Američani pri krških obrtnikih Rimanje za razvoj obrti SlKRŠ.KO — Zveza obrtnih združenj °Venije je prejšnji četrtek, 30. maja. tt|-Pe^a'a na obisk h krškim obr-1 orn uradno ameriško delegacijo, kč)J0j6 v°d'la Diana M. Montgomery, nzul v generalnem konzulatu v grebu, v delegaciji pa je bila tudi ^na-Marie Harington iz Centra za e nar°dna podjetja. Američane je e novim domom obrtnikov najprej ravil predsednik krškega obrtne-Vi|Z^ru^enja Franc Žabkar in predsta-drobno gospodarstvo v občini. j^° rod°šlico ameriški delegaciji je **e*,tudi predsednik krškegaobčin-ine®a 'zvršnega sveta Igor Dobrovnik Di ,°nzu*u izročil plaketo občine. Šo *°r °^rtne zadruge Resa, Metod rU]nc’ Pa je predstavil delovanje zad- 0 ?e, Delegacija si je z zanimanjem e ala dom obrtnikov ter delavnice 1 rtnik°v Ivana Pečariča 'ana. Jožet rj.^'rana Resnika v obrtni coni. Ame-de|ani so Pohvalili zelo lepo urejene riliav'nice 'n dom obrtnikov ter pouda-Pod 3 tUt*' pr' "P*1 najbolje uspevajo CevJetia' k' zaposlujejo do 10 delav- SREČANJE borcev IN MLADINE KRŠKO — Mladina in borci s spo-'nskega območja Žumberak Ivana Mo-a Pirca, Saneta Pustavrha rjanci gano du: Santon ob, Krško praznuje? Sedem dobitnikov letošnjih odličij Mladim zaupajmo in pomagajmo Iz gospodarskih težav pa nas lahko potegnejo le nadpovprečni, je poudaril France Popit na slavju borcev zaščitne enote v Dolgi vasi pri Kočevju _______ KRŠKO — Letošnji krški občinski praznik se je pričel že z J nedeljsko speedway prireditvijo za zlati znak občine. Drevi ob 19. K uri bodo v krški galeriji odprli razstavo akademskega slikarja Jožeta Marinča. DOLGA VAS PRI KOČEVJU — Svečanosti ob podelitvi domicila zaščitni enoti vojnopolitičnega vodstva NOV in POS, kije bi 1 a v soboto, 1. junija, v Doigi vasi pri Kočevju, so se udeležili najvišji medvojni in današnji predstavniki Slovenije, glavni govornik pa je bil predsednik predsedstva Slovenije Franc Popit. Po jutrišnji občinski reviji šolskih pevskih zborov, pričela se bo ob 17. uri, bo v Delavskem-kulturnem domu Edvarda Kardelja slavnostna seja delegatov občinske skupščine in vodstev občinskih družbenopolitičnih organizacij, na kateri bodo sedmim dobitnikom podelili priznanja občine Krško za leto 1985, V soboto, 8.,| k junija, ob 11. uri bo na brestaniškem gradu osrednja republiška proslava ob 40-letnici vrnitve izgnancev. Slavnostna govornica bo članica sveta federacije VidaTom- * šič. V soboto bo v bazenu Celuloze* odprto prvenstvo Krškega v pla-* 'l' vanju. V nedeljo, 9. junija, bodoj * imeli svoj dan gasilci. Ob 9. uri j, bodo proslavo 30-letnice občinske* A gasilske zveze obeležili tudi z ga-* * silsko parado na Trgu Matije*. t Gubca. Pri zgradbi poklicne ga-* silske enote si bo moč ogledati pri- * kaz strokovne in tehnične us-*. * posobljenosti gasilstva v krški* J občini. Predsednik Popit je najprej prevzel raport komandanta Milana Zabukovca — Miloša, nato pa pregledal razvrščene borce nekdanje zaščitne enote ter pripadnike zaščitne enote teritorialne obrambe »Edvard Kardelj — Krištof«, ki nadaljuje tradicije medvojne zaščitne enote vojnopolitičnega vodstva NOV in POS. TEDEN SOLIDARNOSTI Teden od I. do 7. junija je pri nas teden solidarnosti. V teh dneh naj bi se tudi letos posebej spomnili ali izvedli akcije, ki so neprecenljive vrednosti za ljudi, potrebne take ali drugačne pomoči, naj gre za pomoč prizadetim v različnih elementarnih nesrečah ali za pomoč v prostovoljni darovani krvi, ki je rešila že mnoga življenja. Pri nas je sistem solidarnosti dokaj dobro razvit, nikoli pa ne bo predobro, saj je ljudi, ki potrebujejo pomoč, vse več, tako doma kot po svetu. Ko je govoril o mladini, je med drugim poudaril, da je treba pošteno Gospe'. pripravljajo pohod v Po- 1 jamo, kjer bo v soboto, 15. juni f tradicionalno srečanje. Pri . lnsk' konferenci ZSM v Krškem Jau Pnjave za P°hod "POGANA A 85« zbirali do sobote, 8. junija. Metlika: »ZA« šesti jgmoprispevek odst. upravičencev je D|lo za uvedbo samopri- spevka___________________ ^FTl.lKA — Nedeljskega referen-|(a a za uvedbo novegasamoprispev-r metliški občini, že šestega po vrs-udS^ od 5.399 volilnih upravičencev „,,e ezRo 4-976 občanov ali dobrih 92 odstotkov upravičencev. Za uvedbo Prispevka je' glasovalo 3.639 v aov ali dobrih 67 odst. upra-rna1"nnccv’ Proti je bilo 1.225 ali nekaj je hi ^ odst. volilcev, neveljavnih 42 '° * '2 glasovnic, glasovalo pa ni upravičencev ali manj kot 8 odstotkov •A na K k'!lalu P° ur' so zaprli volišče gla ra^nlcnl vrhu, do 11. ure pa so ^sovali na voliščih v Trnovcu, Selih, 0ra r°Vcu, Krasincu, Bojanji vasi, in vas*' ^ercd' vas'' Hrastu ta s- amn' Vas'' konea so bila odpr- tij. arn° volišča v Rosalnicah ter v Metu sr finski kleti in na Pungar- Kier 3 Vo*'^‘h v Gabrovcu in Borštu, Pon V k''a udeležba na referendumu ,. ..0|na, je bilo več kot 92 odst. DOLENJSKI KNJIŽNI SEJEM OSMIČ — Tradicionalno knjižno prireditev so tudi letos pripravili v avli upravne stavbe Krke v Ločni, na njej pa je razstavljenih nad 700 knjižnih novosti slovenskih založb, ki so izšle od lanskega do letošnjega maja. Na ponedeljkovi večerni otvoritvi so se obiskovalci pogovarjali (na posnetku od leve) z režiserjem Vojkom Duletičem, ki je pravkar končal snemanje filma »Doktor« po istoimenskem romanu Janeza Vipotnika, z direktorjem Viba filma Bojanom Stihom,, glavnim igralcem v »Doktorju« Slavkom Cerjakom in s pisateljem Janezom Vipotnikom. Ob tej priložnosti so prikazali tudi nekaj kadrov iz novega Duletičevegafilma. Sejem, na katerem so vse knjige naprodaj, bo odprt do sobote, 8. junija. (Foto: J. Pavlin) Na svečanosti je govoril predsednik predsedstva Slovenije Franc Popit. odgovarjat) na vprašanja, kijih zastavljajo naši otroci in vnuki, ker žele veliko vedeti o naši revolucionarni preteklosti pa tudi o dvomih in zmotah. Mladim je treba pomagati, da bodo nadaljevali revolucijo in da bodo gradili družbo po svoji meri. POBRATENIOBCINI O NADALJNJEM SODELOVANJU ČRNOMELJ — Pretekli teden so imeli v črnomaljski občini srečanje člani predsedstev občinskih komitejev ZK Črnomelj in pobratene Duge rese. Ogledali so si Novoteks v Vinici in Iskro v Semiču, nato pa je v skupnem razgovoru tekla beseda o trenutnih politično-varnostnih, gospodarskih in ostalih razmerah v občini ter o obliki in vsebini nadaljnjega sodelovanja, predvsem v občini ter o obliki in vsebini nadaljnjega sodelovanja, predvsem na gospodarskem področju, ki naj bi bilo tesnejše kot doslej. Sprejeli so tudi dogovor, naj bi posebna skupina v okviru ZK pripravila natančen program nadaljnjega sodelovanja na vseh področjih. Izguba ogroža 10.000 delavcev Na Dolenjskem je v izgubi vse več kolektivov iz negospodarstva_ NOVO MESTO — Letošnje prvo četrtletje je po podatkih SDK Novo mesto končalo z izgubo 45 delovnih organizacij s področja gospodarstva v regiji in 13 tozdov negospodarskih dejavnosti. Skupna dolenjska izguba znaša 3,4 milijarde dinarjev. ie h^V Za samoPr'sPevek, zelo visok Kr. • ta °dstotek še na voliščih na nasnjem vrhu, v Krasincu, Lokvici, “R°rju, v Berečžvasi in še kje. Na D0'l v Gradcu, Križevski vasi in na pt( Jem Suhorju pa je bila večina dp 1 uv<-‘dbi samoprispevka. Če gle-Prn ° ^raJCVnc skupnosti, pa so bili Qr,U Uvedbi samoprispevka le v KS g. Uc> kjer je za samoprispevek Sovalo 42 odstotkov občanov. Spisek izgubarjev je najdaljši v novomeški občini, kjer je med 24 naslovi več stalnih znancev, kot so IMV, Gorjanci, železnica, pridružujejo pase jim še temeljni zadružni organizaciji Straža in Žužemberk, GG — tozd Gradnje Straža, 4 tozdi Pionirja, 2 tozda Cestnega podjetja. Gradbenik Žužemberk, Komunala Novo mesto in Opekarna Zalog. Izgubi v gospodarstvu, ki znaša skupno malo manj kot 3 milijarde dinarjev, je potrebno prišteti še 11 Omilijonov dinarjev izgub v negospodarstvu. Med negospodarskimi izgubarji so: Glasbena šola. »Samomorilska poteza« Čeprav je razprava o paketu deviznih zakonov doslej zajeta več ali manj le gospodarske kroge, dobiva v zadnjem času vse širši razmah. Tako je domala vsem pri nas že jasno, da osnutek zakona o deviznem poslovanju, kakršen je že pripravljen, ne prinaša nič dobrega za izvoznike. In ne samo to, škodi! bi tudi izvajanju dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije. Še več, mnogi slovenski gospodarstveniki se boje, da bi v primeru, če bi bit zakon sprejet, izvoz močno upadel. Seveda bi bila taka poteza naravnost samomorilska, saj vsi vemo. da že zdaj manjka kakšne tri do štiri milijarde dolarjev za uvoz repromateriala. Več kot jasno pa bi moralo biti vsem, da nobena še tako učinkovita administracija ne more nadomestiti pobude združenega dela. torej ekonomije. Skratka, zaplet je tu in rešiti ga bo treba kot zgolj in čislo ekonomsko ali tehnično vprašanje, brez kakršnihkoli primesi, ki bi lahko kazale na nekakšne mednacionalne spore. In pri vsem tem ostajajo sklepi in pobude slovenskega in hrvaškega izvršnega sveta ter obeh skupščin zgolj delovno gradivo, ki naj pripomore k razjasnitvi teh vprašanj. J. SIMČIČ Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, novomeška bolnišnica, skupne službe zdravstvenega centra in Krkin tozd Zdravilišča. V vseh izgu-barskih delovnih organizacijah je kar 8874 zaposlenih. V trebanjski občini imajo na listi izgub 12 imen, od tega je 7 gospodarskih kolektivov: IMV—tozd Mirna in IGK Račje selo sta že več let na tem sezna- • Po oceni strokovnjakov SDK je položaj regijskega gospodarstva slab, ne pa kritičen, razen v primeru IMV, pri negospodarskih dejavnostih pa je zdravstvo trenutno v najslabšem položaju. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, daje zaradi trenutnih izgub majava socialna varnost blizu 10.000 delavcev dolenjske regije. mu, poleg teh pa so'še Trimo—tozd J K P, Kmetijsko gospodarstvo Slovenska vas, 2 tozda Komunalnega in gradb. podjetja, Putnik Trebnje. Med ustanovami pa so z izgubo v prvem trimesečju poslovale osnovne šole Trebnje. Mirna in Mokronog, Zdravstveni dom Trebnje in Vzgojno-varstveni zavod. V celotni občini je za 254 milijonov dinarjev izgub, s tem pa je prizadetih 1.186 zaposlenih. Ob koncu tedna se bo vreme poslabšalo. Ko je govoril o položaju v gospodarstvu, pa je opozoril, da moramo veliko bolj dosleno in usklajeno uresničevati stabilizacijski program. Bodočnost je treba graditi na najboljših organizacijah združenega dela in ne na slabih. »Če voz zapelje v blato, katere konje bo voznik vpregel? Lene ali pridne in močne?« seje vprašal ter dodal, da se je potrebno opreti na delovne in ustvarjalne sile v proizvodnji, znanosti in drugod, ne pa prepuščati vsega državni administraciji, ki je v veliki meri prispevala h krizi, v kateri smo. Po govoru predsednika Franca Popita je predsednik občinske skupščine Kočevje Jože Novak podelil domicilno listino predsedniku skupnosti borcev zaščitne enote Milanu Zabukovcu — Milošu ter pripel na prapor spominski trak. Za zaključek • Svečanosti ob podelitvi domieila zaščitni enoti v Dolgi vasi pri Kočevju so se med drugim udeležili tudi nosilci medvojnih in današnjih odgovornih dolžnosti: Andrej Marinc, Sergej Kraigher, Lidija Šentjurc, Pepca Kardelj, Vida Tomšič, Zdenka Kidrič, Ivan Maček — Matija, Bogo Gorjan, Zoran Polič, Bogdan Osolnik ter številni borci, generali in narodni heroji. uradnega dela svečanosti pa so v bogatem kulturnem programu nastopili vojaki iz Ribnice, pionirji in mladina iz Kočevja ter delavska godba iz Kočevja. Po svečanosti je bilo tovariško srečanje. J. PRIMC JUBILEJ METLIŠKE GODBE METLIKA — Letos praznuje metliška godba na pihala — vodi jo Stanko Križ — 135-letnico plodnega delovanja. V počastitev jubileja so imeli že kopico prireditev, načrtujejo jih pa še nekaj. Tako bo 6. julija na grajskem dvorišču Belokranjskega muzeja koncert, ki mu bo sledila zabava. Zasluženi denar bodo porabili za nakup letnih uniform. Občina Črnomelj ima na gospodarskem področju za 146 milijonov dinarjev izgub v 8 delovnih organizacijah; te so: dva tozda TAM—Belt, tozd IMV Črnomelj, GG—Gozdarstvo, Cestno podjetje—tozd Vzdrževanje, GOK—tozd Obrt in dva tozda Integrala. Tem pa se pridružuje še Zavod za izobraževanje in kulturo le s 50.000 dinarji izgube. Metliška občina ima za 19 milijonov dinarjev izgub, od tega nad 15 milijonov Pionirjev tozd Gradena operativa, preostala vsota pa odpade na osnovno šolo Podzemelj in Zdravstveni dom Metlika. ni BERITE DANES! na 2. strani: • Devizni gangsterizem na 3. strani: • Predlog: ukrep družbene ga varstva^ v TZO Suh krajina na 4. strani: • Poceni dobrega vina več na 7. strani: • Vzpon posavskih godbenikov na 9. strani: • Pranje obvez ne bo rešilo zdravstva na 17. strani: • Športno srečanje pobratenih Na 24. strani: • Kraške jame brez odpadkov O rganizatorji so za jur-jevanje in kresovanje, ki bosta 8. in 9. junija v Črnomlju, pripravili vrsto novosti ČRNOMELJ—V soboto, 8., in v nedeljo, 9. junija, bo v Črnomlju že triindvajsetič zapovrstjo tradicionalna kulturno-turistična prireditev jurjevanje s kresovanjem, za katero so letos člani posebne skupnosti za jurjevanje pripravili še posebno pester program z mnogimi dopolnitvami in novostmi. Obiskovalci bodo lahko kupili tudi izdelke domače obrti, postreženi pa bodo z belokranjskimi specialitetami. V soboto se bo ob 18. uri začel v jurjevanjski dragi koncert belokranjskih tamburašev, ob 19.30 pa bo časopis »Delo« v okviru svojih poletnih akcij pripravil poletne igre na belokranjski način. Ob 20.30 se bo pričelo kresovanje z belokranjskimi kresnimi pesmimi, in običaji, kakršno poznajo obiskovalci že vrsto let. V nedeljo bodo Črnomaljce ob 8. uri zbudili piskači, otroci, ki bodo z rogovi iz lubja tekali po črnomaljskih ulicah. Uro pozneje se bo po Črnomlju pričel sprevod zelenega Jurija, ki se bo zaključil s plesi pred gradom. Ob 11. uri se bo pred hotelom s koncertom prestavila črnomaljska godba na pihala, ob 14. uri pa se bo v jurjevanjski dragi začelo tradicionalno jurjevanje, _na kat.erem bodo nastopile vse belokranjske folklorne skupine, razen metliške, ki bo gostovala v Italiji, in dragatuške, ki trenutno ne deluje. Kot gostje pa se bodo predstavili folkloristi iz prekmurskih Križevcev. Oba dneva bo po prireditvi igral ansambel Maj z Ireno Tratnik. B. M. OSREDNJA PROSLAVA V BRESTANICI — Republiška konferenca SZDL, republiški odbor ZZB NOV Slovenije, skupščina in družbenopolitične organizacije občine Krško ter krajevna skupnost Brestanica vabijo v soboto, 8. junija, ob 11. uri na osrednjo proslavo ob 40. obletnici osvoboditve in vrnitve izgnancev in internirancev ter političnih zapornikov, ki bo na gradu Brestanica. V kulturnem programu bodo sodelovali mešani pevski zbor Viktor Parma iz Krškega, mešani pevski zbor DKD svoboda iz Brestanice, pihalni orkester tovarne Djuro Salaj iz Krškega in recitatorji. Po proslavi bo družabno srečanje. KONČNO BAZEN V SEVNICI — V soboto so končno le odprli nov kopalni bazen. Naložba je veljala 95 milijonov dinarjev, bazen ima olimpijske mere, vodo v njem pa dogrevajo z industrijsko paro iz Kopitarne. Denar zanj so prispevali delovni ljudje prek samoupravnih interesnih skupnosti. V soseščini bodo kasneje zgradili še rekreacijski center za t.i. male športe. V kulturnem sporedu ob otvoritvi bazena so sodelovali sevniška godba na pihala, boštanjska folklorna skupina, decet osnovne šole Savo Kladnik in dekliška plesna skupina. (Foto: A. Železnik) - *» * 4A«s A. »VA ,’Vv-V 5 N/.s' 5*1 jt. ^ A \ 't •.'/ Št. 23 (1869) Leto XXXVI NOVO MESTO četrtek, 6. junija 1985 Cena: 50 din I3. