voljča, prvega od neuspešnih Peterletovih protikandidatov. Vprašanje morebitnega tretjega podpredsednika je še odprto. Drnovšek ima namen vse gospodarske vladne resorje v glavnem ponuditi uglednim ekonomistom in gospodarstvenikom. Po tej prvi različici Drnovškovega predloga nove vlade naj bi Igor Bavčar in dr. Dimitrij Rupel obdržala svoja ministrska resorja, ministrstvo za informiranje bi bilo ukinjeno (postalo naj bi vladna služba), Jelko Kacin pa naj bi odšel v ministrstvo za turizem, kjer bi nadaljeval s splošno promocijo Slovenije v tujini. Ministrstvo za izobraževanje bi po tem predlogu prevzel Slavko Gaber, pravosodni resor pa je Drnovšek pripravljen prepustiti kandidatu SDP (bivše Zveze komunistov) Petru Bekešu. Kandidata iste stranke najdemo tudi v ministrstvu za kulturo (Lev Kreft), kjer pa sta še dva druga levičarska kandidata — Jaša L. Zlobec in Borut Šuklje. Prav dejstvo, da je Drnovšek pripravljen vsaj enega od ministrstev prepustiti tudi prenoviteljem — ti bi bili s tem zadovoljni in bi glasovali za Drnovška — pa je za nekatere stranke koalicije 4+1 še vedno nesprejemnljivo; temu še vedno najbolj nasprotujejo zeleni. Obrambno ministrstvo naj bi obdržal Janez Janša, tudi dr. Jože Osterc naj bi ostal minister za kmetijstvo in Marjan Kranjc še naprej minister za promet in zveze, Miha Jazbinšek bi obdržal resor varstva okolja tako kot dr. Božidar Voljč ministrstvo za zdravstvo. Ministrstvo za delo naj bi po tej varianti prevzel Mile Šetinc. Socialisti na primer za enega od gospodarskih resorjev ponujajo tudi socialista Viktorja Žaklja. Če Drnovšku v sredo uspe, namerava koalicija 4+1 zahtevati, da naj že naslednjega dne, torej v četrtek, parlament izvoli novo vlado. Nejasno in negotovo pa je stališče Kmečke zveze in Krščanskih demokratov, kajti postaja jasno, da je Drnovškova vlada ostro naperjena proti krščanski demokraciji. Po Delu; torek, 21. aprila Posredoval Vinko Levstik iz Gorice rf ... ^ ZADNJE NOVICE Drnovšek novi predsednik vlade Danes, v sredo 22. aprila je bil v slovenski skupščini v Ljubljani ob 21.30 dr. Janez Drnovšek izvoljen za predsednika vlade Republike Slovenije. Glasovalo je 210 poslancev; od tega je 126 glasov bilo za dr. Drnovška, 84 glasov pa je bilo proti njegovi izvolitvi. Že dopoldan je prišlo do sporazuma v tako imenovanem bloku. Sporazumeli so se socialisti, komunistični prenovitelji, Bavčarjeva stranka, zeleni in Pučnikovi social-dcmokrati. Pogoj, da je do tega sporazuma sploh prišlo, je bila seveda obljuba bodočega predsednika Drnovška, dà bo vsaka izmed navedenih strank dobila ministrsko navzočnost v novi vladi. Tako sta postala Jože Pučnik in Viktor Žakelj podpredsednika vlade, Bavčar ostaja notranji, Janša obrambni, Rupel pa zunanji minister. Kljub temu sporazumu pa Drnovšek ni dobil vseh glasov levega bloka. Njihovih poslancev je bilo 150, dobil % pa je samo 126 njihovih glasov, to se pravi, da je 24 levousmerjenih poslancev glasovalo proti njemu. Takoj po izvolitvi je novi predsednik dal izjavo, s katero je novo vlado označil za sredinsko (kljub temu, da ga je podprl le levi blok). Poudaril je, da sc zaveda, da je stanje slabo in da bi glede na to skorajda raje videl, da ga poslanci ne bi izvolili za predsednika vlade, ker pa se je to že zgodilo, pač to nalogo prevzema nase. Dr. Drnovšek je še izjavil, da bo v če tre tek 23. t.m. predstavil parlamentu svojo novo vlado ter se domenil z dosedanjim predsednikom Peterletom o predaji oblasti. Bivši predsednik vlade Lojze Peterle je pa izjavil, da ne vidi nobenega smisla v sodelovanju z novo vlado ter da se bo posvetil svoji družini ter notranji utrditvi krščansko demokratske stranke Levstik Vinko Gorica, 22. aprila 1992 Zbornik: Profesor Ernest Tomec Izdanje Slovenske kulturne akcije y Tone Mizerit IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI Vendar se je začela odkrivati zgodovina pred in medvojnih osebnosti in s tem tudi razkrivanje dobrega dela predvojne dejavnosti katoliškega tabora. Gotovo bo nasprotna stran — komunistična — zopet zavpila o revanšizmu, maščevanju, obrekovanju, prepirljivosti in pa zdrahi med Slovenci. Nič zato: imeli so petdeset let časa in neomejena sredstva, da so pisali zgodovino, kakor se jim je zljubilo, če tisto, o čemer so pisali, sploh moremo imenovati zgodovino. S katoliške strani je do sedaj do znanja naroda prodrl le majhen del tega, kar se je dogajalo, in izkazalo se je, da je bilo vse, kar je bilo pisano, čista resnica. Zbornik prof. Ernesta Tomca spada med pričevalske knjige: nekaj prijateljev, sošolcev, somišljenikov iz zdomstva, zamejstva in domovine je napisalo za petdesetletnco njegove smrti svoje vtise, spomine in mnenja o ustanovitelju Mladcev in Katoliške akcije. Velikokrat smo imeli že priliko poslušati, zakaj je katoliška stran izgubila v revoluciji: Tomčev zbornik ni direkten odgovor na vse te razlage in vprašanja, je pa obenem tudi to. Že zato, ker o ga spisali različni avtorji, z različnih stališč, v različnih časih. Vsi se skladajo, da smo Slovenci s smrtjo Tomca izgubili velikega človeka prav takrat, ko bi ga najbolj potrebovali. Z njim smo izgubili enega redkih ljudi, ki je že desetletja pred revolucijo preštudiral in izpopolnil organizacijsko vedo, ki je bila pri nas še v povojih, in jo apliciral na mladino, ki je po prepovedi Orlov ostala prepuščena sama sebi. Pa zmagi komunizma v Rusiji je bilo že vidno, da bo treba v duhu papeških okrožnic prenoviti tudi naše verske, politične, vzgojne, znanstvene in športne organizacije, da se postavijo v bran prodirajočemu komunizmu. Danes vidimo, da ni bilo globokov-ernega katoliškega tabora — bili so res svetniški posamezniki, ki so živeli evangeljske resnice, toda življenje mest in podeželja se je topilo v liberalizmu. Katoličani v našem deklamativnem zanosu nismo bili zmožni, da bi se postavili v bran dobro in znanstveno organiziranemu, v bojih že preizkušenemu mednarodnemu komunizmu. Tomec je prej videl nevarnost liberalizma kot pa njegovega otroka komunizma, zato ga moremo imenovati prvoborca proti tema dvema modernima zmotama. Komunizem je bil še bolj privlačen za množice z obljubo zemeljskega raja kakor pa liberalizem, ki se ga je oprijela slovenska inteligenca in ga prinašala od zunaj med narod. Tomčeva zasluga je prav v tem, da je skušal pripraviti znanstveno obliko organizacije z načelno vzgojenimi voditelji, ki bi bili zmožni voditi narod k verski, socialni in kulturni prenovi. Katoliška akcija je bila za tiste čase in še za danes velika novost v Cerkvi tako v organizacijskem kot vzgojnem smislu. Vzgojitelju Tomcu ni bilo težko sprevideti, da je lažje vzgojiti mladega človeka kot pa prevzgojiti starejšega in odraslega z že ustaljenim značajem, zato se je zavzel za Mladce. Zanj je bila organizacija sožitje ljudi, ki se prostovoljno podrejajo avtoriteti, da dosežejo začrtane cilje. Pri načrtovanju poti do njih pa morajo sodelovati tudi člani, ki pa so vedno podrejeni vodstvu. V cerkveni organizaciji je taka avtoriteta in vodstvo papež — njemu je Tomec zahteval neomajno zvestobo in pokorščino. Tomec je imel priliko videti že na Dunaju kot