industrije se je skoncentriral ob Visli severno od 
mesta. Na levem bregu (MIociny) proizvajajo 
plemenita jekla, na desni strani reke (Zeran) pa 
se je razvila avtomobilska industrija, industrija 
gradbenega materiala, farmacevtska industrija, 
nova elektrarna in druga. Zgraditi nameravajo 
tudi novo rečno pristanišče na Visli. Promet po 
njej naj bi se sploh aktiviral, reka pa naj bi se 
s kanalom povezala z Bugom, ki naj bi tudi po -
stal pomembna plovna pot. Lahka industrija se 
je osredotočila južno (Sluzevviec) in vzhodno od 
mesta (Targowek). V stari industrijski četrti Wbla 
na zahodu so našle svoj prostor predvsem tiste 
panoge, ki zahtevajo bolj kvalificirano delovno 
silo: elektrotehniška, kovinska, precizna mehani-
ka, grafična. Na desni strani Visle vzhodno od 
Prage (Kamionek) pa dela oblačilna, živilska, 
elektrotehnična in avtomobilska industrija. 
Varšava je kot prestolnica Poljske in središče 
varšavskega vojvodstva tudi pomembno politično-
npravno in kultumo-znanstveno središče (32 o/o 
aktivnega prebivalstva leta 1962). Zanimivo je 
pri tem poudariti, da je Varšava dobila svoje 
prve visoke šole šele ob kolnou 18. stoletja (Jage-
lonska univerza v Krakovu je bila osnovana leta 
1364) in da je v tem pogledu prekosila dotlej 
pomembnejši Krakov šele v dobi med obema 
vojnama. Svoje kulturno poslanstvo posreduje 
Varšava predvsem osrednji in severovzhodni Polj-
ski medtem ko na jugu in zahodu to funkcijo 
opravljajo Krakov, Wroclaw in Poznan. V Varšavi 
so leta 1962 našteli 18 o/o vseh visokih šol v de-
želi, 27 o/o vseh študetntov, 20o/0 gledališč, pa tudi 
70 do 80o/o vseh knjig, časopisov in časnikov izide 
v prestolnici. 
Varšavi pripada tudi pomembna prometna 
funkcija (80/0 aktivnega prebivalstva), saj je kri-
žišče velikih mednarodnih železniških in letalskih 
linij. Poleg tega sprejmejo varšavske postaje vsak 
dan tudi okoli 150.000 delavcev in uslužbencev, 
ki se vozijo v mesto na delo. 
Ta visoki odstotek vozačev nam pove še nekaj 
več o Varšavi. Ze v prvih povojnih letih se je 
zaradi pomanjkanja stanovanj v mestu samem 
trunogo ljudi naselilo v bližnjih krajih, ki so 
imela prvottno pogosto le letoviški značaj, ¿>a so 
ge sčasoma razvila v stalna naselja. Njihov raz-
voj sta se pospešila omejitev dotoka novih prebi-
valcev v prestolnico in elektrifikacija železnic, ki 
omogoča hiter prihod na delovno mesto. Zato s6 
se mnoga teh naselij že močno razvila in imajo 
nekatera tudi že svojo industrijo. Ta „obmestna 
zona", ki jo nekako omejuje izohrona 45 minutne 
oddaljenosti od središča mesta, ima poleg svoje 
stanovanjske funkcije tudi zelo razvito speciali-
zirano kmetijstvo, ki oskrbuje Varšavo s sadjem, 
zelenjavo in mlekom. Zelenjava in sadje priha-
jata predvsem iz jugozahodnega dela te zone, ki 
je znana po rodovitni prsti, medtem ko se je 
mlečna živinoreja razvila na mokrotnih travnikih 
severovzhodno od mesta. V celoti pokriva ob-
mestje 2250 km2 in kaže veliko razvojno dina-
miko. Leta 1960 je Varšava štela 1,136.000, ob -
mestje pa 491.000 prebivalcev . Indeks rasti pre-
bivalstva v letih 1921—1960 (leia 1921 — 100) 
pa je v Varšavi znašal le 116, v „obmestni zoni" 
pa kar 238, kar potrjuje močan razvojni tempo 
teh predelov. 