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI YU ISSN 0416-2242 Dobri odnosi Srečanje predstavnikov verskih skupnosti NOVO MESTO — Odnosi med verskimi skupnostmi in samoupravno družbo so dobri in se razvijajo v sprejetih okvirih delovanja teh skupnosti, kar zagotavlja zdrave temelje za naprej, To je temeljna ugotovitev, ki sojo večkrat izrekli na majskem srečanju, ki ga v novomeški občini prirejajo namesto običajnega novoletnega srečanja predstavnikov verskih skupnosti, ki delujejo na območju novomeške občine. Srečanje je bilo v torek, 28. maja, v prostorih Dolenjskega muzeja. Po uvodnem nagovoru Borisa Dularja, predsednika koordinacijskega odbora, je govoril predsednik verske komisije Matevž Franko, ki je odnose ocenil kot korektne in brez konfliktov. V imenu predstavnikov verskih skupnosti je govoril stopiški dekan Edvard Eberl, katerega ocena se ni kaj dosti razlikovala od prejšnje. Predstavniki verskih skupnosti so se nato seznanili s položajem novomeške občine z vidika sred-njegočnega in dolgoročnega razvoja, pri čemer so, razumljivo, pokazali največ zanimanja za vprašanja, ki se tičejo položaja cerkve. Spregovorili so tudi o varstvu sakralne kulturne dediščine in kaj bi se na tem področju še dalo storiti. Srečanje so zaključili z ogledom stalne razstave v Jakčevem domu. Potrebujemo več strokovnjakov f Usposobiti je treba ljudi — Občinske raziskovalne skupnosti sp potrebne Svetovna in seveda domača gospodarska kriza sta nas trdo poučili, da moramo narediti nekaj bistveno drugačnih korakov v našem nadaljnjem razvoju, če se hočemo uspešno vključiti v mednarodno delitev dela in ustvariti večji dohodek z izvozom industrijskih izdelkov, nelesurovin in polsuro-vin kot doslej. Najpomembnejši »nauk« je, da moramo predvsem zmanjšati znanstveno in tehnično zaostajanje za razvitim svetom, torej okrepiti lastno znanje in ga uspešno prenašati v proizvodnjo. Za to pa je potrebno dvoje: usposobljeni kadri in sodobna raziskovalna oprema. Republiška raziskovalna skupnost načrtuje že naslednje leto temeljit preobrat in začeti ob temeljnih raziskavah usposabljati inovativne kadre, ki bodo sposobni prevzeti odgovornost za izvedbo razvojnih projektov. V SOBOTO PO POTEH 2. GRUPE ODREDOV IVANČNA GORICA — Odbor pohoda po poteh 2. grupeodredov pri krajevni konferenci SZDL Ivančna gorica vabi mladino, kolesarje in druge občane, da se v čim večjem številu udeležijo tradicionalnega, 7. pohoda po poteh 2. grupe odredov, ki bo letos še posebej slovesen, saj bodo z njim počastili 40-letnico osvoboditve in zmage nad fašizmom. Pohod bo to soboto, 8. junija, s pričetkom ob 9. uri na ploščadi OF v Ivančni gorici. Po otvoritvi bodo ob 9.30 odšli na pohod kolesarji, pol ure za njimi tekmovalne ekipe, še pol ure .kasneje pa bo začetek množičnega pohoda. O tej strateški opredelitvi in o stanju raziskovalne dejavnosti v posameznih občinah, o delu občinskih raziskovalnih skupnostih, zatikanjih v delegatskem sistemu in o raziskovalnih jedrih v dolenjskem in posavskem združenem delu so govorili na regijskem posvetu o raziskovalni dejavnosti, ki sta ga v petek, 31. maja, v Novem mestu pripravila medobčinska sveta SZDL za Dolenjsko in Posavje. O pomembnosti znanja in raziskovalne dejavnosti so bili enakega mnenja prav tako, da je v ta namen treba prerazporediti sredstva, ugotavljali pa so, da je to spoznanje v nekaterih okoljih še vedno prešibko. Ne nazadnje se nezainteresiranost odraža tudi v teža- vah, ki jih imajo skupščine občinskih raziskovalnih skupnosti z nesklepčnostjo. Kljub nekaterim pomislekom, da so te skupnosti odveč, so se v Posavju in na Dolenjskem izkazale kot potrebne, če drugega ne, so s svojimi programi spodbujale raziskovalno dejavnost, pomagale pri nastajanjužal še preredkih raziskovalno-razvojnih oddelkov v delovnih organizacijah in s posameznimi nalogami pove/ovale domače strokovne kadre z univerzitetnem in drugim vrhunskim kadrom, da o njihovi vlogi pri pripravi planskih dokumentov niti ne govorimo, saj morajo temeljiti na zares strokovno pretehtanih osnovah. Čeravno sklepov na posvetu niso sprejeli, so se izrekli za krepitev materialne osnove raziskovalnih dejavnosti in načrtovano usposabljanje inovativnega kadra- M. MARKELJ Brez študije se premalo ve V Posavju se bodo le lotili Srednje šole brez skupne analize kadrov — strahu pred vpisi NAJBOLJŠI PROIZVODNI DELAVEC — Na slavju ob 40-letnici Gozdnega gospodarstva v Padežu so razglasili tudi najboljšega proizvodnega delavca podjetja za leto 1984. Priznanje je prejel Anton Zupančič iz TOZD I ransport in gradnje (na sliki), ki je normative presegel za 26 odstotkov, imel je največ opravljenih delovnih dni in nobene ure bolniške. (Foto: J. Pavlin) KRŠKO — Na zadnji seji medobčinskega sveta SZDL so pregledali, kako je s programi usmerjenega izobraževanja v posavski regiji in z zaposlovanjem. Kadrovska sestava zaposlenih je še vedno pod republiškimi povprečji. Sekretar medobčinskega sveta ZK Valentin Dvojmoč je ob tem opozoril na naloge prestrukturiranja gospodarstva v novih planskih dokumentih. V nekaterih kolektivih ravnajo kratkovidno, ko zopet ljudi le priučujejo. Usmeritev na zahtevnejšo proizvodnjo bo morala graditi tudi na zahtevnejših profilih kadrov. Posavske srednje šole vključujejo okrog 52 odst. mladine, ki konča osemletko. Opažajo, da je mnogo učencev iz sosednjih regij. Razlpg je v nekaterih primerih prav enostaven: boljše prometne zveze. Vsaj osrednja posavska mesta bi zato morali med seboj bolje povezati z avtobusnimi zvezami. Najbolj poklicani so že pred časom vrgli puško v koruzo, ko je šlo za pripravo kadrovske analize v Posavju. Na tem sestanku je bilo ponovno ugotovljeno, da bi potrebovali pri sestavi ostalih planov ravno to študijo. Navsezadnje je škoda, da od skupne regijske akcije še ni haska, saj bi krška občina, ki je to nalogo nameravala sprva izpeljati zase, sicer analizo že imela. V sodelovanju s klubom posav- Praznik delavcev »zelene tovarne « Štiri desetletja GG Novo mesto in 35-letnica samoupravljanja — Podelili plakete _______________GG in pokale proizvodno-športnim tekmovalcem NOVO MESTO.— Pri lovski koči v Padežu, sredi gozdov pod Gorjanci, so v soboto, 1. junija, dolenjski gozdarji počastili 40-letnico GG Novo mesto ter 35-letnico uvedbe delavskega samoupravljanja. Srečanje delavcev so popestrili s tradicionalnim proizvodno-športnim tekmovanjem. Ustanovitev Gozdnega gospodarstva sega v maj 1945, ko je gozdni nadzornik Danijel Adamič od načelnika gozdarskega odseka pri SNOS Franja Sevnika prejel nalog, da organizira gozdno upravo v Straži, ta pa naj bi zajemala v celoti gozdove bivše gozdne uprave v Straži in deloma gozdove v predelu Kočevskega Roga. Hkrati so bile ustanovljenegozdneup-rave v Soteski, Novem mestu in Črnomlju. Korenine ustanovitve pa segajo pravzaprav že v sam začetek NOB, saj so se številni gozdarji že leta 1941 priključili vrstam borcev za osvoboditev domovine. Mnogi med njimi so gozdarsko orodje zamenjali s puško in imeli velike zasluge tudi pri gradnji prvih bolnišnic na Rogu. Takoj po vojni so gozdarji veliko pripomogli pri obnavljanju porušene domovine. Veliko pove podatek, da so samo leta 1949 posekali 532.000 m ' lesa. sedaj pa na leto posekajo le polovico te količine. S sečnjo ustvarjeni denar se takrat ni vračal v gozdove, zato so bili v poznejših časih potrebni toliko večji napori, da so se nastale rane v gozdovih zacelile. Danes dolenjski gozdarji gospoda- Devizni gangsterizem To je zgodba o tem, kako tisti, ki dela, razpolaga z rezultati svojega dela. Tokrat so rezultati dela devize, zgodba pa je, žal, resnična. Do lani so imele delovne organizacije devizne račune, na katere se je stekalo 46 odst. od ustvarjenih deviz, ostalo pa je šlo za tako imenovane skupne potrebe Sedaj je razpolagalna pravica še manjša in znaša za tekstilne delovne organizacije 40 odst., deviznih računov pa nimajo več. Tako sedaj tudi teh 40 odst. ustvarjenih deviz delovne organizacije dobijo plačane v dinarjih, in to po tečaju, ki velja na dan priliva. Kam gredo njihove devize oziroma tistih 40 odst., ki jih sedaj dobijo plačane v dinarjih, ne vejo, in kot pravijo v metliškem Kometu, niti ne smejo vprašati. Menda celo v banki zatrjujejo, da ne vedo. Imajo pa delovne organizacije za teh 40 odst. deviz, ki so jim jih velikodušno odkupili v dinarjih, razpolagalno pravico. Se pravi, da zanje spet dobijo devize, ko jih potrebujejo. Tukaj pride do prve barabije. Svoje devize mora sedaj delovna organizacija nazaj odkupiti, a ne po tečaju, po katerem je dobila pred tem plačane, ampak po tistem, ki velja na dan nakupa. Torej za svoje devize plača tečajne razlike. V urejeni družbi, kjer veljajo pošteni poslovni odnoši, bi seveda te razlike mora! plačati tisti, ki je te devize uporabi! ali jih la čas obračal, ne pa tisti, ki jih je s svojim delom zaslužil in jih večino hočeš nočeš že odstopi! državi. Menda so se v delovnih organizacijah s tem že nekako sprijaznili, kar je še dokaz več, kako veliko je njihovo potrpljenje. Kako to potrpljenje izkoriščajo, pa govori drugi del zgodbe. Ko ostanek svojih ustvarjenih deviz delovna organizacija potrebuje, jih odkupi nazaj in pri tem, ne kriva ne dolžna, plača še tečajne razlike, da banki nalog, naj te devize nakaže njenemu tujemu partnerju. Banka 4>a lega naročila ne izvrši takoj, pač pa šele po določenem času, medlem pa se seseda vrednost deviz spet poveča. In tudi te tečajne razlike si upa banka zaračunati delovni organizaciji! Se pravi: tisti, ki je devize s svojim delom zaslužil, je najmanj trikrat krepko tepen. V banki se izgovarjajo, da ne morejo takoj nakazati deviz, ker jih nimajo, kam so jih dali, pa ne povejo. V metliškem Kometu so zalo sklenili, da teh drugih, neupravičenih tečajnih razlik ne bo do plačevali. A. BAR! LU rijo na območju 5 dolenjskih občin. Velika »zelena tovarna« se razprostira na 81.500 ha, kar predstavlja polovico celotnega območja. V 40-letnem obdobju so dolenjski gozdarji posekali 11. milijonov mMesa. Ker so bile lesne zaloge pred 40 leti manjše kot danes, lahko rečemo, da bi bile vse zaloge posekane, če ne bi v teh letih pametno gospodarili in pogozdili skoraj 6.000 ha, pri čemer so porabili 20 milijonov sadik, ki so bile vzgojene v lastnih drevesnicah. Gozdarji so v teh štirih desetletjih zgradili tudi 450 km gozdnih cest in razvili še veliko stranskih dejavnosti. Na svečani proslavi, kjer je o prehojeni poti govoril direktor Jože Petrič, zatem pa so kulturni program pripravili pionirji podružnične osnovne šole Birčna vas in Dolenjski oktet, so podelili vrsto priznanj jubilantom in delovnirh organizacijam. Tradicionalna priznanja so podelili tudi najboljši TOZD. Letos ga je prejela TOZD Gozdarstvo Črmošnjice. • Najboljši proizvodni delavec v preteklem letu je postal Anton Zupančič, delavec TOZD Transport in gradnje. Zlato plaketo GG so prejeli: Jože Petrič, Mirko Bajt, Danilo Kure, Jernej Piškur in Franc Repar. Srebrne plakete pa: Anton Klepec, Stanislav Koncilja, Boža Miklič, Jože Pogačnik, Mijat Poplašen, Alojz Puhan in Alojz Serini. Bronaste plakete: Franc Čibej, Mate Dražetič in Vinko Rabzelj. Proizvodna in športna tekmovanja organizirajo delavci GG že od leta 1977. Tekmovalci so se med seboj pomerili v sekaških, šoferskih in športnih disciplinah. Najboljši so prejeli pokale in priznanja in bodo dolenjske gozdarske barve zastopali na republiškem tekmovanju, ki bo 14. in 15. junija v Lipici. Rezultati — sekaške discipline: 1. Jože Grandovec (Sraža) 2. Domine Krese (Podturn) 3. Anton Anžiček (lok Novo mesto), 4. Izidor Fink (Sraža), 5. Dušan Gašpcrič (Sraža), 6. Silvo Krese (Podturn), ekipno: 1. TOZD Stražit, 2. TOZD Podturn, 3. TOZD Črnomelj. Šoferji: 1. Vinko Rabzelj, 2. Viljem Volf. Žah — ekipno: TOZD Straža, posamezno: Janez Sašek (JJSSS). Streljanje — ekipno: Tozd Črnomelj, posamezno: Burazer (TOK Črnomelj). Kegljanje — ekipno: TOZD Črnomelj, posamezno: Fink (Podturn). Met krogle — ekipno: TOZD Straža, posamezno: Mujarič. Vlečenje vrvi: TOZD TG. J. PAVLIN kih študentov izdelujejo tudi analizo, kako se mladina po končanem študiju vrača v domače občine. Razveseljivo je, da šole usmerjenega izobraževanja glede vpisa nimajo težav. V Brežicah med razpisi ni bilo pedagoške usmeritve, kar pomeni, da tega programa poslej ne bo več. Sliši se že vse glasnejše opozorilo, da se utegne to še maščevati. To po drugi strani ne pomeni, da iz usmerjenega izobraževanja nebo več šolnikov. Na kraju šolanja bodo namreč učenci s takšnimi nagnjeni lahko sledili dodatnim predmetom. A. ŽELEZNIK ZA DRAGE INSTRUMENTE NOVO MESTO — V sklad za drage medicinske instrumente pri OO RK so prispevali: krajevni odbor ZVV1 Novo mesto 20.000 din ob prenehanju delovanja organizacije, krajevna organizacija RK Tribuče 5.000din namesto obdaritve za dan žena, družina Florjančič iz Otočca 35 3.500 din namesto venca na grob pokojnega Avgusta Flr-ojančiča, KZ Krka, tozd Brazda, 4.000 din za inkubator. Vsem darovalcem iskrena hvala! CERKLJE OB KRKI — Sloves-nostimi, kijih prirejajo letalci v maju, se vsako leto pridružijo obiskovalci iz vseh treh posavskih občin. Posnetek je z nedavnega podeljevanja plaket, priznanj in pohval na letališču. Najboljšim vojakom in starešinam stjt jih izročila Zvonko Kramer in Nedeljko Ivkovič. (Foto: J, Teppey) PODELILI PLAKETE DRUŠTVA EKONOMISTOV SLOVENIJE NOVO MESTO — Upravni odbor Društva ekonomistov Dolenjske je na nedavni seji razpravljal o svojem delu in sprejel delovni program do jeseni. Najprej bo skupaj z Društvom finančnih in računovodskih delavcev pripravil okroglo mizo o problemih računalniško zasnovanih informacijskih sistemov, ki bo 10. junija ob 10. uri v hotelu Grad Otočec. Nato namerava društvo obiskati društvo ekonomistov v Celju, da se seznani z njihovim delovanjem in izmenja izkušnje. Pripravilo pa bo tudi nekaj posvetov o žgočih problemih, ki tarejo naše gospodarstvo. Predsednica društva tov. Joža Miklič je podelila plakete Društva ekonomistov Slovenije. Za večletno prizadevno delo v gospodarstvu in samem društvu so prejeli zlate plakete: Janez Zafred, Stane .Škufca, Miha Hrovatič, Slavko Zirkclbach, Marjan Simič. Sergej Thorževskij, Joža Miklič in Janez Gabrijelčič iz Novega mesta ter Jože Jankovič iz Metlike, srebrne plakete pa Martina Čosič iz Novega mesta Alojz Rožman in Janez Kure iz Črnomlja ter Mia Novak iz Trebnjega. K. K. te NASA ANKETA Za zdravje zadnji dinar Naše zdravstvo se je po nekaj letih težav znašlo v hudi krizi. Nekajletno omejevanje sredstev za skupno porabo in v tem okviru tudi za zdravstvo je naredilo svoje. Še nikoli nismo bili tako resno kot sedaj postdvljeni pred dejstvo: ali damo zdravstvu več denarja ali po bo to moralo ukinjati nekatere pravice. Zdravstveni standard pa je na Dolenjskem tako ali tako že padel, saj s skoraj povsem izrabljeno opremo ni pričakovati storitev vrhunske kvalitete. Pa to ni edina posledica pripiranja denarne pipice za zdravstvo. Kaj zdaj? Delavci se bodo v kratkem odločati, ali bodo dali za zdravstvo večali ne. Ker zdravje prav vsem zelo veliko pomeni, bodo ljudje — tako govori tudi večina v današnji anketi — gotovo le pripravljeni prispevati več, čeprav jim »gredo v nos« posamezne nepravilnosti. ADAM VAHČIČ, delavec v SOP Krško: »Sploh ni fraza, ko govorimo, daje zdravje naše največje bogastvo. Sami se tega seveda najpogosteje zavemo prepozno, šele tedaj, ko moramo iskati pomoč zdravnikov. Menim, daje zdravstvo zadnje, kjer bi lahko občutili stabilizacijo. Pri zdravju človeka ne bi smeli škrtariti. Dobro nagrajeno zdravstveno osebje in primerno opremljene ustanove pa so jamstvo, da bi več in bolje naredili. Ne bi imel nič proti večji prispevni stopnji za zdravstvo, ki je zares v zagati.« IGNAC REGOVIČ iz Dobove: »Oseb-no sem za zdravstvo še vedno pripravljen prispevati več, čeprav je stopnja, ki j° plačujemo pri nas, višja kot v večini drugih slovenskih občin. Denar, ki smo ga do zdaj dajali dodatno v obliki samoprispevka, je pripomogel k napredku, saj smo dobili zelo lep zdravstveni dom, zdaj pa dograjujejo še bolnišnico. Zavarovanci želimo le to, da bi se brežiško zdravstvo bolje organiziralo.« ANČKA JAKOFČIČ iz Metlike: »Če bi bilo res potrebno, sem za zdravstvo pripravljena dati še več in prepričana sem, da tako mislijo tudi drugi. Seveda pa upravičeno pričakujemo, da bi bile potem stvari v zdravstvu bolj urejene, da bo v bolnicah in zdravstvenih domovih več sodobnih aparatov in naprav, da bomo pri zdravniku manj čakali. Smo pripravljeni dati, samo da se ve, kam in za kaj, nikakor pa ne za to, da se bo širila administracija.« VIDA PEZDIRC, tajnica generalnega direktorja Belta: »Zelo malo hodim k zdravniku in tudi probleme v zdravstvu kaj malo poznam. Če je za zdravstvo izhod iz 'stiske večja participacija, potem temu ne nasprotujem, saj zdravnike potrebujemo in brez zdravstva ne moremo biti. Sicer pa razumem stisko zdravstva, saj ravno tu stroški tako strmo naraščajo, da jih je težko dohajati in pokriti.