akademik razkrajajoče ideje liberalizma, še bolj pa so ga utrdile v veri o bližajoči se nevarnosti komunizma papeške okrožnice. Cerkev in papež nista predpisovala določene oblike Katoliški akciji niti njenega delovanja pri različnih narodih. Tomec je prišel do svojih zaključkov, kakšna mora biti organizacija, da bo ustvarila novega človeka, novo okolje, novo življenje, nove organizacije s študijem organziranega podjetništva, tako da ne moremo najti ničesar neutemeljenega v njegovem modelu organizacije. Dobro desetletje nazaj je skušal slovenski komunizem ustvariti „celostno osebnost", vendar so protislovja v njem tako velika, da je moral doživeti polom. Protislovij med teorijo in prakso, ki za Tomca niso smela obstajati. Kakšen je bil prof. Tomec, ta sporna osebnost slovenske nedavne zgodovine? Predvsem moramo poudariti njegovo osebnost in načelnost: logično misliti, logično delovati, logično presojati zmoto in resnico, logično se odločati, so bila njegova organizacijska načela, uporabna za vsak primer. Pred temi pa je bila potrebna enotnost v akciji, jasnost v načelih, imeti izčiščene pojme, spoštovanje do avtoritete, vzgojen značaj v krepostih, strokovno podkovanost in železno disciplino v organizaciji, strpnost do človeka in vztrajnost za dosego cilja. Če k vsemu temu dodamo še molitev, opove-di, žrtve in mučence, do katerih je organizacija prišla v revoluciji, dobimo približno sliko moči KA. Tomec je bil profesor klasičnih jezikov, predaval je pa tudi logiko. Za bolje poznavanje mladih je študiral psihologijo, torej ni mogel biti drugačen kakor je bil: veren, radikalen, neizprosen, zahteven, udaren, metodičen, temeljit, sistematski, dosleden, razumski, je bil deležen nasprotovanj, podtikanj, obrekovanj in nerazumevanja, ne samo iz vrst nasprotnikov, ampak tudi iz katoliških. Po pravici povedano je spadalo tudi to k razčiščevanju pojmov, osebno kar zadeva spore in trenja v organizacijskem smislu. To se je pokazalo razmerju med Stražarji in Mladci. Zborniku moramo šteti v dobro, da se ni ognil predvojni razklanosti v katoliških vrstah, čeprav ni bistveno v tem doprinesel nič novega. Logiki Tomca moramo pripisati, da ni mogel trpeti dveh verskih organizacij, ki sta imeli iste cilje, le v vzgoji, delovanju in delokrogu sta bili različni. Če bi bilo dano Tomcu samo stoletje, bi po isti logiki prišli do čisto naravnih zaključkov: mladčevska organizacija, prav tako pa tudi stražarska, bi v življenju in z življenjem sami dokazali, katera je bolj primerna času, delokrogu (srednji šoli ali univerzi) in v kakšnih oblikah naj bi delovali. Obe sta iskali bolj zrelega katoličana z več svobode, ena se je zavzemala bolj za osebno, druga za družbeno, s tem pa tudi več odgovornosti v zasebnem in javnem življenju. Pri zborniku so sodelovali še živeči sodelavci Tomca, upoštevano je bilo mnenje že umrlih Mladcev, celo nasprotno stran je čuti v njem, tako da ga ne bo mogel nihče dolžiti pristranosti in ozkosti. Cilji Tomca in KA so jasno naznačeni — organizirana udeležba laikov pod vodstvom Cerkve za pokristanjenje sveta na vseh področjih. Današnji cilji so še vedno isti, le potrebe so še večje, kakor so bile. Zbornik je izdala Slovenska kulturna akcija in tiskala pri Družbi Sv. Mohorja v Celovcu, torej je izšel v zdomstvu, tiskan je bil v zamejstvu, namenjen pa je bil predvsem domovini. Kupi se ga lahko tu ali tam, v Argentini pa v Dušnopastirski pisarni v Slovenski hiši. Cena knjigi je S 20. Tone Brulc Ne vem, kakšen primer bi navedel, da bi bila stvar bolj razumljiva. A zanimivo je ta pojav ogledati nekoliko bliže, ker predstavlja kronično bolezen vseh argentinskih vlad, od vojaškega režima preko Al fonsina in sedaj Menema. Vsakič, ko se razkrije kak primer korupcije, se znesejo nad časnikarstvom, ki zadevo razkrije ali razvpije, kot da bi bila tam krivda vseh naših težav. SKOZI LUČI IN SENCE Zlasti Alfonsfn je bil mojster v tej stroki. In primerjava bi bila sledeča. Nekdo prižge luč in v tej luči se vidi vsa grozota prikrite gnilobe. Vladni možje pa se z vso silo spravijo na tistega, ki je luč prižgal, kot da bi bil on kriv gnilobe. Radikalni predsednik je celo govoril o „prevratnikih" in sovražnikih demokracije, kot da bi demokraciji škodila časnikarska svoboda, ne pa gniloba korupcije. Nekaj podobnega se dogaja sedaj z Menemom, ki v vsakem časnikarksem razkritju vidi napad na vlado, zlasti v zvezi z bodočimi volitvami senatorja v prestolnici. A resnica je obratna: saj ta zadeva dolgov Centralni banki izhaja izza časov vojaške vlade in nato radikalizma. Seveda, omeniti je treba, da je med prizadetimi (razkritimi) mnogo njegovih prijateljev (na primer Vic-co), in tako senca sumnje pade tudi na vlado, oziroma na vladne osebnosti, predsednika samega in na njegove kandidate. Dejstvo je, da je vlada končno sklenila, da odrine vsako sumnjo, da bi želela za-tišati vso zadevo. Zato je padel ukaz, naj se objavijo vsi seznami dolžnikov in sojencev v zvezi dolgovi do Centralne banke. Obenem pa se je tudi razvedelo, da je bila država (v osebi Centralne banke) v tej zadevi propadlih bank in finančnih ustanov opeharjena za ogromne vsote denaja v višini 15 tisoč milijonov dolarjev. To so res grozne številke, ki kažejo eno izmed senčnih plati polpretekle zgodovine te države in po čemer lažje razumemo, zakaj je ta tako bogata država prišla do svojstva berača pri mednarodnih finančnih ustanovah. Ves ta denar (in še ogromnejše številke) je prišel v roke tatov z belimi rokavicami in v fraku, ki so potem to bogastvo (narodovo bogastvo) poslali inozemstvo, kjer jim nosi lepe obresti in jim nudi veselo in srečno (res srečno?) življenje. A nekaj pozitivnega je le nastalo iz vsega tega, poleg dejstva, da bomo zdaj vsaj vedeli, kdo nam je denar kradel. Vlada je sklenila, da bo v kratkem poslala v kongres osnutek za nov zakon o uredbi bančnih ustanov. S tem novim zakonom bodo preprečili, da vsaj v bodoče ne bo več teh izkoriščanj na račun države in njene imovine. Gospodarski minister na vse kriplje organizira ta korak, ker je jasno, da je država mnogo več izgubila s takimi legalnimi krajami kot pa z osporavanimi in kritiziranimi državnimi podjetji. KDO GOSPODUJE Omenili smo skrb predsednika zaradi ugleda vlade in bodočih volitev. V tej zvezi omenimo, da so se znova pojavile neizogibne ankete, ki govore o priljubljenosti tega ali drugega kandidata. To pot potrjujejo to, kar je že splošno znano: da je prestolnica zvesta radikalom in da je umerjeni De la Rua na vrhu lestvice skupine kandidatov, kakih 15 procentov nad vladnim kandidatom. Te ankete kažejo, da radikalni kandidat presega 35% volje volilcev, Avelino Porto pa le 20%. Seveda pa je, kot običajno, še drugih 30% nedoločenih, ki sc bodo nagnili na to ali ono stran, Vsekakor, razen če pride vmes kak nepričakovan in močan pojav, je zmaga radikalov skoraj zagotovljena. A ostane še vprašanje ostalih procentov, ki se bodo razdelili med levico in desnico. Levica, kot je znano, je razbita in govori sc vsaj o treh strankah, ki se bodo borile za manjše število glasov. Izgleda, da je skoraj nemogoče, da bi levica nastopila združeno. Nov in