Urbanistične načrte za celotno Veliko Varšavo 
(vključno obmestje), ki so po svojem konceptu 
različni, združuje vendarle skupna tendenca: ome-
jiti rast glavnega mesta, ki ne sme preseči 
1,700.000 prebivalcev (pri višjem stanovanjskem 
standardu bi smelo imeti celo le 1,400.000 ljudi) 
in zgraditi v bližnji okolici tako imenovane „raz-
bremenilne centre" z lastno industrijo ter z okoli 
100.000 stanovalci. Ta nova središča bi ležala 
vzdolž Visle na primer Gora Kalvvaria južno od 
Varšave in Nowy Dvvor severno od nje na so-
točju Visle z Bugom. Po drugem načrtu naj bi 
mesto povezovali z zaledjem radialno potekajoči 
pasovi, katerih prometne linije bi bile sposobne 
posredovati hitro zvezo s središčem mesta. Ne-
odvisno od tega naj bi se v manj razvitih pod-
ročjih Mazovske, ki ekonomsko še vsa teži k 
Varšavi, razvili lokalni industrijski centri (Oslro-
leka, Siedloe, Plock) in tako doma zaposlili od -
večno delovno silo. 
LITERATURA 
1. I^eszek Kosinki: Warschau — Geographisehe Rundschau 
1965: 7. 
2. Dzievvonski Kazimierz: Varšava — Voprosi geografii 
sb. 38. 
3. Kogič Vel j ko: Promjene u strukturi poljske urbane 
mreže — Geogr. horizont 1963: 4. 
I v a n G a m s 
T E R M O K R A S 
Termin termokras je v tuji geomorfološki lite-
raturi znan komaj nekaj desetletij in o njem pri 
nas le malo vemo. Človek je celo v dvomu, kako 
bi ga zapisal. V tuji literaturi se je uveljavilo 
ime termokarst. Narodi, ki imajo opravka s tem 
pojavom, poznajo namreč termin karst (Rusi, 
Angloameričani, Skandinavci). Zato so po njem 
naredili izpeljanko termokarst. Ker prav imo Slo-
venci kras, zato termokras. Čeprav nam je pri-
jetno, da je naš (Tržaški) Kras izvor dveh med-
narodnih geomorfoloških terminov, moramo ven-
dar priznati, da imata oba pojava le malo skup-
nega in da bi termokraške pojave lahko imenovali 
tudi kako drugače. Skupno jima je le neravno, 
z depresijami posejano zemeljsko površje. Povsem 
pa se razlikujeta po nastanku. Kras nastaja zaradi 
24 
kemičnega razkrajanja kamenine in navpičnega 
vodnega odtekanja, termokras pa zaradi talnih 
toplotnih (termičnih) sprememb. 
Poznavanje termokrasa nam ni potrebno samo 
zaradi zanimivega termina, temveč tudi zaradi 
razumevanja narave subpolarnih pokrajin. Ter-
mokras se javlja na 48o/o ozemlja Sovjetske zve-
ze, v večjem delu Kanade, na severu Aljaske, 
oazmo pa tudi v- Skandinaviji, na Ognjeni zemlji 
in na višjih masivnih gorah. Ce poznamo termo-
kraške procese, laže razumemo talne pojave na 
naših tleh, ki jih imenujemo krioturbatne. kot so 
zvijugane ilovnate plasti, zemeljski klini, žepi ipd. 
Termokras je omejen na ozemlje, kjer so v 
globini tla stalno zmrznjena* (rusko mer z lotil, 
skandinavsko tjiile, anglosaško permafrost), in 
kjer se vrhnji sloji sezonsko odtajajo. Ker zavza-
me voda za 9~o/o manjšo prostornino kot led, ki se 
stali v odtajanih tleh. pride do premikanja kla-
stičnih sed imen tov, ki so med ledom ali nad ¡njim. 
Ta premikanja imenujemo termokraški proces. 
Krajevne razlike različnega izvora povzročajo, da 
tajanje in zmrzovanje tal ne potekata enako hitro 
in Ar enakem obsegu. Vse to se kaže na površju, 
ki se nad mesti hitrejšega in intenzivnejšega od-
tajanja poseda. Pomembno vlogo imata tudi ka-
kovost in oblika talnega ledu. ki je lahko v obliki 
klinov, leč, žil ali je disperzen. Oblika ledu vpli-
va na obliko posedanja. Nastale vdolbine so po-
dobne našim kraškim ugrezom, kotličem, kota-
njam, vrtačam, širokim in plitvim ulegninam itd. 