« JELKA KOLAR predsednica zbora uporabnikov sevniške zdravstvene skupnosti: »Nepravično bi bilo, če bi morali delovni ljudje naše občine za zdravstvo dajati še večje denarje, saj plačujemo že vsa leta eno najvišjih prispevnih stopenj v republiki, občinska zdravstvena skupnost pa se kljub temu ne more izkopati iz izgub. Povrhu smo najskromnejši po porabi na zavarovanca, med najnižjimi po bolniški itd. Vsa leta se borimo za večjo republiško solidarnost, vendar je bila odločitev v skupščini republiške zdravstvene skupnosti žiti spet preložena.« FRANC LOVŠIN, tajnik občinske zdravstvene skupnosti Ribnica: »Po mojem mnenju za zdravje mora biti denar, čeprav gre zanj zadnji dinar. Prepričan sem, da so podobnega mnenja tudi ostali občani-Nisem pa za to, da bi zaradi varčevanja bile zdravstvene storitve slabše ali celo polovične. Zdravstvena storitev mora biti popolna in kakovostna.« DANICA HOČEVAR, uslužbenka v kemični tovarni v Kočevju: »Storitve ne. smejo biti slabše. Mislim predvsem na čakalno dobo v ambulantah. Če bi začeli zdravniki zjutraj prej delati, bi že s tem delno zmanjšali stroške. V zdravstvu pa bi morali poiskati tudi druge notranje rezerve. Šele potem, ko bodo tudi te izkoriščene in če bo šlo kljub temu zdravstvu še slabo, sem pripravljena globlje seči v žep.« BOJAN PUREBER, referent za SLO in DS pri SKS Novo mesto: »Zdravje je prvo, in če je denar za kulturo in drugo, se mora najti tudi za zdravstvo. Za pokrivanje d-gub v zdravstvu je treba najti sredstva kje drugje, in ne vedno iz žepa bolnika, ki jc ob bolezni že trikrat oškodovan. Ob p°' večani participaciji bi bili najbolj prizade?1 upokojenci in mlade družine. Varčuje se vedno pri nabavi sodobnejše opreme, tdr ravniki pa ne varčujejo pri plačah. Če bi se v zdravstvu ustrezneje organizirali, bi bilo problemov manj, denarja pa več.« JOŽE NOVAK, poslovodja Dolenjkine Železnine v Mokronogu: »Jaz ne hodim dosti k zdravnikom. Vendar starost nikoli ne prihaja sama in bojim se, kaj bo, ko bom starejši. Ko poslušam, kako bo v prihodnje, bi rekel, da bi bilo lepo, ko bi zdravstvene storitve vsaj ohranili na sedanji ravni. Zlasti za osnovno zdravstvo bi si to želel. Jasno pa jc. da bo potrebno za to več sredstev.« DOLENJSKI LIST št..23 (1869) 6. junija kmetijstvo Komaj zavrta pozidava zemlje Prostorski plan novomeške občine v ponovni izdelavi, ker prejšnji ni bil dovolj »kmetijski« — Plan kmetijske zemljiške skupnosti za leto 1985 sprejet NOVO MESTO — Občinska kmetijska zemljiška skupnost je v letu 1984 razpolagala z nekaj več kot 10 milijoni dinarjev, kar je le 87 odstotkov planiranih sredstev. Zaradi tega niso zaključene že začete akcije za odstranjevanje kamenja na nekaj mestih v občini. V skladu z razpoložljivimi sredstvi so seveda krojili porabo. Hidromelioracije so finančno uresničili le tričetrtinsko, agromelioracije pa 62-odstotno. Ker so bili za melioracije že načrtovani nizki zneski, skupnost s svojimi prihodki ni sposobna večjih akcij na področju urejanja kmetijskih' zemljišč. Po planu, ki ga je skupščina .kmetijske zemljiške skupnosti sprejela 27. maja, naj bi skupnost letos imela na voljo 17,364 milijona^dinarjev. Dokončna bo hidromelioracija Dob-ruške gmajne in območja Maruije, končno se bo začela hidromelioracija Mokrega polja, dokumentacijo pa bodo pripravili za hidromelioracijo doline Radulje ter idejno zasnovo takšnega posega na Grobeljski gmajni. Za agromelioracije je v letošnjem planu Birčna vas s 322 in Dolž s 352 hektari, dokumentacijo za takšno ureditev kmetijskih zemljišč pa bodo pripravili za Globodol, Gornji Križ v neutemeljene GOVORICE DRaŠKOVEC — Na aprilskem Usedanju novomeške občinske skupščine je delegat zahteval pojasnilo Slede govoric, da na združenem poses-tVu Draškovec hleve praznijo in v njih neprimerno skladiščijo žitarice. Zad-ruga je glede tega dala uraden odgovor, v katerem piše, da dva od pe-hh hlevov na Draškovcu res uporabljajo za skladiščenje žitaric. Preusmeril so namreč rabo zemljišč za pride-avo krušnih žit, ob tem pa zmanjšali Pridelavo krme in obseg reje govedi, tostori za skladiščenje žit pa so bili strokovno pregledani in skladiščenju astrezajo. Pregled so opravili kmetijski inšpektorji iz medobčinske inšpek-clJe ter strokovnjaki Žita Ljubljana. [novomeške tržnici j N°Vo MESTO — Sezona prodaje n nakupa raznovrstnih sadik se na tr-nici še Vedno pozna. V ponedeljek. 3. n,ja, je bilo obilo tovrstne ponudbe, I? ajaH pa so še berivko po 200 din 1 °gram, jajca po 22 din, paradižnike 0 400 din, češnje po 230 din, jagode r ° din, kumare po 160 din kilog-je bf^ ^ °brtniškem delu tržnice pa 0 največ zanimanja za razmero-obl -Cenene triko majice in letna O • » v v o e j m is ca NOVO MESTO — Naponedelj-kovem sejmu so rejci ponujali 110 Prašičev, starih 7 do 10 tednov, in 220 prašičev, starih 10 do 12 tednov. Prodali so vsega 117 Prašičev, mlajše po 6.000 do 8.000 djn, starejše pa'po 8.000 do 10.000 din- Kmetje šo prignali tudi 18 glav goveje živine. Prodali so jih poledico. Voli so bili po 190 do 200 din "Ingram žive teže, krave po 140 do 50 din, mlada živina pa po 200 do 210 din. »REŽICE — Na sobotni sejem sp rejci pripeljali 314 prašičev, sta-rllt do 3 mesece. Lastnika je menjalo 206 živali. Kilogram žive teže J* stal 350 din. Predlog: ukrep družbenega varstva v TZ0 Suha krajina Predlaga ga družbeni pravobranilec samoupravljanja zaradi motenj v samoupravnih odnosih__ NOVO MESTO — Ker preventivno delo pri ureditvi razmer v Temeljni zadružni organizaciji Suha krajina očitno ni uspelo, predlaga pravobranilec samoupravljanja začasne ukrepe družbenega varstva. Delegati občinske skupščine bodo. o tem sklepali na junijskem zasedanju. TZO Suha krajina je ob prvem trimesečju lani in letos poslovala z izgubo (lani 1,14 milijona, letos 1,58 milijona dinarjev), to pa je bil razlog za zaostrovanje odnosov s skupnimi službami na ravni KZ Krka Novo mesto. Ob lanskem primeru so celo družbenopoli- • Zaradi bistvenih motenj v samoupravnih odnosih, neurejenih samoupravnih aktov in kršenja določil republiške resolucije družbeni pravobranilec samoupravljanja predlaga ukrep družbenega varstva. Po tem predlogu naj bi odstavili poslovodni organ in začasno omejili nekatere samoupravne pravice za dobo enega leta. Medtem naj bi novo voustvo razmere in odnose čimprej uredilo. tične organizacije in zadružni svet TZO dali pobudo za izločitev iz sestave KZ Krka. Prav zaradi tega je junija lani družbeni pravobranilec samoupravljanja zahteval skupno sejo zadružnega sveta TZO in delavskega sveta delovne skupnosti skupnih služb, da bi spore razčistili in uredili. Do tega zasedanja je prišlo šele 10. septembra 1984, vendar so ugotovili, da ni pogojev Za izločitev. Obe strani pa sta bili zadolženi, da medsebojne odnose uredita in zlasti vsi skupaj delujejo za krepitev kmetijske proizvodnje v Suhi krajini. Odnosi so se ponovno zelo zaostrili ob letošnjem periodičnem obračunu, ko seje v TZO Suha krajina spet pokazala izguba. Ko so na zboru delavcev konec aprila letos obravpavali trimeseč- no poslovanie. so periodični obračun celo zavrnili, češ da v njem ni pravih podatkov: Namesto da bi razpravljali o izgubi, so samo kritizirali delo skupnih služb v celotni zadrugi. Tokrat so dali pobudo za izločitev teh služb, češ da jih bodo organizirali sami v Žužemberku, plačilni promet pa prenesli na interno banko Mercatorja, kamor seje medtem celotna zadruga priključila. Direktor Franc Gerden je med drugim dejal, da »izguba v naši TZO ne sme priti v javnost po dogovoru na občini,« kar pa se je izkazalo za neresnično. Takih dogovorov ni bilo (preverjeno v izvršnem svetu), saj nihče nima pravice javnosti in delavcem karkoli prikrivati. R. B Kmetijski Da se ne ponovi leto 1984 j y Upajmo, da smo se česa naučili iz lanskega Orvvellovega leta. fit ?no poletje je neobičajno močno razpaslo kromirjevo plesen ali ok.oro> poljedelci pa niso temu primerno ukrepali. Bolezen je j, užila tudi gomolje in pokazala najostrejše zobe šele v skladiščih. iin°rn^>*r -*e kot za stav0’ ponekod gaje pobralo tudi več kot tret-»nl°’-2e1° visoka cena- ki seJe P°javila na trgu, Pa je potrošnikovo laP acil°«, ki še ni dokončno poravnano. Sele boljša nova letina ko popravi razmerja na trgu. Boljše letine, pa ne more biti brez ostrejšega boja z boleznijo. ray tora je prisotna povsod, in če le nastopijo ugodne vremenske na'h'ere’ z*ast' potrebna toplota in vlaga, je »epidemija« tu. Bliža se Jb°ij nevaren čas, ko se bodo strnile krompirjeve vrste v nasadih in -p rastline po poletnih nalivih ne bodo mogle več tako hitro osušiti. D .) bo skrajni čas za škropljenje, če ne bo protifitoftorna služba že preJ opozarjal nanj. , Za škropivo ni treba biti v zadregi, pri tem pa je treba upoštevati, lih « . • :___________ x____i___Ar. Puh ^tuptt' še prej, preden sč bolezen pojavi. Zadošča že prvi s nas !n obrasb madež na listju, ki da »znak za preplah«, zato jetreba ade večkrat pregledovati in ugotavljati razmere. Med najbolj ni nirtli in učinkovitimi fungicidi, ki delujejo preventivno, naj ornemu antracol, dithan M 45, cuprablau Z cupropin idr. e ® te je pravi čas za preprečevalno škropljenje zamujen in seje bol-pr n Razširila, so priporočljivi pripravki, ki bolezen tudi zdravijo (so dražji). Priporočajo zlasti ridomil MZ in cidomil zineb 58 VVP, ki razni't° delujeta še 2 do 3 dni po okužbi. Pozabiti se tudi ne sme na rj(, d koloradskega hrošča, ki lahko v nekaj dneh povzroči v krompi-e| Prav° razdejanje. Insekticidi proti koloradarju (volaton, ekalux, ron) se dobro mešajo z fungicidi, da k ne se ne posreči zadržati okužbe s fitoftoro, sc še da preprečiti, ok . Se bolezen s cime razširila v gomolje. V ta namen je treba reBi c'mo pokositi in odstraniti z njive ali pa jo uničiti z prj ,°uorn, kar sicer delajo pridelovalci semenskega krompirja, da bi e'ek obvarovali pred sivo breskovo ušjo oz. pred virozami. Inž. M. L. »Iznenadeni smo« Kaj trdijo vodstva DPO v Žužemberku NOVO MESTO — V uredništvo smo prejeli tudi obsežen zapisnik s sestanka IO sindikata in OO ZK v TZO Suha krajina, kije bil 3,1. maja v Žužemberku. V njem poudarjajo, da so bile družbenopolitične organizacije TZO Suha krajina ob predlogu ukrepa družbenega varstva izne-nadene, češ da ni nihče od ustreznih organov in organizacij občine o tem razpravljal. Na sestanku so ugotavljali, da predlog o ukrepu družbenega varstva ne temelji na vsestranskem poznavanju problematike v TZO,še manj v KZ Krka. Skupne službe (DSSS) celotne KZ Krke so po mnenju sindikata in ZK v Žužemberku pretežno krive za nekatere očitane pomanjkljivosti. ker niso opravile dela. ki so ga po sklenjenem samoupravnem sporazumu o združitvi dolžne opravljati. Take razmere so oteževale tudi samoupravno odločanje in poslovanje v Žužemberku. Pri tem so v podkrepitev našteti tudi nekateri konkretni vzroki, ki so pripomogli do izgube v periodičnem obračunu za prvo letošnje trimesečje, med njimi jepoudarjen za TZO Suha krajina krivičen obračun obresti. Glede Očitka o delitvi dohodka za osebne dohodke je rečeno, da so se v Žužemberku ravnali po določilih panožnega agroživilskega samoupravnega sporazuma, ker ustreznega sporazuma v KZ Krka enostavno ni bilo. Na koncu družbenopolitične organizacije TZO Suha krajina predlagajo občinski skupščini, naj predlaganega ukrepa družbenega varstva ne spFejme, češ da bo imel negativne posledice za celotno območje nerazvite Suhe krajine, ki je zadnja leta na področju kmetijstva precej napredovala. Nc nazadnje tudi zato ne, ker še vrsta drugih delovnih organizacij, zlasti tistih s sezonsko proizvodnjo, kot je kmetijstvo v periodičnih obračunih izkazuje začasno izgubo, pa jim ne uvajajo družbenega varstva (zaupajoč jim, da se bodo same izkopale iz težav). Suhi krajini in Dolnjo Staro vas pri Škocjanu. V prizadevanjih za revitalizacijo kmetijskih zemljišč v hribovitem svetu bodo letos urejali skupinski pašnik na Lopati in v Trebči v,asi, priprave za takšno pašo pa bodo stekle na Lazah in Kunču. V planu je seveda še vrstadrugihna-Iog s področja skrbi za kmetijska zemljišča in za njihovo čimbolj intenzivno obdelavo. Naj posebej omenimo [e varovanje kmetijskih zemljišč in izdelavo prostorskega plana, ki ga v Novem mestu še vedno nimamo kot ena od štirih takih občin v Sloveniji. Občinska skupščina ga je lani sicer že sprejela, vendar je republiška komisija ugotovila, da ni v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih in z zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč, zato ne velja in ga morata občinska skupščina in kmetijskazemljiškaskupnost dopolniti Gre predvsem za to, da je zavrnjeni prostorski plan predvidel varstvo za premajhen delež kakovostnih kmetijskih zemljišč (za vsega 13,31 odst. zemljišč, medtem ko naj bi bil ta delež vsaj 35,47 odst. Zemljišč, kar je t.udi posledica prevelikega popuščanja ostalim uporabnikom prostora pa samovolje načrtovalca, ki je osmo, torej, zazidalno kategorijo risal na najboljši zemlji. Kmetijska zemljiška skupnost bo morala v bodoče zagotoviti, da se takšne stvari ne bodo ponavljale. Z.L.—D. ZEMLJO V NAJEM LE NAJVEČJIM KMETOM M ČRNOMELJ — Ko so v tukajšnji kmetijski zadrugi pred dvema letoma pripravili sanacijski program, so ugotovili, da so njihova zemljišča izredno slabe kvalitete in kisla in ne dajejo ustreznih pridelkov. Zaradi tega je Geodetski zavod iz Ljubljane izdelal projekte za melioracije na zadružnih posestvih na Lokvah, v Draga-tušu in na Krasincu. Na prvih dveh je melioracija — gre predvsem za agromelioracijo — v glavnem že zaključena, na Krasincu, kjer bodo opravili tudi hidromelioracijske posege, pa bodo dela trajala dlje časa. Na Krasincu so začeli melioracijo v začetku maja, računajo pa, da bodo dela na 103 hektarih, ki bodo veljala 10 milijonov dinarjev, zaključena do jeseni. Ta zemljišča, ki jih je kmetijska zadruga dajala v najem že doslej, bo oddajala tudi vnaprej, vendar le največjim kmetom, predvsem z območjaGribelj in Cerkvišč., r s I s I s I k I s I s I v I s I s I s I s I N I N I S I S I s I N I S I N I S I S I s I s I I s I N I h I N I S I S I s I s I N EN HRIBČEK BOM KURIL »»#• Ureja- Tit Doberšek Na vrsti je pletev ali mandanje trt V normalnih letinah smo pletev ali mandanje trt, imenovano tudi zeleno rez, v zadnjih letih na splošno bolj opuščali. To velja zlasti za povišano vzgojo trt na žici, na večjih površinah vinogradov, predvsem v družbeni lasti. Vzrok temu je, ker je pletev zahtevno delo, ki ga ni mogoče opravljati s strojem, opravljamo ga le ročnb, delavec, ki to delo opravlja, pa mora poznati osnove rezi. Tako mandaje ali pletev trt zahteva mnogo ročnega dela in truda, ki ga na večjih družbenih obratih ne zmorejo. V opravičilo temu opuščanju velja povedati, da znani avstrijski vinogradniški stro kovnjak Lenz Moser v knjigi »Vinogradništvo v novi obliki« (Zagreb 1957) piše, da na pravilno obrezani trti ni odvečnih mladik, ki bi jih bilo treba odstranjevati. Namen zelene rezi Dr. Lazar Avramov v knjigi »Praktično vinogradarstvo« (Beograd 1975) piše, da je namen zelene rezi v bistvu popravek glavne rezi, s katero odstranimo odvečne, nerodne zelene mladike. Te mladike odstranjujemo (v normalnih letinah) v času, ko so dosegle 20 do 25 cm dolžine. Število nerodnih mladik je odvisno od načina rezi in vzgoje trte. Nerodne mladike izjemoma puščamo na tistih trsih in na takih mestih na trti, kjer nameravamo vzgojiti noyo deblo trte, novi kordon/ali pa nameravamo trto pomladiti. Pletev narodnih mladik opravimo šele tedaj, ko so grozdiči že dobro razviti, tik pred dvete-njem trte. Zelene mladike, ki so pognale iz podlage, moramo v vsakem primeru opleti. Plevemo z roko, saj so zelene mladike krhe. Zanimivo je, kako Matija Ver-tovc, pisec prve slovenske knjige o vinogradništvu (»Vinbreja za Slovence« Ljubljana 1844), utemeljuje mandanje ali trebljenje trt. Vertovec pravi, da - smo s tem delom odprli pot zraku, toploti in svetlobi k trti. Nepotrebne mladike 5 mesecev (od Jurjevega do Miholovega) kot pijavke po nepotrebnem srkajo hrano in jo jemljejo mladikam, ki rodijo. Pri tem daje lepo primerjavo z materjo, ki lahko doji enega otroka, ne more - jih pa dojiti pet. Zato nesmemo biti taki tepci, da bi po nepotrebnem negovali in redili v vinogradu na tisoče nepotrebnih, zajedalskih mladik. Lovci »pasejo« divjad Postavili so že 40 električnih