zanimiv pojav pa je desnica. Če izvzamemo liberalce, ki so jih svoj čas označevali kot „desnico", moramo danes govoriti res o nacionalističnem pojavu. Tu najdemo nove struje, nove stranke, ki tudi strumno korakajo v boj za svoj del glasov. Vsaj troje jasno ločenih skupin moremo opisati. Najprej tradicionalno nacionalistično formacijo, ki ji načeljuje Assef, znan filonacist, ki pa ima kaj malo odmeva med ljudmi, med volilci. Druga skupina, ki je že poskusila svojo moč, je Bussijeva Republikanska sila. Močna v Tucumanu, kjer je bil bivši general svoj čas guverner (sedaj se mu je izjalovilo) je z vso silo prodrl tudi v prestolnico. A istočasno je sem prišel tudi bivši polkovnik Aldo Rico, ki je tako lepo uspel na zadnjih poslanskih volitvah v provinci Buenos Aires. In ko bi človek pričakoval, da se bosta ti dve sili združili ker bi združeni imeli lepše izglede za uspeh in vzdržen prodor v družbo, nastopata ločeni. O Assefu raje ne pišemo. Bussi in Rico pa dejansko nimata ne na socialnem področju, ne na gospodarskem, niti na političnem, večjih razlik. Enostavno zato, ker dejansko nimata ogrodnega programa, ne socialnega, še manj gospodarskega. Tu pa znova stopi v ospredje tisti činitelj, ki je odločilen v argentinski politiki (in še marsikje na svetu): osebno častiželje, egocentrizem in pohlep po oblasti. Le v tem je iskati razlog, da desnica, ki bi lahko bila močna, nastopa razbito in izgublja glasove in ugled. SINDIKALNA FRONTA Medtem ko je v prestolnici vse volilno razpoloženje, je te dni marsikoga presenetila vest, da ima gospodarski minister obnovljene politične želje. Ko je namreč Cavallo vsaj navidezno opustil misel na predsedništvo, se mu je porodila ideja, da bi zaenkrat lahko bil kordobski guverner. V tej zvezi so mu že pričeli organizirati notranjo strujo v stranki, ki bi ga popeljala do kandidatskega mesta. A tam naletava na novo zapreko. Drugi minister, Julio Cesar Araoz (za socialno skrbstvo), tudi ima precejšnje interese po mestu kordobskega guvernerja... Medtem pa se opažajo premiki na sindikalni fronti. Te dni so se sestali vodje CGT s predsednikom. Sporna točka je organizacija socialnega skrbstva, ki jo vlada na vsak način skuša odtegniti iz območja sindikatov. Prvi koraki v tej smeri so bili ponesrečeni, najprej zato, ker so pospešili sindikalno enotnost prav v obrambo tega privilegija. Drugič pa, ker je nov način, ki si ga je vlada izmislila za pobiranje fondov, izkazal za popolnoma kaotičnega. Zato je vlada morala nekoliko spremeniti strategijo, ne pa začrtanih ciljev. Zato je pričakovati skorajšnje izraze spopada med vlado in sindikalisti, čeprav na zunaj stvar ne kaže tako tragično. Nekaj je jasno: sindikati se zavedajo, da je to zadnji bunker, ki jim še preostaja. In namenjeni so ga braniti do zadnjega diha. FRANCE VITRIH: POROČILO ŠOLSKEGA ODSEKA V letu 1991 so obstajale slovenske šole: V Buenos Airesu: Balantičeva šola v San Justu; Baragova šola v Slovenski vasi; Jegličeva šola v Carapachayu; Prešernova šola v Castelarju; Rožmanova šola v San Martinu; Slomškova šola v Ramos Mejiji. V notranjosti: Aljaževa šola v Bariločah; šola sv. Cirila in Metoda v Mendozi; Krekova šola v Tucumanu; Kunčičeva šola v Villa Mercedes, San Luis. V Slovenski hiši in Mendozi sta obstajala tečaja za špansko govoreče otroke. Osmi razred je končalo 36, v vrtcu pa je bilo 19 otrok. Poučevalo je 93 učnih moči, od teh rojenih 24 v Sloveniji in 69 v Argentini. Pri vseh šolah obstajajo sveti staršev, ki skrbe za gmotno stran in pomagajo učiteljstvu pri prireditvah. Seznam učnih moči je bil objavljen v Duhovnem življenju februarja 1992. Šolski odsek je imel vedno mesečne seje, po potrebi tudi izredne, ki so se jih udeleževale voditeljice šol, prelat dr. Alojzij Starc, in občasno tudi Frido Beznik. Udeležba je bila vedno polnoštevilna. Na sejah se pripravlja naša srečanja in načrtuje šolsko delo, ter povemo šolske težave in veselja in tako ohranjamo vezi, ki povezujejo slovenske šole vsa leta našega bivanja v Argentini. Razpredelnica šol in učencev deklic dečkov A. Slovensko govoreči skupno Cara pacha y 15 12 27 Castelar 33 33 66 Ramos Mejia 35 27 62 San Justo 33 43 76 San Martin 18 29 47 Slovenska vas 34 20 54 Slovenska hiša 2 2 4 Mendoza 20 12 22 Tucumän 3 3 6 Skupaj 207 B. špansko govoreči 213 420 Slovenska hiša 12 16 28 Mendoza 7 3 10 Skupaj 19 19 38 SKUPNO 226 232 458 Srečanja v Slovenski hiši Vsa srečanja smo začeli s sveto mašo in duhovno mislijo msgr. dr. Alojzija Starca, nato pa nadaljevali v dvorani z odrskim nastopom. Alojzijeva proslava, 23, junija 1991. Po sveti maši smo se pred spomenikom poklonili spominu naših junakov in žrtev revolucije in vojne s šopkom, molitvijo, priložnostno besedo in pesmijo. Igro „Čarovnica, ki ni mogal biti zlobna" je pripravila Prešernova šola v režiji Marije Zurc ml. s sodelovanjem in pomočjo Dominika Oblaka in Metke Kopačeve. Slomškova proslava, 29. septembra 1991. Pred gledališko predstavo je bila pevska vaja za nastop šolarjev pri pozdravni prireditvi škofu Metodu Pirihu, ki nas je obiskal v novembru. Igro „Mačeha in pastorka" je pripravila Jurčičeva šola v režiji voditeljice Ani Klemen. Scenerijo sta pripravila Franci Korošec in Irenej Markež. Prireditev v začetku šolskega leta 15. marca 1992. Z veliko udeležbo staršev in otrok smo po sveti maši pozdravili zastavo slovenske države, zapeli prvikrat slovensko državno himno in prisluhnili vzpodbudnim besedam predsednika ZS prof. Tineta Vivoda. Igro „Čarovnik iz Oza" je pripravila šolska skupnost Slomškove šole v režiji Andrejke Vombergar in s scenerijo Staneta Snoja. Pri ozvočenju in lučih je sodeloval na vseh prireditvah Bogdan Magister. Vse tri igre so režirali bivši učenci slovenskih šol. Gledališke predstavitve niso same sebi namen, ampak so dopolnjevanje dela, ki ga opravljajo naše šole vse leto. Otroci pridobijo s pomočjo režiserja na znanju slovenskega jezika in imajo priložnost nastopanja, saj le-tega nimajo v rednih šolah. Pri pripravi poleg režiserja in scenografov omenjenih v poročilu požrtvovalno sodelujejo starši, bivši učenci in vsa šolska krajevna skupnost. Imena igralcev in sodelavcev, ki pripomorejo k uspehu naših srečanj, so vedno objavljena v Svobodni Sloveniji v poročilih, ki jih posreduje gospa Iva Vivod. XXX. šolska kolonija v domu dr. Rudolfa Hanželiča Že trideset let ob koncu starega in začetku novega leta šolarji slovenskih šol napolnijo z živžavom oazo miru, krščanstva in slovenstva v osrčju Argentine, dom pokojnega dr. Rudolfa Hanželiča v Cordobi. Kolonije se je udeležilo 75 otrok, 35 dečkov in 40 deklic. Udeležba 17 otrok in 2 voditeljic iz Mendoze je poživela kolonijo. Prijateljstvo, ki se je gradilo v štirinajstih dneh življenja na koloniji (med otroki iz Mendoze in Buenos Airesa) je našlo izraz ob slovesu, ko pozdravljanja z jokom in solzami ni hotelo biti konca. Administrativni del kolonije je pripravil in vodil tako kot druga leta vodja pisarne ZS Emil Cof. Uredil je potovanje z omnibusi, kar je zelo važen in potreben dosežek. Podjetje Morón-tur pa je izvršilo prevoz z vestnostjo in vso pozornostjo. Mija Markež pa je zbirala