Kjer so sedimenti oziroma talni led razvrščeni v 
pasovih, so v črtah razmeščelni tudi termokraški 
pojavi. Nekateri so pravilnih oblik. Termokraška 
literatura deli termokraške pojave v razne kate-
gorije. Ker je v klimi, v kateri nastopajo termo-
kraški pojavi, letnih padavin navadno več kot 
Znaša izhlapevanje, se nastale depresije navadno 
napolnijo z vodo. Ker pa voda akumulira 15 do 
20-krat več sončne energije kot mineralna tla, 
termokraška jezerca, ki so tako značilna za jezer-
ske tundre, pospešujejo odtajanje merzlote in s 
tem posedanje. Javljajo se navadno množično. V 
nižinah ob Itndigirki zavzema vodna površina ter-
mokraških jezerc 20—50o/0 površine. Na letalskih 
posnetkih jezerske tundre v severni Kanadi je 
videti ponekod poleti več vode kot mineralnih 
tal. Jezerca imajo navadno le nekaj metrov pre-
mera in so zelo plitva. Poročajo pa tudi o takih, 
ki so do 9 milj dolga, 4 milje široka in od 0,6 do 
6 metrov globoka. 
Glede na stabilnost klimatskih razmer moremo 
termokras deliti na tri pasove: 
a) južni pas, kjer povzroča otoplitev zadnjih 
desetletij degradacijo merzlote. Njegova južna 
meja se ujemia z južno mejo merzlote. Ob njegovi 
severni meji znašajo pedotemperature v globini 
letnega kolebanja okoli — 1° C; 
* Pas stalno zmrznjenih tal — tako imenovana geo-
kriocona — zavzema okoli 26 o/o vse kopne zemlje. Globina 
mrzlote narašča proti poloma. V severovzhodni Sibiriji do 
600 m, v Kfliiadi do 400 m globoko. 
b) severni pas, ki sega na severu do Severnega 
ledenega morja, na jugu pa do srednje letne pe-
dotemperature — 3° C v coni letnega kolebanja. 
Termokras ne kaže degradacije permafrosta; 
* * 
c) vmesni pas. 
Termokras delijo tudi na cono, kjer izvirajo 
krajevne razlike v sezonskem odtajanju iz povr-
šinske vode (to je cona jezerske tundre), in na 
južnejšo cono, kjer povzroča razlike sončna ra-
dia cija neposredno. 
Nekdaj so nekateri geomorfologi menili, da je 
ves termokras posledica sodobne klimatske oto-
plitve. Čeprav so to mnenje zavrgli, se večina 
strinja s tem, da obstaja ob južnem kraju geo-
kriocone (na severni poluti) cona fosilnega termo-
krasa, ki je ostanek iz zadnje ledene dobe. 
Vendar je klima samo okvir, v katerem nasto-
pajo termokraški pojavi. Da pa v tem okviru 
resnično pride do termokrasa. so potrebni prav 
posebni pogoji, ki so največkrat petrografskega 
značaja. Na skalnih tleli se termokras ne javlja. 
Na Kredarici (2515 metrov) znaša letna tempera-
tura okoli —1,7° C, v Breznih na Triglavskih 
podih sega led do 200 metrov globoko (Brezno pri 
totalizatorju) ali pa celo do 280 metrov globoko. 
(Triglavsko brezno). Tu skalnati kras izključuje 
termokras. Jezerca na Pokljuki in na vrhovih 
Pohorja so sicer zelo podobna termokraškim. 
vendar so barjanskega tipa in ni nobenega doka-
za, da bi bila fosilne termokraške tvorbe. Termo-
kraški pojavi se v pretežni meri javljajo na kvar-
tarnih klastičnih sedimentih in na ravninah, ki so 
tako pogost pojav na obrežjih Severnega ledenega 
oceana. Pogosti s« na rečnih in jezerskih terasah 
in na mladih jezerskih in morskih sedimentih, pri 
katerih prevladujejo gline, ilovice in peski. Na 
evropskem severu je največ termokrasa na lede-
niških kvartarnih sedimentih in to tako na more-
nah kot tudi na organogenih barjanskih tleh. 