pastirjev Letošnja pletev trt je zaradi poškodb po zimski in spomladanski pozebi izjemna in zahtevna. Zaradi zelo različne rasti mladik bomo morali trte pleti vsaj dvakrat. Pri pletvi bomo letos morali opustiti glavno pravilo zelene rezi, pri kateri smo na Jplošno opleli nerodne mladike. Po zimski pozebi močneje poškodovane trte so pognale šop nerodnih mladik pri tleh. Od teh izberemo 3 do 4 najlepše mladike za bodoče vzgojo debla trte. Zakaj 3 do 4 mladike? Zato ker so te silno krhke in se že pri vezi zgodi, da se nam 1 do 2 mladiki odlomita. Šele pozneje, ko se bo osnova mladik bolj utrdila, bomo odstranili odvečne mladike in pustili praviloma le dve. Pletev mladik, ki so pognale iz panja in jih rabimo za vzgojo in ohranitev trte, opravimo čimprej, ker so bolj bujne rasti. Tam, kjer je trta pognala številne mladike iz spečih očes na gornjem delu trte, bomo pletev opravtli pozneje, saj so te mladike še nerazvite. Počakajmo, da bodo dolge 15 cm, ker bomo tudi tu morali pustiti več nerodnih mladik kot bodoči vzgojni les. Na splošno kaže puščati letos trti več. mladik, pa čeprav niso rodne, da povečamo listno površino-in s tem asimilacijsko moč trte. T. DOBERŠEK j S I S I S i s i s I K i s I s I s I s i s I s I N PREDGRAD — V Poljanski dolini se kmetje pritožujejo, da jim dela divjad na njivah veliko škode. Marsikatero pa povedo tudi na račun lovcev. Povprašali smo tudi lovce, kaj pravijo o tem. Povedali so, da so za območje svoje lovske družine kupili že okoli 40 električnih pastirjev, s katerimi varujejo kmetijske površine pred divjadjo. Prav za območje Predgrada pa je bilo treba skoraj mesec dni prošenj, da so domačini le postavili kole, po katerih so napeljali žico električnega pastirja. Lovci kosijo tudi površine v opuščenih vaseh, sadijo, oz. sejejo krmo za divjad po opuščenih njivah, kupujejo krmilnice za divjad in tudi sicer ure- PIČLA PONUDBA IN VISOKE CENE MIRNA — Na sejmu rabljene kmetijske mehanizacije in avtomobilov preteklo nedeljo ni bilo živahno. Na sejmu seje oglasilo kakšnih 40 prodajalcev avtomobilov in nekaj kmetijskih strojev. Prodani so bili trije avtomobili. Za kmetijsko mehanizacijo je bilo spet veliko zanimanja, vendar je bila ponudba pičla, pa tudi cene zanjo so bile previsoke. jajo posebna krmišča. Razen tega se zelo prizadevajo, da vedno izpolnijo plane odstrela, čeprav imajo s tem posamezni lovci veliko stroškov. Trdijo tudi, da kljub vsem tem ukrepom pravično ocenjujejo in plačujejo škodo, povzročeno od divjadi, saj prav njihova lovska družina plačuje največjo škodo na poljščinah na območju Zveze lovskih družin Kočevje. Posebno so poudarjali tudi, da so lovci vedno pripravljeni sodelovati s kmeti pri reševanju vseh skupnih vprašanj. J. P. PREMALO POSPEŠEVALCEV ČRNOMELJ — V črnomaljski občini delajo v kmetijski pospeševalni službi 4 delavci, kar je občutno premalo, saj bi bil za 100 usmerjenih kme-tij potreben po eden strokovnjak. Ker pa zaradi razdrobljenosti 'zemljišč stroški pospeševalne službe nikoli tle bodo pokriti z lastnim dohodkom, bo moč zagotoviti kadrovsko krepitev te službe le, če bodo na razpolago interventna sredstva. Ne nazadnje pa bodo morali zagotoviti tudi ustrezne prostore za delovanje in razvoj pospeševalne službe. da^fuškroPivonitrebabitivzadre8i’PritemPa-ietrebaupoštevati’ k Dnpoctin nnifa7nif9nio locUHIDlf t J'h večina deluje preventivno, preprečevalno, kar pomeni, daje ^ P | llfriNIlll UUV VclU VulllC |C V n..l akropiti še prej, preden sfe bolezen pojavi. Zadošča že prvi s « I— M m Napredek pri povezovanju lesne industrije in gozdarstva v kočevsko-ribniškem bazenu sicer je, a skromen, čeprav so stališča jasna___________________ RIBNICA — Komunisti v ribniški občini so v glavnem uspešno delovali. Žal pa to ne velja za vse, saj so nekateri le opazovalci dogajanj. To je ena izmed ugotovitev nedavne seje občinske konference ZK. poslovno-plansko skupnost, ki naj bi zagotovila usklajen razvoj gozdarske in kmetijske dejavnosti, kar najvišjo Na njej so med drugim ugotovili, da še vedno niso uresničeni cilji pri povezovanju lesne industrije, kmetijstva in gozdarstva v kočevsko-ribniškem bazenu. Prva faza povezovanja je uspela, neuresničena pa je še dohodkovna povezanost lesne industrije in gozdarstva', kar je ključna naloga. Pripravljen pa je osnutek povezovanja lesne industrije in gozdarstva v stopnjo predelave lesa na domačem območju, pa tudi tak razvoj lesne industrije, ki bo usklajen s pridelovanjem lesne surovine. Posebno je bilo poudarjeno, da pobude za povezavo ni treba čakati od zunaj, ampak daje to glavna haloga delavcev v teh kolek- tivih in seveda tudi komunistov, ki imajo v zvezi s tem jasna izhodišča in stališča občinskih komitejev ZK Ribnica in Kočevje. Spregovorili so tudi o nekaterih drugih povezavah gospodarstva znotraj občine (kovinska industrija) in izven nje(lnles—Slovenijales). Pri tem so ugotovili, da je vključitev Žičnice v Riko uspela in daje zelo dobre rezultate. J. PRIMC Varčevanje pri gnojilih se maščuje DOBLIČE — Martin Banovec je edini čisti kmet v Dobličah, a je prepričan, da se s kmetijstvom da živeti. »Res moramo več delati, zato pa sem sam svoj gospodar,« pove Martin, ki se ne boji, da bo njihova trdna kmetija ostala brez naslednika, kajti sin, ki je končal skrajšani program kmetijske šole, si doma ob očetu že nabira izkušnje. Banovec ima 32 hektarov zemlje, obdela pa je lahko 5 hektarov, kar mu ne zadostuje, zato jo je poldrugi hektar vzel v najem od črnomaljske kmetijske zadruge ter hektar od sosedov. Proda sicer okrog 10 ton krompirja in 4 tone pšenice na leto, po potrebi tudi les, pravi pa, daje najugodnejša usmeritev v živinorejo. »Sedaj imam 9 krav in 3 bike, vendar sem začel dograjevati hlev, v katerem bo projtora še za 8 glav živine. Enega pomembnejših dohodkov mi daje prav mleko, ki ga na leto prodam okrog 17 tisoč litrov,« pravi Martin, ki opaža, da tudi polkmetje zaradi ugodne odkupne cene prodajo vedno več mleka. Martin Banovec Sicer pa Martin, tako kot tudi mnogi drugi kmetje, potarna nad predragimi gnojili, zaščitnimi sredstvi, rezervnimi deli. »Pri zaščitnih sredstvih ne morem varčevati, pri gnojilih pa, a se mi pozna pri pridelku. Tu bi morali pomagati kmetom z regresi, tako kot pri semenu, da bi bil pridelek boljši, kajti zemljo moram obdelovati, pa naj obrodi slabo ali dobro,« predlaga edini čisti dobliški kmet. B. M. 2*- 23 (1869) 6. junija 1985 DOLENJSKI LIST m M IZ NtkŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN < h Koliko pa izteče? Bržkone bo 1. julija nova cena komunalnih storitev NOVO MESTO — Ni več dvoma, da bodo morali občani novomeške občine v drugi polovici leta znatno globlje seči v žep za vodarino, ogrevanje, odvoz smeti in ostale komunalne storitve. Dokončno bodo nove cene znane v prvi polovici junija, predlog za podražitev pa jemlje sapo: voda naj bi bila še enkrat dražja kot doslej, odvoz smeti še več kot enkrat dražji itd. Glede na to, da je novomeška voda zdaj najcenejša na Dolenjskem in daje vodovodni sistem hudo potreben resnejših popravil in obnove, bo potrebno iti krepko s ceno navzgor. Hkrati pa je že naloženo Komunali,da mora poskrbeti za vodomere. Ker ni merilnih naprav, sesploh neve, koliko vode izteče v zemljo. Ko so delali poizkus na enem od več kot 20 vodovodnih sistemov v občini, so ugotovili, da na vsak kubik prodane vode dva kubika izgineta v zemljo. Nepremagljive reševalke iz Regrče vasi Zakaj upada množičnost? NOVO MESTO — Pri osnovni šoli XII. SNOUB v Bršljinu je bilo 28. maja pod pokroviteljstvom SGP Pionir, občinsko tekmovanje ekip prve medicinske pomoči. V teoretičnem in praktičnem znanju o nudenju prve pomoči se je med seboj pomerilo 16 ekip. Že nekaj let je opaziti, da množičnost pri tovrstnih tekmovanjih upada, da imajo v mnogih delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih za takšno obliko izobraževanja vedno manj posluha in zanimanja. Tako iz programa izpadajo predtekmovanja, kjer naj bi iz množice dobili najboljšo ekipo, ki bi se na občinskih in republiških tekmovanjih potegovala za najboljše mesto. Marsikje se sestava ekipe tudi po več let ne spremeni. Kljub temu stanju se ekipe dovolj resno pripravljajo na tekmovanja, saj je bila ekipa Drske lani celo republiški prvak. Na tekmovanju so prav vse ekipe pokazale, da so usposobljene za dajanje prve pomoči pri še tako zahtevnih poškodbah. Prav bi bilo, da bi si tako tekmovanje ogledalo čimveč ljudi, saj bi se tako marsičesa naučili. Očinska tekmovanja naj bi bila le vsako drugo leto, zato pa naj bi se ekipe preverjale v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela,« je po tekmovanju razmišljal Ivan To-však, poveljnik štaba CZ v skupnosti krajevnih skupnosti Novo mesto in vodja občinskega tekmovanja. Pokale so kot najboljše ekipe prejele: 1. KS Regerča vas, 2. IMV, 3. Emona-Dolenjka Tozd ED Novo mesto, za njimi pa so se uvrstile še naslednje ekipe: KS Bršljin, KS Mestne njive, KS Majde Šilc, KS Straža KS Ločna — Mačkovec in druge. Po tekmovanju so si članice ekip ogledale najsodobnejše reševalno vozilo magirus. j p m m ____________ Jože Tomažič Zagrad: proč z zaostalostjo Kdor zna, tudi v odročni vasi uspe ŠKOCJ AN — »Jože Tomažič je kot tavžentroža v agradu, mali vasi, ki je po njegovi zaslugi zadnja leta izredno napredovala,« pravijo v Škocjanu krajani in funkcionarji o Tomažiču, ki je za nedavni krajevni praznik dobil priznanje OF, medtem ko je tako občinsko priznanje dobil že pred leti. Nagrajenec nerad govori o sebi, »saj uradno niti nisem tukajšnji krajan, ampak prijavljen z bivališčem v Ljubljani. Sem upokojen oficir JLA, tu doma, in ker imam dolga leta na domačiji bolno mamo, skrbim zanjo, kolikor morem. Hkrati pa sem začel sovaščane pridobivati za napredek. S skupnimi močmi in veliko požrtvovalnostjo ljudi smo pred leti napeljali vodovod, asfaltirali 7 km dolgo cesto do vasi, nato pa smo leta 1978 začeli postavljati na noge gasilski kombi in potrebno opremo, motorno brizgalno pa smo pred kratkim predali namenu. V začetku je bilo težko, ker gasilstvo ni imelo tradicije. Najprej smo izšolali nekaj podčastnikov, ti pa so potem v kraju izobraževali druge. Naše društvo ima zdaj čez 100 članov,, od najmlajših do šestdesetletnikov.« Tovariš Tomažič je tudi predsednik krajevne organizacije ZZB v Škocjanu, ima še vrsto drugih funkcij, zelo rad in uspešno pa dela z mladimi. Ni dolgo tega, kar sta v Zagradu dve mladinki postali članiciK, kar je prvi primer članstva mladih v tej organizaciji. R. B. Možnost, ki je bila prezrta Predlog: pokrite perone IMV naj bi uporabili za glavno avtobusno postajo NOVO MESTO — S tem ko so v IMV začeli predajati svoj avtobusni vozni park podjetju Gorjanci, ki postopoma prevzema vse prevoze za najštevilnejši dolenjski kolektiv, so nakazali tudi možnost, da najsodobnejšo avtobusno postajo s 23 pokritimi peroni predajo mestu. Zagotoviti bi morali le prevoze v mesto. Ob tem ko v IMV pretresajo vse stroške, so se lotili tudi prevoznih in ugotovili, da lastni vozni park ogromno stane. Potrebno bi bilo zamenjati vrsto dotrajanih avtobusov, denarja zanje pa ni. O čemer se prej ni dalo dvajset let dogovoriti, je bilo zdaj na hitro sklenjeno. Pogovori med novim vodstvom IMV in Gorjanci imajo za posledico, da bodo v IMV 16 dotrajanih avtobusov odpisali, oziroma pro- POPRAVEK V prejšnji številki DL je bilo v poročilu o praznovanju krajevnega praznika v Stopičah pomotoma zamenjano ime pod fotografijo. Priznanja ne prejema Franc Može, temveč Franc Turk, predsednik gasilskega društva, izroča pa ga predsednik KK SZDL Peter Može. dali za staro železo, 12 dobrih avtobusov pa prevzemajo Gorjanci profesionalna delovna organizacija za prevoze. Gorjanci pa imajo novo nalogo: prevzeti prevoz za 2500 potnikov, postavili so pogoj, da za nabavo nujnih 14 do 15 novih avtobusov tovarne TAM dobe 60 milijonov dinarjev kredita. Glede tega še tečejo pogovori. Izkazalo seje, da bi bilo možno hkrati bolje urediti prevoz za vse zaposlene na območju mesta. Z združitvijo nekaterih avtobusnih linij, ki so bile registrirane kot delavske, z rednimi progami, ki precej privarčevali. Hkrati s predajo prevoza Gorjancem pa so v IMV prišli nazamisel, da bi njihova avtobusna postala s 23 pokritimi peroni, kolikor jih nima Kako uspeva stabilizacija? V poldrugem letu so v občini povsem izpeljali le 22 nalog iz stabilizacijskega načrta NOVO MESTO — Med 58 konkretnimi nalogami občinskega stabilizacijskega načrta je bilo doslej uresničenih 22, prav toliko nalog se še uresničuje, medtem ko 14 nalog ni niti zastavljenih. Poročilo o dosedanjem izvajanju načrta gospodarske stabilizacije v obravnavi 29. maja na zboru združenega dela. Medtem ko je bil večji del kratkoročno zastavljenih nalog v tem pomembnem dokumentu uspešno izpeljan, pa se bolj zatika pri povsem konkretnih nalogah dolgoročnejšega značaja. Delegati so sprejeli sklep, da morajo nosilci nalog, ki so ostale na papirju, svoje obveznosti izpolniti do konca letošnjega leta, vsi ostali pa poročati o izpolnjevanju lastnih stabilizacijskih načrtov do konca julija letos. REŠEVALKE IZ REGRČE VASI — Članice zmagovalne ekipe, kijev treh letih osvojila tri pokale — za dve prvi in eno drugo mesto: Ljudmila Jakše (vodja)v Majda Cvelbar, Anica Jenič, Tatjana Cimprič, Marica Fabjan, Majda Židanik. (Foto: J. Pavlin) Poceni dobrega vina ni več V prvem četrtletju je metliška Vinska klet po zaslugi trgovskega dela svoje dejavnosti poslovala pozitivno, proizvodni del pa že 10 let posluje z izgubo METLIKA — Ze deset in več let v metliški Vinski kleti, temeljni organizaciji tamkajšnje Kmetijske zadruge, ugotavljajo, da proizvodni del tozda, se pravi sama klet in vinogradniške plantaže na Vinomeru, poslujejo z izgubo, medtem ko je drugi del njihove dejavnosti, grosistično skladišče v Ljubljani in mreža vinotočev in bifejev, vedno pozitiven. Tako je v letošnjem prvem četrtletju celotna temeljna organizacija, v kateri je zaposlenih 125 ljudi, poslovala pozitivno in so biliz 3 milijone dinarjev namenili za sklade, čeprav je sama klet imela 1,25 milijona dinarjev poslovne LOČNA — MAČKOVEC PRVIČ PRAZNUJE NOVO MESTO — Krajevna skupnost Ločna—Mačkovec 6. junija prvič praznuje svoj krajevni praznik, in sicer v spomin na napad partizanov na Italijane v Mačkovcu, ki so potem v pov-. račilo požgali Mačkovec in del Ločne. Praznovanja v počastitev tega praznika se bodo zvrstila v soboto, 8. junija. Najprej bo v gasilskem domu ob 16. uri slavnostna seja družbenopolitičnih organizacij in vodstva krajevne skupnosti in krajši kulturni program, ki ga je pripravila mladina iz krajevne skupnosti. Na seji bodo podelili priznanja 'najbolj delavnim in zaslužnim krajanom. Ob 17, uri boZRVS izvedla rekonstrukcijo napada v mačkovskem križišču, zatem pa bo pred Mercatorjevo trgovino na Cesti herojev proslava z odkritjem spominskega obeležja. Pel bo Krkin zbor. Zatem bo pred trgovino še ljudsko rajanje. izgube, pri vinogradništvu pa po treh mesecih še ni moč govoriti o poslovnih rezultatih. Vendar v Vinski kleti poudarjajo, da rezultati po prvem četrtlet- • Nestvarno je pričakovati, da bomo poceni pili dobro vino. Danes zaradi lanske slabe letine dobrega vina v Beli krajini, bi lahko rekli, ne prodajajo, marveč ga dajejo na trg po r azdelilniku, in to tako iz zadružne kleti kot iz kmečkih zidanic. ju pač ne morejo dati prave slike poslovanja tega tozda. Zaradi pomanjkanja kakovostnega vina lanskega letnika klet ni mogla slediti povpraševanju trga po njihovem vinu, sicer bi po prvem četrtletju tudi delovna enota klet poslovala uspešno. BELE BREZE Ob 40-letnici osvoboditveso učenci osnovne šole v Metliki maja pripravili posebno število svojega glasila Bele breze. Prvi del časopisa vsebuje spomine na vojno in prve dni svobode, drugi del pa pripoveduje o življenju in delu učencev v šoli in izven nje. SAŠA MATJAŠIČ 7.a OŠ Metlika V metliški kleti menijo, da so sedanje cene njihovih vin tudi glede na kupno moč primerne. »Morda so na prvi pogled celo visoke, vendar nam naši planski stroški za letošnje leto povedo, da bomo pri teh cenah vina imeli pri vinu celo izgubo, in to od 1,32 do 19,48 din pri litru vina, najmanj pri belokranjcu, največ pa pri črnini in roseju,« je povedal direktor Vinske kleti mag. Julij