prispevke in sprejemala prijave. Kolonijo je vodil Franci Žnidar, duhovni oče je bil župnik Tone Bidovec. Spremljali so kolonijo: Anica Mehle, Nancy Selan, Sonja Zorko, Veronika Vivod, Lučka Scrvin, Bibi Bajda, ga. Marija Grintal, Marcel Brula, Štefan Godec, Janez Žakelj. Sodelovala sta s kolonijo ga. Helena Žnidar in Janko Štr-benc, ki skozi vse leto pazi in ureja počitniški dom. Za kolonijo je bil odgovoren šolski referent. Upravnik doma, katerega gost je bila kolonija, sta bila Tomaž Rant in gospa Kristina. Kuhinjo je vodila ga. Ivanka Golob s pomočjo gospe Magde Češarek, Cecilije Pugelj, Nevenke Jelenc in Romine Golob. Že lansko leto, z namenom, da jih bomo uporabljali na letošnji koloniji, nam je pripravil dr. Miha Stariha potrebna zdravila z napotki. Sloga nam je podarila orehe in rozine za potice. Program dela na koloniji so pripravili po vzoru zadnje kolonije mladi spremljevalci z dopolnili letošnjega voditelja Francija Žnidarja. Vsakodnevna sv. maša z duhovno mislijo, praznovanje svetih večerov, redna molitev, izleti, sprehodi, športne igre, kopanje, taborni ogenj, petje, tekmovanja v znanju slovenskega jezika, nastopi, navajanje k redu in snagi so dejavnosti, ki pomagajo k uresničevanju cilja naših šol: ohraniti otroke dobre in zveste Bogu in rodu. 23. 11. 1991 Srečanje s škofom msgr. Metodom Pirihom v Slovenski hiši Po pozdravu na dvorišču in po sv. maši, ki jo je g. škof daroval s somaševalcema delegatom msgr. dr. Alojzijem Starcem in tajnikom Sandijem Škapinom, se mu je šolska druži- na predstavila z besedo in pesmijo. Nastopile so vse šole. Škofa sta pozdravili voditeljici Angelca Klanšek in Mi-rijam Goljevšček. Snov za nastop so izbrale posamezne šole. Potek nastopa je zamislil, vzporedil in šolam pri vajah pomagal Frido Beznik. Angelca Klanšek je k vsaki točki pripravila uvodne besede in vodila celoten nastop v dvorani. 27. 11. 1991, po redni šolski seji, se je škof srečal z voditeljicami naših šol, ki so mu predstavile vsaka svojo šolo. 12.10. 1991. Letni izlet v Villa La Salet-te pri Pilarju. Izleta se je udeležilo 228 otrok in 45 odraslih. Po zahvalni šolski sveti maši, ki jo je daroval župnik Jože Škerbec, se je zaključil lepo uspeli izlet. 5. oktobra 1991 je obhajala Balantičeva šola 45. letni jubilej. Vse šole so se pridružile temu jubileju s svojo prisotnostjo in pozdravi. Posamezne šole imajo lastne prireditve in sodelujejo pri prireditvah krajevnih domov. Učiteljstvo in šolarji sodelujejo pri verskih srečanjih: romanju v Lujanu, procesiji sv. Rešnjega Telesa in pri prvem svetem obhajilu. Učni programi K programu za vrtec in štiri razrede se je pridružil program za 5. in 6. razred. Po posvetovanju in razpravljanju z voditeljicami in učiteljicami 5. in 6. razreda sta ga izdelali učiteljici Nadi Groharjeva in Danica Malovrh. Snov za zgodovino sta priredili ga. Marjana Batagelj in ga. Katica Dimnik. Program za 7. in 8. razrede pa pripravljajo voditeljice slovenskih šol. V preteklem letu smo ponatisnili dve na Koroškem izdani knjigi: Prva začetnica in knjigo za 3. razred dvojezičnih šol, ki sta vključeni v naš program. Vsem šolam posredujemo učne pripomočke, ki so potrebni za izpolnitev programov. Učencem slovenskih šol nudi knjižnica ZS številne knjige z njim primerno vsebino. Ob zaključku šolskega leta pa podarimo lepa spričevala. Posameznim družinam v notranjosti države posredujemo učne pripomočke, ki jih starši uporabljajo v „družinski šoli". Na roditeljskih sestankih so predavali: Marjan Loboda, prelat dr. A. Starc in voditelji šol. Svobodna Slovenija, Oznanilo, Duhovno življenje z Božjimi stezicami spremljajo dejavnost naših šol. Božje stezice, pri katerih sodelujejo tudi šolarji, so naš učni pripomoček in povezujejo vse učence slovenskih šol. V Kanadi živeča gospa Mimi Martinčič, ki je živela in delala v Argentini ter z moli- 1. DOHODKI (v pesih) 1.1. Prispevki slovenskih Domov Berazategui 175 Carapachay 444 Naš dom (San Justo) 2.330 Pristava 650 San Martin 552 Slomškov dom 3.395 Slovenska vas 500 SPD (Bariloče) 500 Skupni prispevki: 8.546 1.2. Osebni prispevki 3.826 Skupni znesek dohodkov 12.372 2. IZDATKI 2.1. Propaganda (mediji) 4.600 2.2. Izjave (La Nación, Garin, 2x) 3.650 2.3. Večerja v čast časnikarstvu 517 tvijo in ljubeznijo spremlja življenje naše skupnosti, je Šolskemu odseku podarila kaseto o Spravni slovesnosti v Kočevskem Rogu. Voditeljica tečaja za špansko govoreče otroke ga. Marjana Batageljeva mi je posredovala naslednje poročilo: „Vzporedno z naraščanjem potrebe in zanimanja pri osnovnošolskih otrocih za spoznavanje našega jezika, ki ga ne obvladajo, raste in se razvija v okviru ŠOZS tudi smotrno delo našega učiteljstva. Leto 1991 pomeni novo stopnjo pri tem vzponu. Sedem v večini mladih učnih moči — 4 učiteljice in 3 dijakinje Srednješolskega tečaja — se je posvečalo dvournemu tedenskemu poučevanju 28 otrok, razdeljenih v 6 skupin. Pouk temelji na vsrkavanju in izmenjavi žive slovenske besede v obliki pogovora, pesmi in igranja. Kakor smo prepričani v uspešnost sistema, je pa gotovo, da končni rezultat od visi od tega, če ima otrok v vsakdanjem življenju stik z nekom, ki z njim govori po slovensko ali vsaj utrjuje z njim v šoli obdelano snov. Dve tedenski uri sta za vidno napredovanje v znanju premalo. Sodelovanje staršev je tudi sicer dragoceno pri delovanju tečaja. Skupina mamic je v pretečenem letu vzorno oskrbovala udeležence z malico, postrežbo na prireditvah, pri blagajniškem poslu in drugih potrebah. Razpolagamo z zvočnim snemalcem, darom ene od družin. Sen tečaja ostaja filmski projektor in vse, kar spada k avdiovizualni metodi poučevanja. Radi bi tudi mladim učnim močem vsaj s skromnim honorarjem — poleg potnine — olajšali trud, saj večina še ne razpolaga z rednimi dohodki. Morda se celo javi kak mecen. Novo leto pričakuje vodstvo tečaja z zavihanimi rokavi, veseljem in ljubeznijo. Bogu in vsem, ki pri tem sodelujejo, smo za to iz srca hvaležni". Slovenske šole so eden izmed stebrov, na katerih sloni naše ohranjevanje. Delo v njih ni enodnevno, ampak nepretrgano, je tiho in drobno — za mnoge nevidno in samo ob sebi umevno. Bog plačaj v poročilu omenjenim in vsem tihim delavcem, ki so pomagali pri delu in ohranjevanju slovenske šolske družine. Tisočletni sen slovenskega naroda se je uresničil. Ob tem zgodovinskem dogodku naj nas stvari, s katerimi nismo zadovoljni, ne vodijo k malodušju in opevani čudež — ki ni čudež — pod Južnim križem k samo-veličju. Z istim idealizmom in optimizmom, ki sta botrovala 18. maja 1945 v Vetrinju pri rojstvu slovenskih šol v begunstvu, nadaljujmo delo pri ohranjevanju slovenske šolske družine. 