Ugotovili so, da je termokras bolj razvit na drob-
nozmatih sedimentih, ki morejo hraniti več talne 
vode. Ciim hitreje se tla v navpični in vodoravni 
smeri spreminjajo, tem boljši so pogoji za termo-
kras. Granulacijske razmere vplivajo tudi na 
globino ¡sezonskega odjajanja. Ob severni Leni se 
je na raziskovalnem poligonu šota sezonsko odta-
jala od 0,2 do 0,4 m, glina od 0,7 do 1,0 m in 
peščeni sedimenti od 1,2 do 1,6 m globoko. Na 
globino odtajanja vpliva tudi debelina snežne 
odeje, ker je pod debelejšo odejo pedotempera-
tura višja. Ugodni za razvoj termokrasa so puh-
ličmi in puhličasti (to je puhlici podobni) sedi-
menti. Eolskih puhlic je v polarnih predelih sicer 
manj, več pa je takih puhličastih peskov, ki so 
nastali zaradi erozije in akumulacije v vodi in 
soliflukcije. Ugodno jie tudi, če so drobne frak-
cije na vrhu in debelejše spodaj. 
Vse te zakonitosti lahko opazimo tudi pri 
študiju krioturbatnih pojavov na slovenskih tleh. 
Zal pri nas nismo sistematično zahirali podatkov 
o krioturbatnih žepih in klinih in zveriženih pla-
steh, ki so se odkrili v glinokopih, gradnji cest, 
jarkov itd. Vtis pa je, da jih najdemo skoraj samo 
2t 
s i 0 2 n o 3 
v glinah in peskih in skoraj nič v kvartarnih 
prodih. Ni dvoma namreč, da so bili ob višku 
ledenih dob celinski predeli Slovenije v območju 
merzlote. 
Depresije na zemeljskem površju pa niso edini 
termokraški pojav. S premikanjem in rahljanjem 
talnih plasti pospešujejo termokraški procesi tudi 
erozijo, abrazijo, soliflukcijo, sufozijske pojave 
(nastale s kemičnimi spremembami v talni osnovi, 
največkrat z izluževanjem sob) in drugimi pre-
oblikovalnimi procesi. Termokraška jezerca, reke 
in morja delujejo na obale in v Sibiriji govorijo 
o posebni termokraški eroziji in termokraški 
abraziji. Obrežja rek in morij pa se rada posipajo 
tudi samo zaradi termokraških procesov. 
V deželah, kjer vlada termokras, zlasti v 
Sibiriji, kjer zavzema merzlota večino ozemlja 
severno od transsibirske železnice, je poznavanje 
termokraških procesov in svojstva merzlote po-
trebno ne le zaradi znanosti, temveč tudi zaradi 
gospodarstva. Termokras in merzlota sta namreč 
za gospodarstvo znatna ovira. V stalno zamrzlih 
tleh ni izvirkbv globinskih voda, in termokraška 
jezera so ponekod edini vir pitne vode. Termo-
kras ogroža vse gradnje. Kurjenje stavb pospešuje 
globinsko odtajanje. Zato se stavbe ugreza jo. 
Tudi pri nekurjenih hišah zidovi radi razpoka jo. 
Vodne in plinske oevi morajo v merzloti vložiti 
V se 'ene večje. Ceste spreminjajo talni toplotni 
t 
režim. Zgodilo se je že. da je iz cestišča nastalo 
rečno korito. Ni čudno, da imajo Sibirci v Jakut-
sku poseben inštitut za raziskovanje merzlote. 
Matični inštitut za raziskovanje merzlote pa je 
v Moskvi. 1 
TEKST K ILUSTRACIJI 
A — Shematični presek sezonsko in trajno zamrznjenih (al 
oh poldnevniku od juga proti severu: 
1 — Sloj sezonsko zmrznjenih tal. 
2 — Sloj sezonskega odtajanja. 
3 — Trajno zamrzli sloj. 
4 — Globinski trajno nezamrzli sloji. 
5 — Ledene žile in plasti. 
6 — Temperatura tal. 
(Po knjigi S. P. Kačurin, Termokarst na territorii 
SSSR, Moskva, 1961.) 
B — Shema posedanja tal zaradi tajanja klinastega ledu na 
Alaski v treh fazah (po Hopkinsu, 1949): 
1 — Sota. 
2 — Drobnozrnata tla. 
3 — Ledeni klini. 
C — Shema posedanja tal pri tajanjn ledenega klina v treh 
fazah (po S. P. Kačurinu, o. c.): 
1 — Sloj sezonskega odtajanja. 
2 — Trajno zamrzla tla. 
3 — Leča žilnega ledu. 
4 — Voda. 
5 — Temperatura sloja, 
Z X 
< 0 
^ N 
UJ Ol Zcn 
< 1 
M z 
O tf 
- s i 
I h 
-RECENTNI TERMOKRAS