Nemanič. Ko pregle-. dajo stroške, je jasno, da klet nikakor ne more nič vplivati na obresti za posojila. Obresti pa so v tej dejavnosti, kjer zaloge trajajo eno leto, tako velik strošek, da morajo zanje od litra vina odšteti dvakrat več kot za vse osebne dohodke. A. BARTELJ »MIMOIDOČA« ELEKTRIKA NOVO MESTO — Nedavno je enega od graditeljev na Regerških košenicah v Novem mestu pri kopanju jarka pošteno streslo. Ko se je zavedel, kar ni mogel verjeli. Presekal je namreč električni kabel, medlem ko graditelji elektrike nimajo, čeprav je bilo ob sklepanju pogodb domenjeno drugače. Tako lastniki parcel kupujejo drag kabel, da si elektriko »pripeljejo« na parcelo iz 200, 300 metrov oddaljenih hiš, električni kabli v zemlji pa le »stresajo« nepoučene in neprevidne graditelje, ko »brskajo« po zemlji z lopatami, krampi in podobnim orodjem. Kot so ugotovili delegati na seji, so bili doseženi vidni uspehi pri naložbeni politiki, pri politiki zaposlovanja in v napredku znanstvenega dela, medtem pa je med 14 neuresničenimi nalogami tudi več pomembnih. Tako v občini še zdaj ni opravljena kategorizacija kmetijskih zemljišč, ni programa za ravzvoj gostinstva, še vedno ni lokacije za centralni občinski kamnolom, kasnijo priprave za sestavo dolgoročnega plana. Sporazumov o temeljih planov interesnih skupnosti s področja gospodarstva niso podpisale vse delovne organizacije in tudi podpisniki neredno plačujejo svoje obveznosti. Na področju stanovanjskega gospodarstva ne uresničujemo načrtovanega prehoda na ekonomske stanarine, na področju zdravstva in šolstva ni bilo aktivnosti za vpeljavo delitve dela oziroma združevanje itd. Delegati so tokrat obravnavali še poročilo o uresničevanju obrambnih priprav v tem srednjeročnem obdobju in pripombe k osnutku dolgoročnega plan Šlovenije, sprejeli pa tudi so nov odlok o priznavalninah udeležencem NOV ter odloka v uvedbi agromelioracijskih postopkov na območju Bir-čne vasi in Dolža. VSE JE, RAZEN DENARJA ŠENTJERNEJ — »Ker z delegatskim vprašanjem v zdravstveni skup-nostinismo uspeli, se Šentjernejčani obračamo na zbor združenega dela s pobudo, da bi v kraju odprli še eno zobno ambulanto. Posebno se zanjo zavzema Iskra s 1156 zaposlenimi, ki morajo zobozdravstvene usluge iskati v drugih krajih. V Šentjerneju imamo za novo zobno ambulanto prostor in vso opremo, potrebno bi bilo poslati le zdravniško ekipo. Ena sama zobna ambulanta ne zmore dela za več kot 6400 prebivalcev.« Na drugo dele- tatsko vprašanje v isti zadevi so entjernejčani takoj dobili odgovor: predstavnika izvršnega sveta: »Resda imate prostor in opremo, vendar zdravstvo nima denarja, da bi odprlo še eno ambulanto, četudi bi kader imelo. Novih ambulant ne bo nikjer, dokler ne bo zdravstvu zagotovljenih več sredstev, ker že ob sedanji ravni uslug dela z izgubo.« nobeno slovensko mesto, lahko postaja mestna avtobusna postaja. Znano je, da je bilo glede nujne gradnje avtobusne postaje narejenih več študij, uresničitev katerekoli pa zahteva tolikšna sredstva, da jih mesto ta čas ne zmore. Zmisel, kijebiladoslejvsaleta očitno prezrta, proučujejo. Z organizacijo krožnega prometa po mestu in okolici bi bila pobuda lahko kaj hitro uresničena. R.BAČER Kakšna bo usoda zdravstva? Dodatno je treba zbrati 363,832 milijona dinarjev — Višja prispevna stopnja? NOVO MESTO— Zadnja skupščina novomeške zdravstvene skupnosti — bila je v sredo, 29. maja — se je začela nekoliko nenavadno. Po predstavitvi zdravstvenega varstva v Krki je namreč podpredsednik skupščine dr. Željko Bošnjak v uvodu h glavni točki dnevnega reda pozval delegate k strpni in odkriti razpravi ter jih posebej opozoril, da prav vsi v skupščini nosijo odgovornost za to, kaj bo z našim zdravstvom v bodoče. V razpravi smo slišali marsikaj. Predstavniki zdravstva so med drugim zatrjevali, da notranjih rezerv ni več, kar so tudi podkrepili z vrsto podatkov. Stališča predsedstva občinskega sindikalnega sveta, ki so v več točkah računala prav nanje, niso bila najbolje sprejeta. Kajti postavljati za rešitev tolikšnih težav na prvo mesto spremembe v organizaciji dela, ki so še povsem v oblakih in tudi ni znano, če bi res ijnele kakšne bistvene učinke, medtem ko v bolnišnici najemajo drage kredite, da lahko bolnikom kupijo hrano in osnovna zdravila, res ni zadetek v polno. Ena od delegatk je celo menila, da bi bil problem zdravstva že zdavnaj rešen, če bi bili vsi v enakem položaju, ko iščemo zdravstvene usluge, če ne bi bilo zadnjih vrat. Prevladalo je dokaj enotno stališče, da se denar za zdravstvo mora najti. Zato naj bi si delegati skupaj z delegacijami v občinski skupščini prizadevali za sprejem višje prispevne stopnje. Za zdravstvo naj bi združili dodatnih 363,832 milijonov dinarjev, s čimer bi v bolnišnici in zdravstvenem domu pokrili nekaj še stare izgube, napolnili sklade, omogočili polno amortizacijo, pokrili izpad mase sredstev za osebne dohodke od leta 1983 naprej, in sicer do višine osebnih dohodkov, ki jih je v teh letih obračunalo gospodarstvo, ter prišli do nekaj zobnih ambulant po terenu in dogradili pralnico in energetiko, s tem pa se morajo v delovnih organizacijah posebej odločiti, za katere investicije bodo neposredno združevali denar in koliko. Zadnja beseda o usodi novomeškega zdravstva bo beseda vseh zaposlenih v občini. (Več. o zdravstvu še na 9. strani), Z. LINDIČ—DRAGAŠ NESKLEPČNA SKUŠČINA NOVO MESTO — Skupščina novomeške komunalne skupnosti, sklicana za torek, 28. maja, ni mogld opraviti svojega dela, ker zbor uporabnikov ni bil sklepčen, kar je glede na potrebe na komunalnem področju komaj razumljivo. Zbor uporabnikov naj bi svoje delo opravil včeraj, 5. junija. Izvajalci pa so že brez večjih pripomb sprejeli poročilo o lanskem poslovanju in delu ter letošnji plan. Metliški SCT zadihal V kratkem bodo začeli izdelovati traktorske sadilnice za krompir — 30 štipendistov .METLIKA — V metliškem obratu Slovenija cest Tehnika oziroma njihovega tozda MO, bivšem Metku, bodo v kratkem začeli izdelovati traktorske sadilnice za krompir. To je prvo konkretno znamenje, da v Ljubljani tudi za novi metliški obrat pripravljajo stalen program. Drugi del sedanjega programa metliškega obrata pa je splošno ključavničarstvo, kar je-tako in tako tesno povezano s proizvodnjo sadilnic za krompir. Poleg tega bodo v okviru strojnega ključavničarstva v Metliki izdelovali ključavničarsko opremo za stanovanjske bloke. Sadilnic za krompir naj bi v Metliki izdelali 400 do 600 n a leto, se pravi dve do tri serije po 200 sadilnic. To proizvodnjo pa je SCT prenesel v Metliko iz obrata v Murski Soboti. Prva serija 200 sadilnic naj bi bila narejena letošnjega novembra. S prodajo teh traktorskih sadilnic ni nobenih težav, saj gredo, pravijo v SCT, v prodajo kot vroče žemlje. V SCT tudi obljubljajo, da sebožev nekaj mesecih v metliškem obratu marsikaj močno spremenilo, pri tem mislijo zlasti na ureditev prostorov. Vsekakor bodo morali v okviru SCT misliti na resen stalen program metliškega obrata, kar bo slej ko prej zahtevalo gradnjo novih proizvodnih prostorov, saj je malo verjetno, da bi lahko v sedanjih uredili sodobno proizvodnjo. Poleg tega je bivši Metko imel kar 30 štipendistov, se pravi toliko, kot je sedaj vseh zaposlenih v tem obratu SCT. Od teh 30 se jih 20 šola za poklice, ostali paso nasrednjih oziroma višjih šolah. Sedaj bodo razpisali še 5 štipendij za ključavničarje. Vsem tem ljudem bo treba dati delo, to pa bo mogoče le v sodobni proizvodnji z zagotavljenim stalnim, ustreznim programom. . A. B. Novomeška kronik) PESMI — Ravnatelj novonid osnovne šole, ki se imenuje po e**0, slovenskih udarnih brigad, se ' močno razburjal nad knjižničan® ker je za šolsko knjižnico kuP antologijo Pesmi dolenjske d»» Začuda pa gre nepotrebna knjiga hita iz rok v roke kljub negodovanju P1' ga moža na šoli, kije vrh vsega šeS» vist, a je očitno manjkal na preda nju, ko so jemali pomen ant°l Konec koncev pa bi možak negi**. J slavistiko lahko vedel, da pesniki W uporabni samo za poimenovaff| zmagovitih brigad in usmerjenih’0 ŠPIJON1 — Uprava kina D«H JLA'jedala minuli teden v oglasne* rine plakat za Film Balkanski špipn Vabilo za ogled ni bilo napisano sa«® v srbohrvaščini, tega smo že vaje 'j ampak tudi v cirilici. Kaj hočemo,0 j kanski špijoni se že od nekdaj ne i” ! nijo za prav nobene (jezik00" zakone. » — varstvi OGENJ — Skupnost za pred požarom Novo mesto seja očila, da ne bo dala denarja za Oif izda- janje Dolenjskega lista. Nekateri sklep razlagajo z dejstvom, skupnost že po naravi stvari huda|,> sprotnica vseh vnetljivih snovi. Ena gospa je rekla, da novomeški obrtniki prej razvili®^ gi prapor, kot pa uredili prosto"® nekdanji Krajčevi tiskarni. V času od 23. do 29. maja i novomeški porodnišnici rodile: Kh? na Kučinič iz Železnikov — Edija.-, ca Primožič z Vrha — Primoža, jv8 ka Banovec iz Črnomlja —Petra,P Vica Ribič iz Lpviča Gornjeg J Danijela, Frida( Majcen iz Vrha 1 Matejo, Andrejka Zarn iz Makij Mraševega,— Jožeta, Vesna P°P°J iz Metlike — Jasmino, Sofija Jarn^j ošič iz Orljakovega — Mirjano, Kat) Novosel iz Kamanja — Zlatko, Vidmar iz Mačkovca — Majo, Anj)1) Benkovič iz Obreža — Marija, Pti papič z Radoviče — Tatjano, Zdea* Martinčič iz Mokronoga — Sp0" Marija Voroš iz Orehovice — D81*, na, Marjana Kužnik iz Podlisca— maža, Marija Erjavec iz Gabrijel j Aleša, Martina Zagorc "z Dole"! Kamene — Sebastjana, Anica BaJJ iz Šmarjeških Toplic — Majo, V , Novosel iz Križevske vasi — Gorsf !j Silva Tomše iz Krmelja — Ma* Andreja Kuhelj iz Žužemberka j Suzano, Alojizija Medic z Rakova1: — Sandro, Rozi Šrbenc iz Črnotfjj — Simona, Emilija Grilc iz Ljublj* — Marka, Jožefa Ogrinc iz Go^,\ Težke vode — deklico, Štefka Kre*(; Zalisca — dečka, Marija Bruda"' Krškega — deklico, Sonja BeYc, Loke — deklico, Marica Perk®,.-Gornjega Križa — deklico in Ma"*1’ Sintič iz Gabrnika — deklico. IZ NOVEGA MESTA: Rodile so: Marija Manasijev'. Kotarjeve 5 — Ino, Darja Banovj. Šegove 12 — deklico in Vanja M, tinovič iz Adamičeve 25 — deld' Čestitamo! Sprehod po Metliki GASILSKO DRUŠTVO KR^J NEC pripravlja že nekaj let usjf veselice. Dve pretekli leti zapored . povabilo v’ goste Nove fosile, leto"! je zabavala veselic željne krajane , reza Kesovija. Nič čudnega ni, če*" ljudi kar trlo, precej jih je bilo s JL vatske, a nič manj iz domala vsebj krajine. Ko ni pela Tereza, je posk" za srbeče pete ansambel Slavček- , RES PRVA LASTAVICA A PRINESE POMLADI, kot nepo',% prvi kopalci, toda nedelja 26. tnal" zvabila več vročekrvnih mladih t*1 j da so se že namakala v dokaj Kolpi. Adlešiško kopališče so *za5jj-li« Črnomaljci, prav tako podzedjj. sko, na Primostku pa so poma'5[ prste v vodo Šokci, medtem ko Metličani nad svojim mostom leS°yti li. Tudi čolnarji so začeli poizku5’ vesla. RAZKOŠJE V STELJI METLIKA — Tamburaši in foj^ risti društva »Ivan Navratil« pf*P.( vljajo za 13. julij »Razkošje v st*V Nekaj tisoč ljudi se bo na VinothL zabavalo ob zvokih ansambta Fanb vseh vetrov, gost večera pa bo Fornezzi—Tof. Manjkala ne bo P^ sna skupina, srečo boste lahko P skušali ob bogatem srečelovu, Pr'Pfl( vljajo pa še presenečenje, imenoV30 — šunkolov. Kaj je slednje, bo f** rito šele na Vinomeru, ki je oddaU od Metlike le dobra dva kilomu*1"8’ MtMHMMMOM**** D0LERJSKI UST Št. 23 (1869) 6. junija U6' K IZ NKŠIH OBČIN IZ NtkŠIH OBČIN Črnomaljski drobir PŠENICA CENEJŠA OD RADENSKE — Kmetje iz črnomaljske občine se jezijo nad prenizkimi odkupnimi cenami njihovih pridelkov. »Saj Je kilogram pšenice cenejši kot liter r*tenske,« je na seji občinske skupščine protestiral eden od kmetov. “Prav je, da je kruh s svojo ceno Postopen vsem ljudem, a ne na račun Kmetovega dela. Bomo mar mi tisti, ki n°mo morali skrbeti za to, da bodo Jsa usta sita?« so si bili edini. Sedaj čakajo na to, da se bo ali pocenila ‘adenska ali pa se bodo povišale od-uPne cene njihovih pridelkov... PRIZADEVNE PEVKE—Članice tenskega pevskega zbora »Miran Jarc« iz Črnomlja se pridno pripra-‘Jajo na 40. obletnico obstoja zbora, 1 °° v jeseni. Seveda so najboljše vaje ■>astopi, zato so pred kratkim obiskale starostnike v metliškem domu Počitka in jim'zapele nekaj domačih Pesmi. V ZK MLADI IN ŽENSKE Črnomelj — Kljub velikemu izločevanju članstva iz Zveze komu-n,stov število članov v črnomaljski cini še vedno narašča, prav tako pa le veliko zanimanje za idejnopolitično usposabljanje. Pretekli teden so v v'ru praznovanja dneva mladosti v rnornlju sprejeli v ZK 28 novih c anov, predvsem mladih in žensk iz Peposredne proizvodnje iz semiškega ln adlešiškega območja. DVE NOVI ORGANIZACIJI ZK ,Č.RN°Melj — Na nedavni seji SoClnskega komiteja ZKS Črnomelj ni,Dredlagali ustanovitev dveh osnov-t organizacij ZK. in sicer v obratu nose v Adlešičih ter v krajevni skupnosti ?družili ni šoli Butoraj. V Dragatušu pa so osnovni organizaciji v osnov-Tat ln v Krajevni skupnosti v eno. 2|. 0 se sedaj v črnomaljski komite P°vezuje 66 osnovnih organizacij. liški zobotrebci rSP™° KROMPIR — V , 'skl občini so se kmetje bali, da Vre ° m°rali zaradi snega in hladnega Don Cna °K°li prvomajskih praznikov s|ah°Vno saditi krompir. Na srečo pa Posledicre?e ni P°vzročj>? hVJ5i5? »»»H« ! * Krompir so začeli minuli lede" ie okopavati. JPET ASFALT — Pred kratkim so Bon ' 068(0 8'coz‘ P°dklanec pod Ces..^cjem, asfalterji pa delajo še na Na n Sodražice proti Sv. Gregorju. cesta0 P°KrPana tudi magistralna rj,PRlDNE TOVARIŠICE — Tova-, |lce’ zaposlene v sodraški osnovni h m vrtcu, so nekaj dni pred otvori-‘jo novega vrtca zasukale rokave ter ‘stile in uredile prostore vrtca. . nEDA MED RIBNIČANI — Rib-VQanJe v zadnjih letih poslušajo deče ansamble jugoslovanske za-avne glasbe. Te dni je tu gostovala grebška skupina »Plava trava zabo-ya" s trenutno prvo damo domače oavne glasbe, sarajevsko pevko edo Ukraden. Obe predstavi sta bili bro obiskani. Taka gostovanja or-r^12 ir ata dom JLA in uprava teles-n°kuturnih objektov. (jMi • I/ V * ne iz Kočevja ŽIVAHNO OKOLI JEZERA — živ°h 'co^evsKega jezera je te dni zelo ahno. Tu urejajo okolico jezera. j{“m črpajo iz njega vodo v cisterne in Vozijo na kmetijske obrate, ob jeze- (a '0Ve ribe ribiči in krivolovci. vedno 'najde kdo. ki pride k jezeru pral maj'm°bil’ čeprav to ni dovoljeno. 28. Pa smo v jezeru videli tudi prve , smo v jezei ‘došnje kopalce. Mam °E»GOVORNE PA NI ZANI-va A — Medtem ko vse kupuje dr-jc, In sc vprašuje, kako se bomo greli -n‘ ‘n pozimi, pa očitno ponekod ni ‘rnanja. koga bomo izvolili na bi,tvorne dolžnosti. Za 29. maja je L‘r an področni odbor za Šeškov (Iat°n' Ba bi evidentirali možne kandi-S l'* odgovorne dolžnosti v občini, d^nnka ni bilo, ker sta prišla nanj le je ‘ Očitno na tem terenu menijo, da prjP0ntembnejše ogrevanje (prav tu (jkin° pripravljajo in žagajo drva) in ŽUp, °vanje vrtov kot pa, kdo bo O rebanjske iveri nastopijo proti jutru tvi ,a mokronoški folklorni priredi-Sev.j| Je povezana z veselico, je bilo Vp,.1:8 videti tudi miličnike. Pa jih je bod ec*en izmed obiskovalcev, če lepe° nastopili tudi oni, ko imajo tako e ni, ki so si lično uredili hiše v oko"? Šolske ulice, se že lep čas jezijo na počasne birokratske mline in ncrn° da bi vendarle kdo prisilil Krisperjev ki so pred 10 leti pričeli graditi izjet"1? veliko stanovanjsko hišo. da vsaj za1 varujejo gradbišče, Tako pa načrtuj2 j na »galeja« in gradbeni materi?! žalostno propadajo, kletni zidu1: (brez prve plošče!) pa so za otroke p" bljubljeno, a zelo nevarno akrobat*’' sprehajališče. SOLZE — Otroci naših zdomce« . okolice Nuernberga. ki so teden " obiskovali pouk v osnovni šoli J"r| Dalmatina in bili gostje na dom°v' vrstnikov v Krškem, so se s težkj-srcem poslovili. Čeprav so bili v več" Ul? nemško, ker tudi mislijo nemško, v marsikomu solze orosile oči l slovesu. C Sevniški paberki POSKUSITE SE V SPRETN^ TIH — Domače avto-moto društvu sekcija Studenec prirejala v nedev ra!ly. Vožnja ni prezahtevna, niti PJ porabi goriva ne, saj sc bo vozilo ie"jj lmpoljce do Studenca, kdor se preiskusiti, naj bo v nedeljo ob 9.11 na startu pri domu na Impoljci. FILM ZA LJUBITELJE Ž1VAE( — Društvu gojiteljev malih Živah J uspelo v Sevnico pridobiti zanimiv" mači barvni film »Oaza miru«. F" , bodo zavrteli v sevniškem kinu nedeljo ob 8. uri. Društvo vabi ogled tudi lovce. DRAGO PRANJE — lz ust de1? gatov je bila na zadnji seji občin** skupščine izrečena kritika, da " perejo mestnih ulic. Roko na *r || krajevna skupnost je to storila m"1", petek. Da to ni pogosteje, so krive ' nance. Ena cisterna vode namreč vdL 8.000 dinarjev, ulic pa je mnogo- n skrivnost, da bi bile metle v rok2 občanov cenejše. DOGREVANA VODA — °!j otvoritvi je voda v novem sevniške bazfnu dosegla 21° C. Ker je vodov0? na voda dosti hladnejša, je siste tkT dogrevanja i/ Kopitarne kar učink^ vit. Vstopnina za otroke je 60, za0 rasle pa 90 dinarjev. AVTOBUS ZA V LJUBLJANO SEVNICA — Integral je uvedel junija novo avtobusno progo iz S* I nice v Ljubljano in nazaj. O delavnik odpelje iz Sevnice ob 7.30. uri- ^ Krmelju je ob 8. uri, v Ljubljani p".0 j 9.45. Iz Ljubljane sc vrača ob 16. n1'1 pripelje v Sevnico ob 18.15 d J D0LENISKI UST ,■ (1309) o junija "S ČETRTKOV INTERVJU tura n bra- anje 0 gibanju »zelenih « A. Štampohar: »Člani Društva kmečkih fantov in deklet so nosili zelene obleke, povezoval pa jih je simbol — štiriperesna deteljica.