2.4. Tiskov., letaki, prop. mat. 2.294 2.5. Nosilni plakati 151 2.6. Poštnina, fotografije, video 281 2.7. Slovenski grbi 411 2.8. Nabava telefaksa (50%) 550 2.9. Poklonila osebnostim 225 Skupni znesek izdatkov 12.679 3. OBRAČUN Primanjkljaj ^ V imenu odbora se iskreno za hvaljujem za izredno gmotno podporo slovenskih Domov in posameznikov, poleg navdušenega dela organzirane skupnosti. Vsi ti doprinosi so nam omogočili izredno akcijo, da smo prodrli v argentinsko javnost in tako pripomogli k argentinskemu priznanju nove Republike Slovenije. ODBORNIK JOŽE ŠENK POROČILO O AKCIJI ZA „FOND SLOVENIJA" MIRKO VASLE Zimske olimpijske igre Vsaj malo poštenosti 16. zimske olimpijske igre Albertville '92 bodo veljale kot zgodovinska vključitev Slovenije v mednarodno olimpijsko družino. Brez dvoma lahko trdimo, da je bil prvi res samostojni nastop slovenskih športnikov zadovoljiv. Slovenski dosežki na olimpijskih prizoriščih so bili skoraj povsem v skladu z rezultati, ki so jih športniki sicer dosegli v tej zimski sezoni. Bili so dobri, vendar preskromni za sam vrh. To naj bi bil povod za ocene in analize, da bi bilo prihodnjič boljše. Prihodnje Zimske olimpijske igre bodo v Lilehammerju na Norveškem ob spremenjenem ciklusu že čez dve leti in tudi marsikaj se že lahko izboljša za letošnjo Barcelono. Tako ima sedaj olimpijski mozaik novi kamenček, upamo, da za vedno. V alpskem smučanju slovenski smučarji in smučarke niso imeli nobenega pravega uspeha v letošnji sezoni, zato ni bilo kaj veliko pričakovati, čeprav sta na olimpia-dah obe ekipi dosegli svoje najboljše uvrstitvi cele sezone. Moramo reči, da sta obe ekipi šteli z večinoma neizkušenimi smučarji. Na primer Urška Hrovat je na super veleslalomu prehitro Startala in bila zaradi tega diskvalificirna. Podobno se je zgodilo Špeli Pretnar, ko je pozabila vzeti štartno številko za veleslalom. Pri moških bi bilo morda kaj bolje, če bi Mitja Kunc dosegel pričakovane rezultate in potegnil za seboj vso ekipo. Kot je dejal trener Tone Vogrinec: „Utrnila se mi je misel, da je takemu majhnemu narodu v tako kratkem času težko ponoviti tiste sijajne rezultate Križaja, Franka, Strela, Petroviča, Čižmana, Svetove in še koga, rezultate, ki jih sam pravzaprav še ne morem prav dojeti." V smuku je zmagal Avstrijec Patrick Ortlieb. Tu se ni uvrstil noben Slovenec. V superveleslalmu je zmagal Norvežan Kjetil Aamodt. Šele 20. je bil Gregor Grilc, 27. Mitja Kunc, 29. pa Jure Košir. V veleslalomu je zmagal Italijan Alberto Tomba (obdržal naslov iz Calgarija). 16. je bil Gregor Grilc, 22. Jure Košir, 23, Mitja Kunc, 24. Andrej Miklavc. V slalomu je zmagal Norvežan Finn Jagge, 17. je bil Andrej Miklavc, 19. Jure Košir, 22. Gregor Grilc, 24. Klemen Bergant. V kombinaciji je zmagal Italijan Josef Polig. 13. je bil Jure Košir. Pri ženskah je v smukih zmagala Kerrin Lee Gartner iz Kanade. Tu se ni uvrstila nobena Slovenka. V superveleslalomu je zmagala Italijanka Deborah Compagnoni, najboljša Slovenka je bila 32. Nataša Bokal. V veleslalomu je zmagala Švedinja Perniila Wisberg; 13. je bila Nataša Bokal. V slalomu je zmagala Avstrijka Petra Kronberger; 10. je bila Urška Hrovat, 16, pa Katjuška Pušnik. V kombinaciji je tudi dobila zlato kolajno Avstrijka Petra Kronberger, 7. je bila Nataša Bokal. V smučarskih skokih je prvi samostojni sovenski nastop na olimpijskih igrah za slovenske skakalce minil v mejah realnih pričakovanj in sposobnosti mladega moštva. Tudi tokrat so skakalci enokvredno nastopali za svetovni pokal. Na mali skakalnici (90 m) je zmagal avstrijski veteran Ernst Vettori. 12. je bil Samo Gostiša, 18. Matjaž Zupan, 21. Franci Petek, 26. Primož Kopač. Na veliki skakalnici (120 m) je zmagal dosedanji najmlajši olimpijski zmagovalec 16. letni Finec Toni Neimen. Tu je zasedel solidno 8. mesto Franci Petek. 22. je bil Samo Gostiša, 27. Matjaž Zupan , 42. pa Damijan Fras. Med ekipami je prišla na prvo mesto Finska; 6. je bila Slovenija. To je bila najboljša slovenska uvrstitev na 16. zimskih olimpijskih igrah. Klub zadovoljstvu ob šestem mestu slovenskega moštva, ki je nalogo izpolnil v mejah svojih zmožnosti, je reprezentanca nazadovala v štirih letih po 15. ZOI v Calgaryju (dobila je tam srebrno kolajno). Ekipo so sestavljali Franci Petek, Samo Gostiša, Matjaž Zupan, Primož Kopač ter Damjan Fras. Od teh sta v najboljši formi Petek in Gostiša. Mlada ekipa ima težko nalogo, da zamenja heroje iz Caligaryja Ulago, Tepeša ter Debelaka. Slovenija ima dobro ekipo, a da bi se uvrstila med najboljšo trojico, bo še nekaj časa poteklo. Slovenci so se tudi udeležili smučarskih tekov, čeprav niso bili v tej stroki nikoli med najboljšimi. Pri moških (Slovenija ni poslala ženske delegacije) so pri vseh disciplinah zmagali Norvežani in sicer v teku na 10 km (klasičnem slogu) (Vergard Ul-vang); 17. je bil Jože Kavalar, 74. pa Robert Kerštjan. V zasledovalnem teku (10 km klasično + 15 km prosto) je prvi prihtel na cilj Björn Dahlie; 61. je bil Jože Kavalar, 67. pa Robert Kerštjan. V teku na 30 km. (klasični slog) je dobil Vergard Ulvang; 50. je bil Robert Kerštjan, 65. pa Jože Kavalar. V teku na 50 m (klasični sog) pa je zmagal Björn Dählie. 24. je bil Jože Kavalar, 58. pa Robert Kerštjan. V štafeti 4x10 km pa je tudi zmagala Norveška. Iz tega je torej sklepati, da je Slovenija v smučarskih tekih še vedno daleč od vrha in bo treba veliko delati, če se hočejo dvigniti v prvo petnajstorico. V biatlonu pri moških (tudi tu Slovenija ni poslala ženske delegacije) je Slovenija tudi še zelo daleč vrha. Na 10 km je zmagal Nemec Mark Kirchner; 33. je bil Sašo Graft, 43. Janez Ožbolt, 50. Boštjan Lekan, 68. Uroš Velepevec. Na 20 km. je zmagal Jevgenij Redkin iz SND (bivša Sovjetija), 21. je bil Boštjan Lekan, 24. Sašo Grajt, 33. Janez Ožbolt, 56, pa Jure Velepevec. Na štafeti 4x7,5 km so zmagali Nemci, Slovenija se je uvrstila na 20. mesto. Slovenci so tudi nastopali pri akrobatskem smučanju a samo z moško ekipo. Dobil je Francoz Edgar Grospiron. 28. je bil Sandi Peternel 35. pa Marko Jemec. Umetnostno drsanje je bila panoga, kjer so Slovenci tudi nastopali. Pri moških je zmagal Viktor Peterenko (SND). 26. je bil Luka Klasinc. Pri ženskah je zmagala Kristi Yamagu-chi (ZDA), 26, je bila Mojca Kopač. Pri plesnih in športnih parih so prevladali plesalci iz SND (Skupnost neodvisnih držav, bivši Sovjetiji). Zanimivo, da zasedba na OIT ni bila popolna. Švica ni imela niti enega tekmovalca, Nemčija pa je le zastopstvo med posameznicami. Pri dekletih so manjkale zastopnice 9 držav, pri fantih pa 6. Opazil se je prodor mladih tekmovalcev iz vzhodnih dežel, Kitajske, Japonske in Koreje, ki bi naj po napovedanih prestopih večine najboljših med profesionalcev že v bližnji prihodnosti segli po najvišjih mestih. Nastopa dveh slovenskih drsalcev nista minila neopazno. Za las se nista uvrstila v finale. Naredila sta nekaj drobnih napak, olimpijska nastopa sta jim pa gotovo pomagala za bližnje svetovno prvenstvo v San Franciscu. V hitrostnem drsanju pri moških so prevladali Nemci in Norvežani, pri ženskah Severnoameričanke in Nemke. Zadnje pismo zakoncev Hribar iz stranke čistokrvnih demokratov pa res presegajo meje dobrega okusa. Neverjetno, s kakšno lahkotnostjo prelagata vso odgovornost in krivdo na druge, sama in ostali prvaki čistokrvnih demokratov pa so deviško pošteni in nedolžni. Toda dejstvo je, da ste prvaki Demokratske stranke (odkar obstaja) eni od glavnih mešalcev političnega blata v Sloveniji! Začeli ste v vikom in krikom o klerikalizmu in nevarnosti desne revolucije, nadaljevali s samozadostnim in nadutim odhodom s kongresa SDZ (sledilo vam ni niti 10 odstotkov delegatov), vrh pa dosegli z vašim razbitjem Demosa in priljučitvijo komunistom oziroma opoziciji. S tem niste izdali samo tiste, ki smo vam na volitvah glasovali za SDZ, ampak vse (in to je bila večina Slovencev), ki so glasovali za Demos. Pri zakonu o lastninjenju pa ste izdali ogromno večino Slovencev, saj ste se postavili na stran skorumpiranega in požreš- PISMA UREDNIŠTVU V našem časopisju in tudi v pogovorih zasledimo včasih pravcate izbruhe protislovnih ugotovitev, pristranosti in predvsem nestrpnosti. Direktni ali indirektni izrazi pristranosti in grobe netaktnosti se pojavljajo že v priskutnih hvalnicah gotovim nepomembnim osebam na eni in namernemu omalovaževanju uglednih, zaslužnih obiskovalcev iz domovine po drugi strani. Tudi v odrekanju demokratične izvolitve enim pa v priznanju drugim političnim funkcionarjem se ne zrcali ravno resnično demokratična miselnost. Naj se ustavimo bežno samo pri enem samem od mnogih primerov, to je pri ge. Spomenki Hribarjevi. Količkaj resnicoljuben človek ne more zanikati njene tvegane zavzetosti pri odkrivanju zamolčanih domobranskih in preostalih žrtev. Nešteto člankov, kritik, predavanj, razgovorov priča o njenem plemenitem, humanističnem delovanju — dragocenem doprinosu vzniknenja slovenske pomladi. Očitki, sumničenja, „da ne toči čistega vina", so krivični žaljivi — brez najmanše utemeljitve. Spomenka ni zaman Pri hitrostnem drsanju na kratke proge pa so bili pri moških najboljši tekmovalci Južne Koreje, pri ženskah pa ZDA ter Kanada. V dvosednem bobu so zmagali Švicarji; v četverosednem Avstrijci. V enosednem sankanju je dobil Nemec Georg Hackl, v dvosednem pa Stefan Krausse - Jan Behrendt iz Nemčije. Pri ženskem enosednem sankanju je dobila Avstrijka Doris Nevner. V hokeju na ledu je lestvica bila sledeča: 1. SND, 2. Kanada, 3. Češkoslovaška. Lestvica kolajn na 16. ZOI je bila sledeča: 1. Nemčija, 10 zlatih, 10 srebrnih, 6 bronastih; skupaj 26. 2. SND: 9, 6, 8; skupaj: 23. 3. Norveška: 9, 6,5; skupaj: 20. Slovenska vladna delegacija je v Albertvillu, Francij, predstavila skupno kandidaturo Slovenije, Avstrije in Italije za organizacijo ZOI leta 2002. Organizacija olimpijskih iger v obmejnem trikotniku Avstrije, Italije in Slovenije bi odpravila problem velike oddaljenosti med športnimi prizorišči, s kakršnimi so se srečavali v Albertvillu. Zaenkrat pa nasvidenje v Lillehammerju 94. nega direktorsko-komunističnega lobija. Po tem bo vas in vašo stranko pomnila zgodovina! V zadnjih mesecih uporabljate proti svojim nekdanjim prijateljem oziroma sodelavcem (dr: Pirnatu in stranki SDZ-NDS, Peterletu, itd.) v glavnem samo še argumente žaljenja, sramotenja, etiketiranja, podtikanja in celo groženj (npr. Bučar v Družini). Res lepa stranka, v katere vodstvu sedijo ljudje, ki se ponujajo za mandatarja ali so progasili Slovence za riti, ali pa uporabljajo službeni avion za zasebno izživljanje in so takoj pripravljeni prodati zamejske Slovence, da bi De Michelisu nekam zlezli. Če ne bi bilo še vedno boljše-viške televizije in radia, ki vašo stran vsakodnevno propagira čez vse razumne okvire, bi se znašli tam, kamor sodite — na smetišču zgodovine. Drago Rojnik, Slovenj Gradec (Slovenec, 30. marca1992) prejela v Dragi šopek nageljnov v priznanje za svoje plodovito delo med burnim odobravanjem množice zbranih kulturnikov iz raznih celin. Zanikanje njenega človekoljubnega delovanja, a poveličanje komaj poznanih oseb, katerih imena bomo zaman iskali med prvimi aktivnimi oporečniki v domovini, je očividno namerno, zlohotno. Kdo od obiskovalcev bo v prihodnje lahko govoril z „odra", pač ne bo odločal nepomemben ali celo zanesenjaški posameznik, marveč predstavnik slovenske skupnosti. Že iz vljudnosti do gostov iz domovine — tudi protikomunistov — bodo prav vsi gotovo dopustili izražanje njihovega mnenja, četudi ne bo natančno uglašeno z našim, Ni namreč dovolj cediti se od demokratičnih načel, sklicevati se na krščanski etos, a odrekati svobodo izražanja gostom iz domovine. Nenehno poudarjanje, da je samo ena stran v posesti absolutne resnice, vse drugo pogreznjeno v močvirje zmot in laži, je prav tako izraz nestrpnosti in domišljavosti. Tako razglašeni odmevi „reakcije" zdomstvu gotovo ne koristijo, kajti vzbujajo dvome v resničnost, iskrenost besedičenja o demokratizaciji. Tone Šušteršič Nova slovenska zaveza Društvo, ki v Sloveniji povezuje bivše domobrance in druge protikomunistične borce, ima velike težave, o katerih smo že pisali. Vabimo vse rojake, ki bi želeli sodelovati z društvom, mu pomagati in preko njega delovati tudi v domovini, da se vanj včlanijo, kar je po pravilih mogoče. Letna članarina znaša 12 VSA dolarjev. Interesentom lahko posredujemo Pravila in Programske zasnove društva. Društvo izdaja svoje glasilo ZA VEZA štirikrat na leto. Letna naročnina je 20 USA dolarjev, možno jo je naročiti, ne da bi se včlanili v društvo. Priajev za včlanjenje v društvo kot naročnino za glasilo sprejemata društvo Zedinjena Slovenija in Dušnopastirska pisarna v Slovenski hiši. Ob prijavi prosimo takojšnje plačilo za čimprejšnjo pomoč Zvezi. Razglašeni odmevi „reakcije“ SVOBODNA SLOVENIJA Stran 5 Buenos Aires, 23. aprila 1992 Sifc NOVICE IZ SLOVENIJE BEGUNJE — Elan, skoraj reprezentativno slovensko podjetje, je po dveh letih ekonomskih in finančnih zapletov ter stečajev bilo prodano družbi Komel. V njej so združeni slovenski in hrvaški upniki (hrvaški delež predstavlja 48% vseh terjatev). Doseženo je bilo, da Elan ni bil razprodan po kosih, ampak je ostal kot celota. Komaj se bo položaj normaliziral, bodo vpisali Elan v delniško družbo in razpisali 750.000 delnic v nominalni vrednosti po sto nemških mark. LJUBLJANA — Vlaki morajo voziti počasneje, ker so tiri in kretnice izrabljene. Zaradi ekonomskih razlogov je obnova železniške infrastrukture zastala, zato niso zamenjavali dotrajanih delov, kar pomeni, da niso proge več primerne za hitre vožnje. LJUBLJANA — Biotehniška fakulteta združuje danes šest oddelkov, ki so pred 45. leti bili združeni v prvotni argonomski fakulteti. V njej se šola tisoč osemsto študentov, letno pa jih diplomira kakih tristo. Vsako leto podeljujejo Jesenkova priznanja strokovnjakom za raziskovalna in pedagoška dela na tem področju; letos so jih podelili štiriindvajset. MARIBOR — Na odru Slovenskega narodnega gledališča Maribor so predstavili premiero baleta Hrestač Petra Čajkovskega. Wozlaw Orlikovski je bil režiser in koreograf, Vlasta Hegedušič scenografinja in kostumografinja, dirigiral pa je Samo Hubad. Izvajalci pa so bili sami člani mariborskih plesnih, instrumentalnih in pevskih ansamblov. (Hrestač je po slovensko naslov baleta, ki ga v kasteljansko govorečih državah imenujejo El Cascanueces). LJUBLJANA — Umrl je priljubljen slovenski pisatelj Anton Ingolič, star 85 let, redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter častni član Slovenske izseljenske matice. Nekaj dni za njim pa je umrl Josip Vidmar v 96. letu. Bil je predsednik OF med revolucijo in po njej, predsednik SAZU, in literarni kritik, ki je katoličanov oporeka! umetniško