« — Razstava o delovanju društev bo v Dol. galeriji_________________ NOVO MESTO — Čez dober teden (predvidoma 14. junija) bodo v Dolenjski galeriji odprli Širše zasnovano in že za lani napovedano razstavo o predvojnih društvih kmečkih fantov in deklet na območju današnjih občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje. O delovanju društev, ustanovljenih med letoma 1924 in 1937, bo pričalo nad 350 eksponatov: pisnih dokumentov, fotografij in najrazličnejših predmetov. Anton Štampohar Ta prikaz bo spremljal obsežnejši, E°gato ilustriran katalog z daljšo 2godovinsko razpravo o napred-nih gibanjih med obema vojnama na Dolenjskem, razvidnih tudi iz dejavnosti omenjenih društev. “Razstavljeno bo vse, kar je bilo moč z velikim naporom zbrati v zadnjih letih in kar je bilo doseg-‘Jivo že prej,« pravi zgodovinar Anton Štampohar, kustos oddelka NOB v Dolenjskem muzeju, ki il razs,avo zasnoval in napisal sedilo za katalog. »Najzani-m,vejše bo prav gotovo fotografsko gradivo iz dejavnosti dru-ftev, tega je tudi največ. Zatem do na ogled društvena pravila, najrazličnejši arhivski dokumenti. Velika škoda je, da se niso ohranili društveni arhivi, zato nimamo podatkov niti o številu članstva.« — Kako je gradivo prišlo v muzej? »Največ z zbiralno akcijo. Vanjo so se vključili tudi nekadanji člani društev kmečkih fantov in deklet. Nekaterisosezelo izkazali. Tako smo največ najrazličnejšega in dragocenega gradiva dobili od Pavle Brulc, nekdanje članice društva v Gotni vasi. Podarila je sto številk društvene publikacije Gruda in lastnoročno izdelan ženski kroj. To je prav gotovo najdragocenejše, kar smo dobili z zbiralno akcijo. Starejši se bodo še spomnili, da so člani teh društev nosili posebne obleke zelene barve, za simbol pa štiriperesno deteljico.« — V čem je bil glavni smisel delovanja teh društev? »To so bila kulturno-prosvetna društva, ki so največ pripomogla h kulturnemu, prosvetnemu in celo gospodarskemu dvigu podeželja. Prirejala so predavanja, tečaje, uprizarjala dramatične igre, proslave pa tekme kosoev, žanjic in celo tekme tesačev. V Gotni vasi so med drugim nameravali uprizoriti Kreftovo Veliko puntarijo, a do tega ni prišlo. Zelo razširjene so bile knjižnice. Skoraj pri vsakem društvu so hoteli imeti pevski odsek. V Gradcu je tako nastala pesem, Kosec koso brusi, ki so jo kasneje prevzeli partizani. Na proslavah so se spominjali puntarskih časov in Matije Gubca.« — ALi to pomeni, da so društva na ta način izpričevala svojo pripadnost? »Iz celotne dejavnosti je razvidno, da so se v društvih kmečkih fantov in dekjet širile napredne stvari, revolucionarne ideje. K temu je veliko pripomogla komunistična partija, ki je prav v teh društvih imela tudi plodna tla za delovanje. Seveda so takratne oblasti budno pazile, da se društva ne bi preveč spolitizirala. A ker se je slednje dogajalo, so bila mnoga društva razpuščena. Tako jih je na Dolenjskem, kjer je bilo ustanovljenih 25, le malo delovalo daljši čas. Od vseh sta najdlje neprekinjeno delovali društvi v Podhos-ti in Gotni vasi. Gotensko društvo je bilo sicer najaktivnejše.« I. ZORAN Izbrani odri pojdejo v Celje Ob koncu prvega dne tridnevne zaključne prireditve 28. srečanja gledaliških skupin Slovenije bodo nastopili tudi Sevničani —* Festival novosti in iskanj CF.LJE — Dokaz, da smo Slovenci zares gledališko ljudstvo, je poleg šeststo gledaliških skupin, ki redno delujejo, tudi vsakoletno sr,ečanje gledališčnikov. Zaključna prireditev letošnjega, osemindvajsetega srečanja gledaliških skupin Slovenije bo od 13 do 15. junija v Celju. Na tem festivalu nepoklicnih gledališč bo nastopilo enajst skupin, ki jih je predlagal selektor Matjaž Zupančič potem, ko si je njihove predstave ogledal na območnih in drugih prireditvah osemindvajsetega srečanja. Iz programa celjske prireditve bosta nika Smoleta, kakor jih je za uprizo- razvidni dve najpomembnejši obliki dela gledaliških skupin. Prvo predstavlja tekoča gledališka produkcija, zaobsega pa dosežke ljubiteljstva, ki se po načinu dela in celo izrazu približuje stvaritvam poklicnih gledališč. Te dosežke bo v Celju manifestiralo šest amaterskih odrov: Dramatično društvo iz Idrije, Prešernovo gledališče iz Kranja. Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane, Gledališče »Tone Čufar« z Jesenic. Oder treh herojev iz Pirnič in Oder mladih iz Sevnice. Slednji se bo predstavil z »Zlatimi čeveljci« Domi- ritev pripravil domači režiser Peter Žuraj. Nove gledališke smeri pa bodo na zaključni prireditvi letošnjega srečanja predstavljale tiste predstave4ki jim amaterizem pomeni predvsem prednost pri svobodi ustvarjanja. Za skupine s takimi predstavami je značilno iskanje drugačnih oblik, gre jim za lastno gledališče, kar je treba včasih razumeti celo kot upor proti obstoječemu. V Celju bodo taka iskanja manifestirale naslednje skupine: Gledališče Ane Mondro iz Ljubljane, Gleda- (I VNOVIČ IGRAJO KOLO — Preteklo soboto so se na tradicionalni folklorni prireditvi Igraj kolo, kije bila na mokronoškem gradu, spet predstavili folkloristi iz sedmih skupin. Kakor je pokazal obisk številnega občinstva, so take prireditve dobrodošle. Žal pa na tej prireditvi, ki sojo zgledno pripravii mladi Mokronožani ob pomoči ZKO, ni bilo domačih folklornih skupin iz Dolenjske in Bele krajine. Na sliki: folklorne skupine so se v mimohodu predstavile vsem Mokronožanom. (Foto: J. Simčič) ŠOLA EN DAN KULTURNA DELAVNICA DOLENJSKE TOPLICE — Minuli petek je imela tukajšnja osnovna šola kulturni dan. Učenci, razdeljeni v skupine, so se učili peti v zboru, pripraviti gledališki prizor, risati v naravi in celo pisati pesmice. Pod vodstvom večjega števila tako imenovanih mentorjev, med katerimi so bili tudi nekateri znani dolenjski pesniki in slikarji, so spoznavali Dolenjsko iz več zornih kotov. Sploh je bila šola ta dan ena sama kulturna delavnica. O tem. s čim so se ukvarjali in kaj so naredili, so učenci poročali na skupni prireditvi v prvih popoldanskih urah. Vzpon posavskih godbenikov Na 8. tekmovanju slovenskih pihalnih orkestrov dobili Senovčani v svoji kategoriji zlato, Krčani srebrno, Sevničani bronasto plaketo____________________ Začetek z Marinčem Razstavo del akademskega slikarja Jožeta Marinča v Galeriji Krško bodo odprli drevi KRŠKO — Drevi ob 19. uri bodo v Galeriji Krško odprli razstavo del akademskega slikarja Jožeta Marinča iz Kostanjevice. Marinčev likovni svet bo obiskovalcem predstavil umetnostni zgodovinar Jožef Matijevič, kustos Dolenjske galerije v Novem mes- tu. Na otvoritveni slovesnosti bo kulturni program: Vida Kuselj in Ivan Mirt bosta brala aforizme, ki jih je napisal Črt Čargo. Na citre bo igral Miran Kozole. POSAVJE — 26. maja so v Cankarjevem domu v Ljubljani izzveneli Zadnji akordi letošnjega, osmega tekmovanja slovenskih pihalnih °fkestrov. Od sto sedemnajstih orkestrov, včlanjenih v združenje, se jih je tekmovanja udeležilo kar petinštirideset, od tega trije posavski. val v Mariboru in med sedemnajstimi Najvidnejši vzpon je dosegel delavski pihalni orkester s Senovega, ki je s tekmovanja v Cankarjevem domu, KJer so se pomerili orkestri prve težavnostne stopnje, prinesel zlato Plaketo. Senovčani so dosegli kar ■«4,5 točke in zaostali le za Trbove-J^ani (346,5). Vevčani (339,5) in Rave-nžani (329,5). orkestri, ki so se pomerili v drugi težavnostni stopnji, osvojil srebrno plaketo. Zbral je 304 točke oziroma eno premalo za zlato plaketo. Sindikalni pihalni orkester Tovarne Celuloze in papirja Djuro Salaj iz Krškega Sevničani so tekmovali že aprila v Krškem, kjer je-bilo tekmovanje za orkestre tretje težavnostne stopnje. Osvojili so bronasto plaketo, kar paje glede na okoliščine zadovoljivo. Prej ko slej pa rezultati letošnjega tekmovanja kažejo, da še v Posavju dogaja nekaj novega. Ni moč prezreti,' da so k uspehu pripomogle še večja resnost, disciplina in požrtvovalnost, čejiiti ne omenjamo tega, da pomeni za slehernega člana orkestra sodelovanje na vajah, ki so včasih po večkrat na teden, izreden napor. Doseženi uspehi pa zahtevajo še bolj žilavo delo. Resda je pot do vrha težka in trnova, a je, kot pravijo, še vedno laže do vrha priti, kot pa vrh obdržati. B. H. Razstava, ki je posvečena prazniku občine Krško, bo‘odprta do 21. junija. Vsak dan si jo bo moč ogledati od 9. do 12. ter od 15. do 18. ure, ob sobotah od 14. do 18. ter ob nedeljah od 9. do 12. ure. KONCERT DVEH ZBOROV gaje v prvi polovici maja tekmo- Gasilske godbe na 6. reviji ^ Sevnici na tradicionalni Prireditvi nastopilo devet ^Pihalnih orkestrov SEVNICA — Nedeljsko popoldne Lisco je minilo pod prijetnimi ,v«ki gasilskih pihalnih orkestrov na 6. *8ol reviji. Ni več moč reči, da je to rat J republiška prireditev, saj so tok- i? J0*'0«« lut*' hrvaški godbeniki ^ Moravč—Zeline in slovenski rojaki ' Nabrežine pri Trstu. Mariborski ^ni orkester, ki ga vodi operni ^ °rovodja Maks Feguš, je igral tudi v ^ Pri Zidanem mostu, novomeški "pester pa na Impoljci. ^ s<-’h devet godb (od napovedanih Enajstih) je izmenjaje se izvajalo po v?°ie ali troje skladb. Občinstvo je .Rajalo do skupnega nastopa vseh Uclujočih godb. 'I ako močan sestav Je j.l| V IllClI. adbo »Naša domovii rUŽ, ina« je zd-» cnemu orkestru dirigiral prof. g^rel Benko iz Zeline, za drugo Maks eguš y, Maribora in za tretjo do-dcin Bogomir Horvatič. Sevniška na potuje konec tedna na podoben ‘“lop v Avstrijo. A. Ž. Mnogi pesni kujejo, celo šivilje Pesmi, ki jih pišejo delavci, je moč prebrati tudi v nekaterih tovarniških glasilih — Pišoče šivilje sevniške Lisce imajo celo literarno glasilo DOLENJSKA. POSAVJE — Med desettisočizaposlenih v teh regijah jih ni malo. ki se jim delovni dnevi iztekajo na kulturnem področju, večini teh na vajah in nastopih pevskih, godbenih, gledališčih in drugih skupin. Nekateri v prostem času slikajo, kiparijo, nekaj pajih piše. O tistih, ki se poskušajo izraziti z literarno besedo, pa bi tokrat radi povedali kaj več. Kajpak bolj na splošno. Začnimo z ugotovitvijo, d ie nravzaprav že v vsakem delovnem kolektivu kdo. kiza marsikaterega od teh še nismo slišali in morda tudi nikoli ne bomo, medtem ko smo dela drugih lahko že prebrali. Objavili so jih na razne načine, v glasilih svojih delovnih organizacij pa tudi v drugih publikacijah. Med literarnimi spisi prevladujejo pesnn — od najpreprostejsm, ljudsko pesem posnemajočih verzilikacij do že kar izdelanih, ubranih pesniških stvaritev. Ljudje, ki bolj ali manj vešče sučejo literarno pero. si zvečine služijo kruh v večjih gospodarskih organizacijah, še posebej tistih, ki kulturi ne kažejo neprijaznega obraza. Podobno kot drugi, ki so lahko razvili svoje ustvarjalne ali poustvarjalne ambicije, so se brusili tudi literarni oblikovalci, pri čemer jih je okolje odkrito spodbujalo. Spodbuda pa slehernemu, ki ustvarja, veliko pomeni, kajti običajno je v takem primeru ustvarjalcu tudi omogočeno, da svoja dela objavi in se tako uveljavi. Literarne prispevke, ki jih pišejo člani proizvodnih kolektivov od najpreprostejših delavcev in delavk do inženirjev, zasledimo v vrsti tovarniških glasil na Dolenjskem in v Posavju. Na prvem mestu bi tu omenili glasilo Straškega lesnega kombinata Novolesa, ki je pišočim odprlo stalni literarni kotiček. Verze pa so do zdaj objavljala tudi glasila Pionirja, IMV Krke in še katero ime bi lahko dodali. V Posavju skrbijo za literarno področje bolj kot ostali v kolektivih krške jedrske elektrarne in sevniške Lisce. Medtem koso v jedrski enkrat ali dvakrat izdali tiskano literarno-likoFno publikacijo, izhaja v Lisci posebno literarno glasilo »Šivi in verzi«. Do zdajje izšlo že šest številk tega ciklostiranega lista, zadnja letos marca. Ob prelistavanju Liscinega literarnega glasila postanemo pozorni na več reči. najbolj pa na dejstvo, da skoraj vse prispevke podpisujejo ženske. V marčni številki je osem sodelavk. V glavnem so objavile pesmi. Albert Felicijan. ki glasilo urejuje, pravi, da so sodelavke predvsem preprost e šivilje iz Liscinih tozdov in obratov. Do zdaj seje okoli glasila zbiralo kakih dvanajst pesnic — delavk. »Razveseljivo je«, ugotavlja Felicijan, »da se na toliko in toliko časa pojavi povsem novo ime. Zavedamo se, da ne objavljamo samih biserov, zato želimo pridobiti mentorja, ki bi našim literatkam znal svetovati. Sicer pa je za zdaj najpomembnejše to, da pišejo in da glasilo lahko izhaja« L Z. lišče Odprti krog iz Ljubljane, Gledališče čez cesto iz Kranja, Pomursko gledališki studio iz Lendave in KUD Študent iz Maribora. Ob teh nastopih bo še vrsta gostujočih predstav. Svoje dosežke bodo prikazali lutkarji in mladi gledališčniki, nastopili bodo poljski pantomimiki (v »Anatomiji lutk«), Poseben dogodek bo gostovanje gledališča DASKA iz Siska z »Zgodbo o treh prašičkih«, s predstavo, ki je že drugo leto na vrhu liste najboljših jugoslovanskih ljubiteljskih predstav. V okviru zaključne prireditve osemindvajsetega srečanja bodo v Celju opravili tudi skupščino Združenja gledaliških in lutkovnih skupin Slovenije in podelili Linhartova priznanja. I. Z. SREČANJE S ŠALIJEM IN NJEGOVO NOVO KNJIGO NOVO MESTO — Prejšnjo sredo so v mali dvorani Dolenjske galerije pripravili predstavitev »Sijočih mra-čin«, nove pesniške zbirke Severina Šalija, kije pred kratkim izšla pri Mladinski knjigi, in srečanje z avtorjem. O Šalijevi poeziji je govoril Aleš Berger, medtem ko je Jože Dular, pesnik in pisatelj iz Metlike, obudil .spomin na literarni klub, ki je pred skoraj petimi desetletji deloval v Ljubljani in katerega člana sta bila oba s Salijem. RAČUNALNIŠKE SLIKE LJUBLJANA — V Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani so od minulega tedna na ogled- tako imenovane računalniške slike akademskega slikarja Vojka Pogačarja, ki je doma v Posavju. Na otvoritvi je avtor prikazal praktično delo z 'računalnikom. Razstava bo odprta do 15. junija. ORGELSKI RECITAL DOLENJSKE TOPLICE — Jutri ob 19. uri bo v tukajšnji cerkvi nastopil avstrijski orgelski mojster Gottf-ried Holzer iz Salzburga. Na orgelskem recitalu bo izvajal Bachova, Hinde-mithova, Leitnerjeva in Regerjeva dela. Dolenjske Toplice bodo tretja, zadnja postaja tokratne slovenske turneje omenjenega orgelskega mojstra. BELTOVI PEVCI NASTOPILI V LJUBLJANI ČRNOMELJ — Tukajšnji moški pevski zbor Belt je imel pred kratkim v krajevni skupnosti Ljubljana-Vodmat tri koncerte. Najprej seje predstavil na Pediatrični kliniki in Kliničnem centru. s pobratenim mešanim pevskim zborom pediatrične klinike »Dr. Bogdan Derč« pa na proslavi krajevne skupnosti ob 40. obletnici osvoboditve. Spremljal ju je pihalni orkester ljubljanskega armadnega območja. Prvič z Brechtom NOVO MESTO — Drevi ob 20. uri se bo v novomeškem Domu kulture v okviru mladinskih kulturnih dnevov prvič predstavila domača amaterska skupina za gledališče (in dramaturgijo), ki deluje pri občinski konferenci ZSMS Novo mesto. V skupini je okrog 16 mladih, predvsem srednješolcev, vodi pa jo študent filozofije Matjaž Berger. Publiki se bodo prvič predstavili z »Ukrepom« Bertolda Brechta. Matjaž Berger »Za Brechta smo se odločili,« razlaga vodja skupine in tega projekta Matjaž Berger, »kak š svojo dramaturgijo omogoča pot v tipično dolenjsko dramaturgijo, ki jo predstavljata Miran Jarc in Slavko Grum. S tem bomo oba avtorja tudi približali javntjsti. .Brechtova književnost ni abstraktna. Ukvarjal seje s psiho proletarca. V njegovi dramski skušnji je zanimivo prav to, da je jezik tipično pogovorni, estetiko — mnogi trdijo, da je pri njem ni — pa oblikuje na govornih obratih. Ukrep vzpostavlja dve vprašanji: koliko nas resničnost lahko pouči, da bi jo humanizirali, in vprašanje morale v revoluciji. To jepoučno-učni komad in kot tak priprava na proučevanje in igranje večjih dram,« pravi Berger. Skupina je skupaj od lanskega novembra. Najprej so ugotovili interese, sposobnosti, potrebe, da so prišli do stila. S svojim delom še enkrat postavljajo na dnevni red vprašanje, ali v Novem mestu potrebujemo gledališče ali ne in kakšnega. Menijo, daje bilo doslej preveč le klasičnega gledališča, medtem ko skupina vzpostavlja najpreprostejšo komunikacijo. Njihova težnja je, dolgoročneje gledano, posredovati gledališko vzgojo vsem od vrtcev do odraslih, v mladih vzpostaviti dialektično mišljenje, celostno gledanje. Z. L,—D, BOŠTANJ — V soboto sta v tem kraju nastopila na skupnem koncertu mešana zbora Prosvetnega društva Primož Trubar iz Loke pod vodstvom Tatjane Goriškove in Jutranjke pod vodstvom Cirila Udovča. Občinstvo je od obeh zborov izprosilo še dodatke. Na koncu sporeda sta zbora nekaj pesmi zapela skupaj. 400 pevcev v Gribljah Obkolpski pevski zbori so se zbrali na 8. srečanju — 6 pesmi napisanih nalašč za prireditev GRIBLJE — Na srečanju ob-kolpskih pevskih zborov, ki je bilo preteklo nedeljo v jah, se je predstavilo 13 zborov s^skoraj 400 pevci. Novost letošnejga srečanje, posvečenega 40. obletnici osvoboditve, je bilo 6 pesmi, ki so bile prv ič izvedene v Gribljah, napisane nalašč za to prireditev. Glasbo zanje sta prispevala Slavko Mihelčič in Matija Tomc, besedilo pa Belokranjci Fanika Požek, Evgen Cestnik in Ivanka Bogolin. izleta v leto boljša, kar je zasluga tako zborovodij kot pevcev. Pevce in - poslušalce 8. srečanja obkolpskih pevskih zborov, ki sta ga organizirala KUD Niko Zupančič iz Gribelj in Zveza kulturnih organizacij Črnomelj, scenarij pa je napisal Toni Gašperič, je v slavnostnem govoru pozdravil Jože Osterman, predsednik Zveze kulturnih organizacij Slovenije, ki je poudaril pomen tovrstnih srečanj. Nato so se zvrstili nastopi 13 zborov: otroškega pevskega zbora osnovne šole Črnomelj, mešanih pevskih zborov iž Adlešičev, Tribuč, Dragatuša, Doblič, Beti Metlika, upokojencev iz Karlovca ter domačinov, ženskega pevskega zbora Mirana Jarca iz Črnomlja in moških pevskih zborov iz Semiča ter Belta, lovskega zbora iz Bele krajine in okteta Vitis iz Metlike. Potem so vsi pevci zapeli še dve skupni pesmi ob spremljavi godbe na pihala iz Črnomlja. Organizatorji so z zadovoljstvom priznali, daje kvaliteta petja vseh belokranjskih pevskih zborov PRIZNANJE OB JUBILEJU — Na srečanju obkolpskih pevskih zborov v Gribljah so se gostitelji spomnili tudi svojega prvega in dolgoletnega zborovodje Janeza Totterja (na levi) ki praznuje letos 80-letni jubilej in mu izročili darilo Jože Cesar, predsednik ZKO Črnomelj je podelil vsem pevskim zborom, zborovodjem in avtorjem za gribeljsko prireditev posebej napisanih pesmi priznanja. B. M. DOLENJSKI LIST pisma in odmevi Koze v gozdu? V nasprotju z zakonom Ko bi lipe govorile! Koliko bi lahko izvedeli od starih vaških in orjaških Up. ki so stoletja krasile slovensko krajino in bile priče mnogim zgodovinskim dogodkom. veselim in žalostnim doživljajem v zasebnem življenju ljudi. Ko hi lipe le govorile! Tudi naši predniki so poznali zdravilne lastnosti lipovega cvetja in jih s pridom uporabljali, vendar nikoli na tako vandalski način, kot selo dogaja danes. Zaradi pohlepa po zaslužku je Upa v času cvetenja, kjerkoli lahko pride človek do nje. r nevarnosti, da jo le-la popolnoma uniči. Nabiralci sekajo veje. vrhove in celo drevesa Tako po sezoni cvetenja Upe štrle v zrak oskubljene krošnje dreves, ki so v davnih časih dajale lepoto in neko posebno mehkobo naši slovenski krajini. Resda se veje počasi obrastejo. vendar počasi. in tudi cvetja je na takih krošnjah vedno manj. Da hi preprečili tako ravnanje, smo izdali navodila o načinu nabiranja lipovega cvetja in potrdilo, ki jih bo mora! vsak nabiralec pridobiti na področni TOZD gozdarstva in le z overovljenim potrdilom bo smel odprodali cvetje odkupni postaji ali individualnemu odkupovalcu. Čuvajmo naravo, naše bogastvo! Gozdno gospodarstvo Kočevje Vozači naj bivajo v domovih Oskrbnine v dolenjskih in posavskih domovih najnižje v Sloveniji Lovci LD Smuk—Semič zadnja tri leta opažamo v našem lovskem okolišu Vimolu, Ašelice, Hrib rahlo upadanje staleža srnjadi in škodo na naših krmnih njivah ter na nekaterih vrstah mladega drevja, predvsem kostanju , smrekah, podmladku javorja in borih. Vse kaže, da lubje dreves in krmne poljščine požro koze. Odkod koze v gozdu? Divjih vrst v našem okolišu ni. pač pa gre za blizu 80 koz, ki jih na Hribu pri Rožnem dolu, torej na območju našega lovskega okoliša, redi Jože Avbar (zapis o njem smo lahko prebrali v Prilogi Dolenjskega lista št. 20). Kozjo čredo spušča na prosto pašo in tako živali pogosto.zaidejo daleč v,gozd, kjer glodajo lubje dreves, požro poljščine na naših krmnih njivah in odganjajo divjad. Čudimo se, da GG Novo mesto še ni reagiralo zaradi ogroženega drevja. Mi smo. Za lansko jesen smo ocenili škodo in račun za 30.000 din poslali Avbarju, vendar poštnega obvestila noče prejeti. Nič nimamo proti kozjereji in Avbarju. ki oživlja tovrstno dejavnost, vendar pa mora pri reji koz upoštevati tudi naše interese, predvsem pa zakon d gozdovih, ki v 51. členu (letošnja verzija) prepoveduje pašo v gozdu, se pravi, da kozje črede ne sme prosto spuščati v gozd. Ne zdi se nam prav, da Avbar v zapisu. objavljenem v Prilogi, med vrsticami namiguje, da smo lovci krivi za izginotje 17 koz in za pohabljenje nekaj živali. Kot nam je znano, ni noben od članov naše družine pokončal nobene njegove koze. Tov. Avbar pozablja, da v gozdu žive tudi roparice, katerih plen so prav zlahka prosto tavajoče k0/e TrnJi kakšen potepuški pes jih lahko ugonobi. LD Smuk—Semič Domovi za učence srednjih šol na Dolenjskem: Dom za učence Majde Šilc Novo mesto, Dom pri srednji kmetijski šoli v Novem mestu, Dom v Črnomlju in posavski domovi v Sevnici, Krškem in v Brežicah imajo prostora za 1100 učencev. Domovi so novi, kadrovsko so se okrepili, načrtno šo zastavili vzgojno delo ter se enakopravno vključili v sistem usmerjenega izobraževanja. Vse to je prispevalo k temu, da so vzgojno-izobraževalni rezultati učencev, vključenih v domove, zelo dobri, učni uspeh se približuje celo 100%, zato je nerazumljivo, dani več učencev vključenih v domsko bivanje. Visok odstotek uspešnosti je tudi dokaz, da se mladina usposablja za delo, samoupravljanje in za osebno življenje. Domovi torej omogočajo boljše vzgoj- no-izobraževalne rezultatesrednješol-cev, kar je prav gotovo cilj slehernega učenca, ki se po osnovni šoli vključi v nadaljnje šolanje. V programe usmerjenega izobraževanja se vključujejo tudi učenci iz oddaljenih ali odročnih krajev. Veliko teh učencev se v šolo vozi z vlaki ali avtobusi. Za učence vozače — mnogi so od doma od jutra do večera, mnogi se vozijo v obe smeri po nekaj ur — ni poskrbljeno za redno prehrano in posledice se pokažejo po nekaj letih, ko je že prepozno. Domska mladina pa ima zagotovljeno redno, zadostno in kalorično prehrano, zato ima tudi »DELAMO NA TEM!« Beta krajina je ostala že večkrat za nekaj dni brez televizijskega programa ljubljanske TV bajte. Tako tudi maja — za sam dan mladosti. Več dni. Da se ljudje ob tem razburjajo. ni treba posebej trošiti papirja. Pravijo, da pride z ljubljanske televizije točno le inkasant. ki ni seveda prav nič kriv. če crkava pretvornik na Mirni gori. Ljudje bentijo, da bodo pričeti plačevati naročnino zagrebški televiziji ali pa da bodo pri plačevanju odšteli dneve, ko so na TV Ljubljana namesto slike samo pikice. Ker Belokranjci poznajo tudi že telefon, se zanimajo za popravilo pretvornika na Mirni gori, a največkrat dobe odgovor: »Potrpite malo. delamo na lem. << In Belokranjci, vajeni potrp-čjenja, se zvijejo v dve gube in čakajo. Čakajo, če ne drugega, vsaj opravičilo ljubljanske TV, vendar ga ni od nikoder. Le kdo sebo opravičeval ljudstvu preko Gorjancev? Kdo jih »šmerglja«?■ T. G. • V Slovenij je okoli 60 domov za učence, ki so povezani v Skupnost domov srednjih šol Slovenije. Na nedavni jubilejni skupščini v Škofji Loki ob 20-letnici delovanja skupnosti so podelili priznanja za dolgoletno ustvarjalno delo in izjemen prispevek k razvoju vzgoje in materialne osnove v domovih za učence. Med posamezniki je priznanje prejel tudi Franc Zaman, ravnatelj Doma za učence Majde Šilc, Novo mesto. povečale. Tako znašajo kadrovske štipendije po novem za srednješolce glede na učni uspeh 4.776 din do 8.597 din. Štipendije iz združenih sredstev (za učence, ki bivajo v domovih)pa dosegajo za srednješolce kar 13.588 din, poleg tega je dodatek za prav dober učni uspeh 1.358 din, za odličnega pa 2.716 din, medtem ko je dodatek za deficitarnost 2.388 din. Mesečne oskrbnine v domovih se bodo z novim šolskim letom sicer povečale, prav takosebodo ponovno povečale tudi štipendije. Tudi starši in sleherna srednja šola so še kako zainteresirani za čim boljše vzgojno-izobraževalne rezultate svojih otrok oziroma učencev, zato smo prepričani, da bodo oboji še več prispevali k temu, da se bodo srednješolci odločali za bivanje v domovih. Usmerimo vse napore v to, da učencem med šolanjem omogočimo primerne delovne pogoje in zdrav telesni razvoj, zato je prav, da se vozači odločijo za bivanje v domu! vse možnosti za razvoj zdrave in aktivne osebnosti. Različni očitki domovom, češ da mladino s svojim hišnim in dnevnim redom utesnjujejo, kratijo osebno svobodo in še kaj, gotovo niso upravičeni. Tako mislijo le redki posamezniki, večina domskih učencev pa ne in se v domovih prijetno počutijo. Vodstva domov za učence predvsem žele, da bi starši spoznali, kako je bivanje v domu koristno za mladostnikov razvoj in da je tudi uspešno. Nemalokrat je mogoče slišati pripombe, da je oskrbnina v domovih previsoka. V zvezi s tem je treba poudariti, da večini štipendistov za bivanje v domu štipendije zadostujejo. Sedanja mesečna oskrbnina v večini domov ne dosega 8.000 din, štipendije pa so se s 1. majem v tem šolskem letu že tretjič IZ POLJANSKE DOLINE Kmalu bomo občina bifejev Bolj od denarja potrebujemo kanček dobre volje POSODABLJAJO CESTO — Posodabljanje ceste od Brezovice do Pregrada se nadaljuje. Čeprav potekajo dela počasi, so domačini zadovoljni. Posodobljena cesta bo imela tudi manj ovinkov in bo zato precej krajša. * SEZONA SEJE ZAČELA — Tako pravijo Poljanci, ker v vikend hišice v Dolu že prihajajo prvi turisti, sepravi člani kolektivov iz Kočevja. V glavnem so to še ribiči, vendar pri ribolovu nimajo posebnega uspeha, ker je zaradi dolgotrajne suše Kolpa nizka, ribe pa bolj izbirčne in previdne Ni DENARJA ZA OBISKE — Pred kratkim je bil občni zbor KO ZZB Poljanska dolina, na katerem so obravnavali dosedanje delo in načrte za naprej. Zanimivopa je. da občinski odbor ZZB NOV Kočevje ni mogel poslati na občni zbor svojega predstavnika, saj sta po eni strani stabilizacija, po drugi pa visoke cene blagajno te občinske organizacije dobro osušila. Te dni se je črnomaljska občinska skupščina .lotila obravnave trgovine. Nedvomno so že dalj časa prisotne velike težave, ki jih ima ta dejavnost, saj so odraz stanja v našem gospodarstvu, v določeni meri pa so tudi organizacijske in subjektivne narave. Ne bom se spuščala v oceno stanja, saj me zanimata le dva problema. Skupščinsko gradivo mi je bilo samo spodbuda, da sc oglasim. Prvi. Nikjer v Črnomlju ni moč kupiti belokranjskih spominkov, kot so pisanice, razni prtički, peharčki in drugo, čeprav imamo v občini več kot deset obrtnikov, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo. Tako radi se hvalimo z bogato kulturno dediščino, z lepimi in izvirnimi pominki, kaj vse lahko pomudimo obiskovalcu. turistu. Žalsoto zaenkrat bolj lepe besede kot stvarnost. Prepričana sem, da za prodajo spominkov ne potrebujemo ne nove prodajalne, ne novih kadrov, ne veliko obratnih sredstev. Potrebujemo le kanček dobre volje. Drugi: Kmetijska zadruga Črnomelj namerava graditi v Vinici bife. Pravijo, da je denarja malo, bife bi pa nekako zmogli. Še malo, pa bomo občina bifejev. Vinica, ki naj bi bila turistični kraj, premore resda en bife, eno gostilno in še en bife (ali kaj) v kampu. Vse to skupaj je dejansko premalo in neustrezno. V Vinici je v Zupančičevi hiši tik pred otvoritvijo zbirka mladinskega pesništva. Poleg same muzej- ske dejavnosti so predvidene tudi razne druge kulturne aktivnosti, ki naj bi privabile v Vinico nove obiskovalce, zlasti mladino. In kaj jim nudimo? Še en bife! Morda bo kdo rekel, da smo lahko zadovoljni, da sploh kaj gradimo. Pa ne verjamem. Prej bi verjela, da bi se dalo z združenimi močmi, se pravi s sredstvi (v tem primeru trgovine in gostinstva), kaj več narediti. Da je turizem kompleksnejši pojav, vemo vsi. v praksi pa delamo vsak po svoje. V Beli krajini je bodeča neža precej razširjena. Pa moramo zato stopiti nanjo? KSENIJA KHALIL UREDILI GROBOVE IN GROBIŠČA ČRNOMELJ — V letošnjem letu imajo v črnomaljski občini za urejanje in vzdrževanje grobov in grobišč borcev na razpolago 846 tisoč dinarjev. S tem denarjem bodo uredili tiste grobove, ki so ureditve najbolj potrebni. V Črmošnjicah bodo obnovili spomenik borcem, v Srednji vasi očistili spomenik in obnovili črke na njem, v Dragatušu uredili grob Ivana Benca. na Sinjem vrhu obnovili obeležje ob cesti, v Vojni vasi grobnico Ivana Kromarja, na pokopališču vSe-miču popravili tlak pri spomeniku ter opravili še nekaj ' drugih manjših popravi). VOJAKI PRISEGLI — Za dan mladosti je bila osrednja svečanost ribniške občine na območju gradu v Ribnici, kjer so prisegli novi vojaki ribniške enote in kjer so v mladinsko organizacijo sprejeli učence osnovnih šol iz ribniške občine. Med gostije bil tudi nekdanji (drugi) komandant prveslovcnskepartizansketopniške brigade Boris Lah. Ribniška vojaška enota namreč nadaljuje bojne tradicije tepartizanske brigade. Svečani govornik ob tej priložnosti pa je bil polkovnik Vukašin Prokovič iz Postojne. V letnem gledališču je bil nato izveden bogat kulturni program, v katerem so nastopili mladinci, vojaki, folklorna skupina, plesna skupina, ki jo vodi Diana Drobnič, mladi iz Livolda pri Kočevju, ribniška godba na pihala pa je imela tudi promenadni koncert. Med tistimi, ki so poželi največji aplavz, je bil podmladek folklorne skupine Mirka Bračiča, (l oto: Glavonjie) Asi** ' ■ ' ~i VEDNO NA SVEŽEM ZRAKU — Cestarsko deluje res vedno na svežem in v glavnem zdravem /raku, po/inti pa bi bilo kl|ub temu lepše delali v zaprtih in ogrevanih prostih, menita cestarja Crnkovič in Škufca. (Eoto: Glavonjič) Ce pljuneš v roke, je zaslužek dober Razgovor s cestarjema — Pozimi je bilo hudo JURJEVIČA — Z novim letom je Cestno podjetje Novo mesto prevzelo od ribniške Komunale zimsko in letno vzdrževanje cest. Zimsko vzdrževanje so v giavnem. dobro opravili, zda j. ko ni več snega. pa se ukvarjajo z letnim. Na makadamski cesti, ki vodi od Jurjeviče proti Sodražici, smo sc pred kratkim pogovarjali / delavcema Cestnega podjetju I rančem Škufco iz Lopate pri Hinjah in Jožetom Crnkovičem iz Kočevja. ki sta zasipavala luknje nr. cesti. Jože Crnkovič, ki jc cest ar že 31 let in bo šel prihodnje leto v pokoj, pa je dejal: •d etošnja zima je bila vražja. Ne spominjam se. da hi že bilo kdaj tako mrzlo. Čeprav je bilo tudi okoli 30 pod ničlo, smo morali na teren,- je povedal I rane Škul-ca. ki je pri Cl’ Novo mesto 13 let. »Letos in prihodnje leto bo v ribniški občini veliko dela. Šefi pravijo, da bomo asfaltirali tu veliko cest. Z nami. cestarji, je pač tako..da gremo t ja. kjer je denar. Kaže pa. da je tega zdaj v ribniški občini kar precej. S finim asfaltom bomo prelili cesto od Sodražice do Loškega potoka, pa tudi drugod bo precej posla.- Povedala sta .še. da je osebni dohodek dober, če dobro delaš. 