ustvarjanje. LJUBLJANA — Ker so med intervjujem Spomenke Hribar na TV Slovenije namigovali, da je prof. Lojze Peterle bil nekoč član komunistične partije, so iz kabineta predsednika slovenske vlade javno sporočili, da ni bil nikoli član partije in da namigovanja niso v skladu z resnico. LJUBLJANA — Če hočejo izvoziti v Zahodno Evropo čim več izdelkov, bodo morali slovenski proizvajalci precej izboljšati embalažo, tako estetsko kot kakovostno. V Evropi so že prepovedali pakiranje v PVC (klorov polivinil), zato je potrebno, da jih nadomestijo s stekleno, aluminijasto ali papirnato embalažo. Tudi plastične zaboje nadomeščajo z lesenimi. MARIBOR — V mariborski drami bodo v glavnem za konec maja predstavili Mo-lièrovega Don Juana. Režira Paolo Magelli, v glavni vlogi pa bo nastopal Matjaž Tri-bušon. MÜNCHEN, ZRN — Stara instrumentalna ljudska glasba iz Slovenije je naslov CD plošče, ki jo je izdala založba Trikont. Zbrani so posnetki slovenskih ljudskih godcev, ki jih je zapisala etnomuzikologinja Mira Omerzel-Terlep in predstavljajo predklasične inštrumente (žvegle, bršlanov list, itd.). V Sloveniji plošče zaenkrat ne bo mogoče kupiti. Založba se posveča posnetkom glasbenih izročil manjših narodov. LJUBLJANA — V frančiškanski .cerkvi je nastopal komorni ansambel Slovenicum, ki mu je dirigiral Paolo Paroni. Izvajali so dela Barberija, Coplanda, Stravinskija in Prokofjeva. Nastopali so tudi na kulturni prireditvi karnevala v Benetkah. Paroni se je prvič predstavil v Sloveniji, saj je študiral orgle v Vidmu in nastopal predvsem v Italiji. LJUBLJANA — Od 18. do 23. ure deluje telefon SOS za ženske in otroke, žrtve nasilja: 61-441-993. TURNIŠČE — Krojaški ceh deluje v tem prekmurskem kraju že dobrih 232 let, združuje pa 270 članov iz Turnišča in Lipe. (Najmlajši je star le 11 let). Njihova cehovska pravila je potrdila cesarica Marija Terezija. Hranijo tudi srednjeveško cehovsko knjigo, pisano v latinščini. Čez leto imajo devet svetih maš. LJUBLJANA — Društvo slovenskih pisateljev je priredilo javni pogovor v Cankarjevem domu z naslovom Slovenski jezik v šoli in javni rabi. Pogovor je tekel o učenju slovenskega jezika, saj je metodologija jezikovnega poučevanja po mnenju DSP v slovenskih šolah neučinkovita in zgrešena. LJUBLJANA — Znanstveni inštitut Filozofske fakultete je predstavil v Križankah tri nove publikacije iz serije Razprave. Slovstvene študije Jožeta Koruze (1935-1988) so prva samostojna knjiga znanega slovenskega literarnega zgodovinarja, slovenista, ki prinaša njegove pomembne prispevke o starejšem slovenskem slovstvu. Besedila je izbral, za tisk pripravil in naredil dr. Jože Pogačnik. Koruza je raziskoval zlasti starejše slovensko slovstvo nekako do Valentina Vodnika. Študije aktualizirajo stičišči etnologije, folkloristike in literarne zgodovine ter poizkušajo ovrednotiti delovanje solunskih bratov, najzgodnejšega obdobja, baroka in preporoda. Dragi Štefanija je pripravil Osnovni frekvenčni slovar Nove Makedonije, Franc Križnar pa je napisal razpravo Slovenska glasba v narodnoosvobodilnem boju. Jedro knjige je tematska obdelava gradiva (slovenska ljudska in ponarodela borbena pesem, budniška in puntarska pesem, delavska in revolucionarna ter druga protifašistična pesem, ki je prišla k Slovencem iz Rusije in Španije, ter partizanska glasba). V zadnjem delu je avtor poskrbel za temeljne podatke: med NOB je na Slovenskem 71 skladateljev in glasbenikov ustvarilo več kot 500 izvirnih kompozicij, od teh skoraj 300 zborovskih skladb in skoraj 80 samospevov. Pri tem pa niso upoštevana dela domobranskih us-tvarjelcev. Kdo se bo lotil tega? LJUBLJANA — Na Univerzi v Ljubljani so dobili doktorske listine: Blaž Mesec, dr. psiholoških znanosti (naslov disertacije: Akcijskoraziskovalni projekti kot oblika skupnostno psiholoških intervencij), doktorici jezikoslovnih znanosti Milena Milo-jevič Sheppard (Oblikovno skladenjske razširitve pri prevajanju iz angleščine v slovenščino kot prototipični odziv na zapletenost izvirnika) in Karmen Teržen (Prihodnjik kot skladenjska okrepitev v nemščini — diahroni in sinhroni vidiki), doktorja pravnih znanosti Milijan Sesar (Arbitražni postopek) in Gzime Starava (Urejanje delovnih razmerij v SFRJ in njegove oblike), dr. informacijsko-upravljalnih znanosti, dr. Slaven Mičkovič (Izgradnja funkcionalnega, optimalnega, upravljalno orientiranega fluidnega modela), Loredana Bogliun Debeljuh, dr. socioloških znanosti (Etnična identiteta kot tip socialne identitete - primer Italijanov v Jugoslaviji), doktorja kemijskih znanosti Darinka Sekošek (Sinteza in strukturne raziskave bizmutovih koordinacijskih spojin) in Nataša Zupančič (Študij fotokemijske pretvorbe organskih halosustituiranih spojin), Mihael Cajster, dr. kemijskih znanosti (Ugotavljanje in proučevanje razlik med pričakovano in dejansko mlečnostjo krav na mlečnih farmah) in Zdravko Podlesek, dr. bioloških znanosti (Biosinteza antibiotika in rezistenca nanj pri bakteriji Bacillus lichenifor-mis). vssmmsmsswmesttwt M SLOVENCI V ARGENTINI Osebne novice Rojstvo: V družini Nejka in Milene Šte-fe roj. Svetlin se je rodila hčerka Marija Viktorija. Čestitamo! Krst: V cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi je bil krščen Aleš Matija Šmalc, sin Jožeta in Matej roj. Hribar. Botrovala sta cont. Marta Čampa roj. Šmalc in Boris Hribar. Krstil je Jože Bokalič CM. Srečnim staršem naše čestitke! Smrt: Popravek: V osmrtnici Branka Štancerja je bilo pomotoma napisano Branko Stancar. Pravilen priimek je: ŠTANCER. Prosimo za oproščenje. Slovenci na „Feria del Libro“ Tudi na letošnji Feria del libro smo Slovenci bili prisotni: v večji stekleni omari smo razstavili slovenske knjige, ki so bile izdane v Sloveniji in v Argentini in tako dostojno prikazali kulturno življenje naše skupnosti. Otvoritve so se udeležili predstavniki Zedinjene Slovenije kakor tudi predvojnih naseljencev Triglava ter voditelji njihovih javnih občil, kakor tudi ga. Jana Dobovškova, ki je skrbela za ureditev slovenskega razstavnega prostora skupaj z arh. Marjanom Eiletzom, podpredsednikom SKA. Pri odprtju razstave sta Sašika in Jani Dobovšek v slovenskih narodnih nošah pozdravila predsednika Argentine dr. Mene-ma, predstavnik slo- Nad. na 6. str. Zgoraj: Sašika in Jani Dobovšek pred omaro s slovenskimi knjigami. Levo: Prof. Minam Jereb Batageljeva med predavanjem. Spodaj: Folklorna skupina s Pristave med plesom. BOG ŽIVI VES SLOVENSKI SVET! SLOVENSKI DAN 26. aprila v Slomškovem domu • Ob 11. uri dviganje zastav. Nato sv. maša, pri kateri bopelSPZ Gallus. Lepo vabljene narodne noše. • Ob 12.30 kosilo. Prijavite se pri predsednikih domov ■ Ob 16. uri slavnostni govor dr. Julija Savellija Nato odrska predstavitev igre „Naša kri" v režiji Maksa Borštnika - Ob 18.30 veselica na prostem s folklornimi nastopi in plesom. Sodeluje Slovenski instrumentalni ansambel. - V teku dneva lahko obiščete stojnice naših domov - Rojaki iz Bariloč sodelujejo tudi z razstavo o planinski dejavnosti tamkajšnjih Slovencev VSI LEPO VABLJENI! MALI OGLASI SploSna pomoč in nasveti o industrijski higieni in varnosti; Tel: 659-3574; Viktor Fekonja PSIHOANALIZA Psihoanalitični konzultorij; lic. psih. Marko Mustar; Santa Fé 3228,3° „M" — Capital —Tel: 83-7347 in 71-3546. ELEKTRONIKA Električni material za industrijo in dom. Elektro Ader - Franci Jarc. Av. Ader 3295 - Munro; Tel.: 766-8947 / 762-1947 Varnostni elektronski sistemi (alarmas) za hiSe -tovarne - avtomobile. Inž. Janez M. Petkovšek, Amianot 9969 - Tel.: 769-1791 - Loma Hermosa Kadar se o računalnikih (kompjuterjih) govori, inž. Janez Kocmur vam poskrbi. Tel.: 651-7459 - Brandsen 2167- San Justo. SERVIS Dolenc Ix>jze - popravila barvne TV, video-kaset, radio snemalcev, kaset in avdio - Cerviilo 3942 - San Justo - Tel.: 651-2176. ZOBOZDRAVNIKI Viktor [.eher - splošna odontologija, implantes óseo-integrados; sreda in petek, od 14 do 18; Belgrano 3826 - 7. nadstr. „B" - San Martin - Tel.: 755-1353. ARHITEKTI Arh. Aleksander Jure Mihelič - Načrti in vodstvo novih zidanj in prenovitve v Buenos Airesu, Miramaru in okolici. Tel.: 631-9600 in 0291-22977. TURIZEM Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Senk - Tel.: 762-2840. Turizem Bled — Najugodnejše cene za polet z avionom in turizem po svetu - Tel. 628-9504 posredovanje viz 2742 - San Justo ■ rrigoyen ik - ponedeljek, sreda, petek > 16» - San Isidro - Tel.: 743- LEGAJO Na 3545-82 Poätnice, izleti in potovanja v domo vino informacije, hotelske namestitve, avtobusni prevozi, > vizumov in menjalnica. H. Yrig - Tel.: 441-1264/1265 ADVOKATI dr. Vital ASič—odvetnik-j od 17 do 19 - Don Bosco ] 5985. dr. Franc Knavs — odvetnik - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucumän 1455 - 9. nadstr. „E" -Capital - Tel.: 45-0320 in 46-7991 dr. Mariano Radonič, odvetnik, od ponedeljka do S:tka od 17 do 20 ure, Mar del Plata in okolica. lavama 2555, Mar del Plata (7600) Tel.: (023) 51-0180/0177 SANITARNE N APRA VE Sanitarne in plinske naprave— privatne - trgovske - industrijske - odobritev načrtov — Andrej Marolt -Avellaneda 216 - San Miguel - Tel.: 664-1656. ŽADOM Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Péguy 1035 - (1708) Morón. Alpe Hogar — Stane Mehle - vse za vaš dom - L. Vemet 4225 - (1826) Rem. de Escalada - Tel.: 248-4021. Carden Pools — konstrukcije bazenov - filtri -avtomatično zalivanje - Andrej Marolt - Pte. Illia (Ruta 8) N®3113 - (1663) San Miguel - Tel.: 664-1656. GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385 -1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - Tel.: 325-2127. Kreditna Zadruga SLOGA — Bmé. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. Mutual SLOGA — Bmé. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše). SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Monte 1851 - Uraduje od sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande Češarek). SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 ure (gdč. Julka Moder). Slovenci na „Feria del Libro“ Nad. s 5. str. venske vlade Božidar Fink pa se mu je zahvalil za priznanje Slovenije. Naslednji dan pa smo Slovenci imeli na razpolago dvorano Leopoldo Lugones. Napovedoval je Marjan Loboda ml. Najprej je prof. Miriam Jereb Batagelje va podala v španščini izvrsten esej o slovenski literaturi, ki je za osrednjo točko imel slovenske himne. Argentinski publiki je odlično prikazala samosvojo posebnost slovenske literature in poezije ter popeljala poslušalce od karantanske himne hvalnice preko oceana v današnje ustvarjanje v Argentini slovenskih naseljencev, kar je podkrepila še z izbranim Borgesovim citatom o tradiciji. Zatem sta solista Anica Rode in Luka Debevec zapela več slovenskih narodnih pesmi, ki so segle globoko vsreci vsem poslušalcem ki so napolnili dvorano. Pri elektronskih orglah ju je mojstrsko spremljal pianist Ivan Vombergar. Slovenska folklorna skupina s Pristave pod vodstvom Hectorja Alicoja pa je zaplesala dva živahna narodna plesa. Razstava Feria del Libro bo odprta še ves teden do 27. aprila vsak večer. SLS - SKD VABI NA INFORMATIVNI SESTANEK 0 POTREBI IN SMISLU PRIDOBITVE SLOVENSKEGA DRŽAVLJANSTVA Način pridobitve bo razložil in pojasnil pooblaščenec slovenske vlade v Argentini Božidar Fink PETEK, 8. maja ob 20. uri v mali dvorani Slovenske hiše, Ramón L. Falcon 4158 Vabljeni vsi zaupniki in somišljeniki! Podnačelstvo SLS-SKD za Argentino : rt\/ “i* i L.A SOBOTA, 25. aprila: Redni pouk slovenskega Sredješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. NEDELJA, 26. aprila: Slovenski dan v Slomškovem domu z igro „Naša kri". NEDELJA, 3. maja: 32. obletnica doma v Carapachayu. SREDA, 6. maja: Seja Zveze slovenskih mater in žena z zanimivim predavanjem, v Slovenski hiši ob 17. uri. PETEK, 8. maja: Informativni sestanek SLS ob 20. Pojasnilo k razpisu štipendij V razpisu štipendij za Slovence zunaj Republike Slovenije in njihove potomce za študijsko leto 1992/93 (objavljenem v Svobodni Sloveniji št. 5-6,27. februarja letos) je navedeno, da morajo prijave obsegati tudi „priporočilo slovenskega društva, v katerega je včlanjen kandidat ali njegovi starši, in ostala ev. priporočila". To je povzročilo med nekaterimi v tujini živečimi Slovenci neugodne odzive, ker so to razumeli kot dajanje prednosti društvu na račun drugih slovenskih inštitucij. To nikakor ni bil namen razpisovalca in opravičujemo se, če s formulacijo „in ostala ev. priporočila" to morda ni bilo dovolj jasno izraženo. Zato želimo s tem dopolnilom posebej poudariti, da bomo enakovredno obravnavali in upoštevali priporočila katere koli slovenske inštitucije v tujini. To je lahko tudi pripo- Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Eslovenia Unida Redacdón y Administradón: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telèfono y Telefax: (54-1) 643-0241 Glavni urednik: Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj Correo Argentino Sue. 7 FRANQUEO PAGADO Concesión N® 5775 TARIFA REDUC1DA Concesión N® 3824 Registro Nac. de la Propiedad Intelcctual N® 85.462 Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 50; pri pošiljanju po pošti pa S 55; ZDA in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 100 USA dol.; obmejne države Argentine 90 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 75 USA dol. C Čeke na ime „ESLOVENIA LIBRE D Stavljenje in oblikovanje: MAUV1LKO - Telefax: (54-1) 362-7215 Talleres Gräficos "VILKO" S.R.L., Estados Unidos 425 - Tel./Fax.: 362-7215 (1101) Buenos Aires ročilo profesorja, učitelja župnijskega urada, kakšnega slovenskega predstavništva itd. Naša želja je, da s tem priporočilom dobimo vsaj minimalni vpogled v kandidatovo razmerje do slovenskega narodnega izročila in njegove povezanosti z njim. Nazorska ali politična merila bodo pri ocenjevanju priporočila izključena. Ministrstvo za šolstvo in šport SDO SFZ SAN MARTIN 30. maja ob 21.30 uzi COUNTRY PLES FESTIVAL Igrala bo edina skupina country music v Argentini MAX Sodeluje tudi orkester HRAST Vsi lepo vabljeni! Nedelja, 3. maja proslava 32. obletnice doma v Carapachayu Ob 11 pozdrav zastav in nato sv. maša za vse žive in mrtve člane Doma. Ob 13 skupno kosilo. Ob 16 kulturni program z veseloigro Trije vaški svetniki. Po igri prosta zabava.