'Cestarskega dela pa sc ljudje tudi izogibajo. Je že tako. da raje dela vsak v zaprtih prostorih, na toplem, ob toplem obroku. M. Gl \V()N.II( Otroška ustvarjalnost ne pozna meja Dobro in koristno Tudi letos so se v metliški vzgojno-varstveni organizaciji odločili, da ob zaključku male šole pripravijo razstavo izdelkov, ki so jih njihovi varovanci naredili v enoletnem obdobju. Razstavo, ki je bila v Ganglovem razstavišču, si je ogledalo lepo število obiskovalcev, kar nas prepričuje, da znajo ljudje ceniti tudi trud otrok. Koncept razstave je bil podoben lanskoletnemu, se pravi, da je bil poudarek na razvojni preglednosti ustvarjanja otrok od drugega do sedmega leta starosti. Da jetakšen prikaz vzgojno dober, je bilo že rečeno, pohvaliti pa gre še nekaj. Ugotovitev, da se mentorice otrok nikakor ne zadovoljujejo z nekim stereotipnim, šablonskim delom, je izredno spodbudna. Da odkrivajo vedno nove materiale in teme, s katerimi zaposlujejo svoje varovance, je dobro in koristnotakoza otroke kot za obiskovalce razstave, kijih le-ta lahko vedno znova priteguje, pa čeprav se iz leta v leto ponavlja. Da se z dvema razstavama, z izdelki vrtičkarjev konec maja in z deli mladih, ki sodelujejo na ekstemporu v oktobru, začenja v Metliki neko kontinuirano spremljanje otroške ustvarjalnosti, ima lahko precej večji pomen, kot se ga trenutno zavedamo. Zato je naloga nas vseh, da spodbujamo ti prireditvi, ki brez dvoma postajata tradicionalni. Vodstvu vzgojnovarstvene organizacije pa mogoče le en a sugestija: skromnost je res lepa čednost, toda danes so pač takšni časi, daje reklama potrebna že prav povsod. Tudi pri razstavah in otvoritvah, ki imajo navadno svoj poseben čar. ANDREJA BRANCELJ Pobuda mladim Marija Kraševec Nenadoma, tiho, skoraj skrivaj, da bi nas slovo preveč ne bolelo, je 27. marca sredi noči odšla od nas plemenita partizanska mamica Marija Kraševec. S spokojnostjo na obrazu je zaspala, mirno in vdano, kakor umirajo tisti, ki sp po svoji vesti darovali v življenju vse, kar lahko daruje mati domovini in otrokom. Osem otrok in kup revščine in strašna vojna leta, v katerih je od samega začetka leta 1941 pomagala prvoustanovljenim četam, kar je lahko darovala kmečka roka in plemenito srce matere, ki ni razlikovalo borcev od svojih otrok. Štirje otroci so umrli, tudi ona je bila zaprta in mučena zaradi izdajstva belih, ki so vedeli za delovanje te družine. Tudi možje daroval našemu boju vse, tako da seje družina s ponosom imenovala partizanska družina. Takšna seje Marija vključila v izgradnjo nove družbe in do svojih zadnjih življenjskih moči delovala, ne da bi mislila nase in svoje opešano zdravje. Ne moremo verjeti, da je ni več. Koliko spodbudnega in lepega nam je povedala! Njene besede žive v nas in srečni smo, da smo poznali med tisočerimi materami tudi partizansko mamico Marijo iz Starc Bučke. Zdaj mirno počiva, saj je stkala najlepše rože — rože srca in ljubezni do soljudi. OLEG KRIŽANOVSKIJ — IGOR Srednješolci naj bi se lo' tili raziskovanja NOB NOVO MESTO — Svet za razvijanje in ohranjanje revolucionarni11 tradicij pri občinski konferenci SZD« v Novem mestu se je na seji 31. maF najdlje zadržal pri obravnavi idejnih razlik pri ocenjevanju bližnje prtj*" klosti. Znova so poudarili, da ne boe® dovolili nobenih poizkusov razvrednotenja NOB. Po drugi strani pa so člani sveta zavzeli stališče, da tudi resničnih spod1* Ijajev iz tega časa ne gre prikri^J1 javnosti. V zvezi s tem so dali pobud°> naj bi se mladi na šolah II. stopnf vključili v raziskave preteklosti, vsak3 šola iz Svojega področja. Tako bi lahko mladina pedagoške usmeriti proučevala nastanek in razvoj šolslvJ med NOB, na šolah tehnične usmeritve bi lahko zbrali gradivo o p® tizanskih delavnicah itd. Hkrati ste® pa bi bili nujno potrebni pogovori® obliki seminarjev z učiteljskimi zboh prav tako pa je nujno doseči bojf vrednotenje dela mentorjev na špW__ Člani sveta so obravnavali še dosedanje ugotovitve javne razprave 0 vrednotenju in zakonski zaščiti SP®” menikov NOB. Razprava še traja,t°*' rat pa so spisek avtentičnih Spomenikov, obeležij in pomnikov revolu®Js že dopolnili. Pri dopolnjevanju seznama spomenikov pa je potrebno upoštevati j čelo: evidentirati je potrebno vse, , odlok za razglasitev pa lahko Pn j neomejeno število spomenikov, ve* dar le tisti, za katere bo potem družb3 sposobna skrbeti. R.B DANES SREDNJEŠOLSKO ATLETSKO PRVENSTVO . NOVO MESTO —Danes bona novomeškem stadionu finale at' letskega pokala Slovenije srednjm šol usmerjenega izobraževanja-Tekmovanje, ena večjih in kak0- vostnejših atletskih prireditev ■ zadnjih letih v Novem mestu. sebO začelo ob 15. uri. LOVSKA IN RIBIŠKA RAZSTAVA V BRESTANICI BRESTANICA — Prizadevni čla® lovske družine Brestanice in ribišk' družine Brestanica—Krško prirejaj0' okviru praznovanja krajevnega pra* nika Brestanica, praznika obč>°. Krško in 40-letnice obeh druž® lovsko in ribiško razstavo na gradu' Brestanici. Razstava, s katero želtr. lovci in ribiči predstaviti svoje delo' preteklih 40 letih, bo odprta od Čeh1" ka, 6. junija, do nedelje, 9. junija.vs^ dan od 9. do 19. ure. Lovci bod1’ predstavili vse vrste divjadi iz njihovf ga lovišča, ribiči pa predvsem razne°V biške priprave in trofeje rib. F> OBVESTILO V soboto; 8. 6. 1985 ob 20. uri bo v prostorih osnovne šole Dragotin Kr1' te v Šmihelu pri Noved1 mestu drugo srečanje gasil' skih pevskih zborov SlovC' nije. Sodelujejo: — Moški pevski zbor Šma' rtno — Moški pevski zbor Vub' red — Moški pevski zbor HaJ' dina—Hajdaše — Moški pevski zbor Kož' je — Moški kvartet iz PolicC — Grosuplje — Vokalna ženska skup1' na VIV A — Prebold — Moški pevski zbor BO' ris Kidrič, Maribor . . — Moški pevski zbor Šrfl1' hel pri Novem mestu. Vabljeni! •norda morda morda morda morda morda morda morda morda morda. ste likovni ustvarjalec, likovni pedagog, vas zanima oblikovanje, naravna in kulturna dediščina, bi radi kaj več vedeli o likovnosti, bi se radi udeležili likovne šole, hi radi kaj več vedeli o arhitekturi, bi radi slikali ali kiparili, organizirano obiskovali razstave Pridite na skupščino UKOVNE SKUPINE VLADI Ml^ P LAMUT, ki bo v torek // tega meseca ob 17. uri v prostorih razstavišča SLONČEK u Novem mestu. \ Morda nam ho uspelo, da združimo naše skupne interese- 8 DOLENJSKI LIST Št. 23 od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka Pranje obvez ne bo rešilo Zdravstva no\Ud1-‘i/,la iez no^' NaPovedovala se je že J ei- d ker smo najhujše probleme ne-gub° Sf>rol‘ re$evali (pokrivanje čisteiz-jafo v zdravstvenih delovnih organizacija ulemeti'te8a’ dolgoročneje učinkovit e-rnordnPan^a n‘bd°- Morda, poudarjam težav ’ Sm° Se preveč izgovarjali na ne en Položaj gospodarstva (ki je sicer nev °renJ’1(0X0 iz zdravstva opozarjali na Pušč /° “smer Pfovbe« in ko smo ga pre-ravu ‘ Usod‘‘ Pr',em Pa zahtevali enak zd-Pravi'en' s,andard in nikakršno krčenje 7 c Za realno bistveno manj denarja. ravstvi kar 7e' T° pa je shirano zd~ Vj , ’ ga pestijo izgube, nedoumljivo r a rast materialnih stroškov, ki v zd-mar V“predstavljaj° levji delež porabe. ftkje stoodstotno izrabljena oprema, ^ Je ne morejo nadomeščati, ker ni dena-fa' Prostorske zagate itd. Zdravstvene us-n°ve na Dolenjskem so samo v letošnjem ern trimesečju prigospodarile skoraj 8 t ar‘h milijard dinarjev čiste izgube, poleg ega niso nikjer oblikovali skladov. Mateja ni stroški so v tem času porasli tudi do odstotkov, zdravstvo pa dobiva vsak «ec le okrog 30 odstotkov več denarja °t lani. Splošni bolnišnici Novo mesto Hh Sedai manjka za normalno delo 15 sta-milijard. Rešuje se z dragimi kratkoro-n,mi krediti. j.Oprema je marsikje povsem izrabljena, sl ,ge'zol’d}no pomeni nižji standard. Q še storitve. V takem primeru je bolnik upravičen iskati boljše, seveda drugje, kjer so tudi veliko dražje. To se tudi dogaja. Ta-' ko bomo za zdravstvo pod prisilo dali več denarja, pa še domače bo vse bolj nazadovalo, tudi kadrovsko. S prostori pa je najtežje v novomeški lekarni in zavodu za socialno medicino in higieno. Prva posluje le pogojno in to do konca leta, potem pa bo v teh prostorih lahko izdajala le še pakirana zdravila, priprava zdravil v laboratoriju pa ne bo možna. Zavod večino dela opravlja kar na hodniku. Glede na možne epidemije zaradi kritičnega stanja. • Mnogi tudi v teh razmerah, ko manjka domačemu zdravstvu najmanj 26 starih milijard, da bi lahko zagotavljalo približno enak obseg pravic kot doslej, še kar naprej kažejo na notranje rezerve. Zdravstveni delavci zatrjujejo, da jih ni, da so jih v nekaj letih težav temeljito izčrpali. Morda bi jim kazalo enkrat te verjeti, saj tega ne dokazujejo samo s podatkom, da so v Novem mestu nekaj let pred drugimi prali obveze. Prav tako bi morda lahko malo manj glasno govorili o vrstah, o dolgi čakalni dobi, o neprijaznosti zdravstvenih delavcev in podobnem, kadar teče beseda o denarnih stiskah zdravstva, za katerega namenjamo vse manj družbenega proizvoda (v novomeški občini je delež iz 6,07 odstotka v letu 1979 padel na vsega 3,8 odstotka v letu 1983), kar je tudi osnovni izvor problemov. •— Zakaj manj glasno? Zato, ker, kakorkoli obračamo, pride na zdravstvenega delavca v novomeški občini 28 ljudi več kot drugje v Sloveniji, ker n. pr. 28 zobozdravnikov nikakor ne more opraviti .dela potrebnih 37 (za teh manjkajočih ,9 ni de- narja!), ker zdravstvu ne moremo dokazati neracionalnega trošenja denarja, ker je navsezadnje zdravstveni delavec v neenakopravnem položaju z drugimi delavci, , saj je zaradi vsega tega prikrajšan pri osebnem dohodku in pri zadovoljevanju skupnih potreb iz skladov. Kako naj bo tak delavec vedno prijazen, seje na zadnji skupščini novomeške zdravstvene skupnosti vprašal eden od delegatov. Dejstvo je torej, da je naše zdravstvo doseglo kritično mejo, ki ne dovoljuje nobenega cincanja in barantanja več. Možnosti sta samo dve: ali mu bomo dali več denarja, ali pa bo moralo kakšno pravico vzeti pa bistveno znižati raven storitev. Kaj se bo zgodilo, je odvisno od vseh delavcev, ki se bodo že v kratkem odločali o tem. Predvsem s e bodo odločali, ali da ali ne višja prispevna stopnja za zdravstvo. Participacija v reševanju zdravstva niti ni »v igri«, saj bi moralo biti povečanje ogromno, da bi za zdravstvo kaj pomenilo. Ker gre za zdravje, ki vsem veliko pomeni — posebno tistim, ki ga nimajo — je težko verjeti, da bi ljudje rekli »ne«, čeprav gre večini precej slabo. ZDENKA LINDIČ—DRAGAŠ I Prošnja za finančno injekcijo V kratkem se bo novomeška zdravstvena skupnost s posebnim pismom obrnila k združenemu delu, se pravi vsem zaposlenim, naj odločijo: ali so pripravljeni za sedanjo raven zdravstvenih storitev prispevati nekaj več sredstev v obliki povečane prispevne stopnje ali pa so za znatno po- Demokratični Mtiski ne zidajo tr * ta do'8a *eta sem naročnik Dolenjskega lis-Sj|iltl ®a vedno pazljivo preberem, saj sem vča-tes 113 '->°'enjskem živel in imam še danes st'ke z njegovimi prebivalci, V listu me pred°*J zanima poročanje o gospodarstvu, st0| Vseni o trgovini, ker sem bil skoraj četrt ^e,ja generalni direktor Mercatorja. . sem prispevke, ki so govorili o ne- j{ V,t°sti trgovine v novomeški občini. V njih ka e'no prikazano, daje bila temu kriva oz-o^litika zaprtih meja. Pri omenjenem por-ItJu? me mot' predvsem to, da krivci za ta-$lQr.|S,anje niso poimenovani. Zato bom to boje J«, ki serfl s temi ljudmi bojeval težke *a razvoj trgovine. N*; J Začnem kar s pripojitvijo Trgovskega p|JC,Ja Standard k Veletrgovini Mercator. To k,, Jl,ev so takratni občinski možje in še ne-'Jos ' c*ruy> preprečevali cela tri leta. To so ' Jako, da je bilo podjetje nenehno v i (jt(1 ali pa so se posluževali različnih 'Jan’1*' Prit>skov. Na srečo so se nekoč za en 'hiotili m na tisti dan nam je uspelo pri tak rskem s°dišču izpeljati pripojitev. Po s* pr VeUavnih predpisih namreč podjetje, ki ^lpaja, ni smelo biti v postopku. J tia 0;p Vse prej omenjeno obdobje so izvajali °*ektiv zelo »demokratičen« pritisk. Kolektiv pa je kljub temu ostal enoten in to se mu je nato obrestovalo v razvoju. Takrat smo imeli sredstva in bi lahko veliko zgradili, vendar so nas v teh težnjah ovirali takrat in pozneje, predvsem tako, 4a nismo dobili lokacij za gradnje. Še več: doživeli smo poizkus, da bi nam bila odvzeta stavba na Glavnem trgu, v kateri je Mercatorjeva blagovnica. Ta odvzem smo preprečili šele s sodbo višjega gospodarskega sodišča v Ljubljani. Ko smo uspešno izvojevali ta boj, smo predložili idejne projekte za razširitev blagovnice. Takratni predsednik občinske skupščine Sergej Thor-ževskij in načelnik oddelka za gospodarstvo Marko Ivanetič sta se na zunaj strinjala z nami. Zataknilo pa se je že pri razširitvi blagovnice v sosednjo stavbo, s čimer nismo uspeli. Ko smo nato kupili hišo med blagovnico in samostanom in jo podrli, da bi razširili blagovnico v tisto smer, nam je bilo to preprečeno zaradi spomeniškega varstva... Tako je s tistega prostora še danes edinstven razgled na desni breg Krke. V tistih časih smo iskali lokacije, prosili zanje, uspeha pa ni bilo. Ker lokacije nismo mogli dobiti, sem se pri pridobivanju lokacije za gradnjo samopostrežnice ob Zagrebški cesti nasproti 1MV odločil narediti finančni prekršek, ker je bil to eden izmed pogojev. To lokacijo so nam trikrat spremenili, mi pa smo seveda ob tem morali spreminjati in prilagajati načrte, s čimer seje odlašal pričetek gradnje. Ko smo le pridobili dokončno lokacijo za to gradnjo, smo morali prispevati 8 milijonov za »druge namene«, to pa so bili proti koncu šestdesetih let kar precejšnji denarji! Ko smo v Novem mestu po velikih težavah in s skrajnimi napori nekako dobili dovoljenje za preureditev gornjega nadstropja nad Elektrotehno na Glavnem trgu v salon pohištva, smo morali pri tem izpolniti dodatni pogoj: s svojimi sredstvi smo morali v spodnji etaži zgraditi javno stranišče, ki še danes služi svojemu namenu... Hoteč pomagati razvoju trgovine v Novem mestu, sem nekako v razdobju od 1967 do 1970 pripeljal direktorja Metalke, ki je bila pripravljena v Novem mestu zgraditi trgovino. V razgovorih so občinski možje na to pobudo pristali in dali Metalki na voljo lokacijo v Kandiji. Toda Metalka je bila nato prisiljena odstopiti od nameravane gradnje, ker so ji občinski možje postavili nesprejemljive pogoje glede komunalnega prispevka za urejanje zemljišča. Na enak način kot Metalki je bila preprečena gradnja tudi ljubljanski Nami, ki je nato kapital, ki gaje nameravala vgraditi v Novem mestu, prenesla v Velenje, kjer soji ponudili neprimerno boljše pogoje. Predsednik občinske skupščine je bil takrat Franci Kuhar, načelnik oddelka za gospodarstvo pa Marko Ivanetič. Podčrtati moram, da so tiste čase drugod imeli veliko večji posluh za razvoj trgovine kot v Novem mestu, da so bili drugod razvoju trgovine naklonjeni in so ji za gradnjo ponujali skoraj prosta zemljišča. S takšnimi težavami smo se v željah razširiti trgovino spopadali v Novem mestu. Upam si trditi, da odločujočim dejavnikom ni bilo mar razvoja trgovine, toda ob tem so pozabljali na dve pomembni dejstvi: trgovina prinaša v občinski proračun stotine milijonov prometnega davka in drugo: primerno razvita trgovina zagotavlja dobro preskrbo potrošnika in preprečuje odliv kupne moči. Trgovine, ki jo v nekem kraju zgradiš, ne moreš odpeljati na kolesih. Pomeni torej trajno zagotovilo virov za proračun in dobro preskrbo. Očitno je bilo tistim, ki bi to morali imeti na umu, bolj vskr- večano participacijo. Tretje možnosti ni, razen zapiranja ambulant in vrat bolnišnice. Novomeška bolnišnica in zdravstveni dom čedalje bolj tonita v izgube, kar pa ni le novomeška posebnost, ampak domala praksa vsega zdravstva v Sloveniji. V bolnišnici že od leta 1981 dalje vsako leto pišejo sanacijske programe, ki obsegajo tudi 60 popisanih strani. Izkazalo se je, da lahko uresničijo le tisti del, ki prinaša prihranke z boljšo organizacijo dela in varčevanjem znotraj bolnišničnih zidov. Povsem nemočni pa so pri dogovarjanju z zdravstveno skupnostjo, da bi priznavala tolikšne stroške, kot dejansko znašajo. Ne, da v skupnosti tega ne bi hoteli, ampak ni dovolj denarja, ki ga v ta namen zbere združeno delo. • Notranji varčevalni ukrepi pa so bolnišnico pripeljali povsem na rob. Naprej ni več mogoče brez škode za bolnike. Zravstvenim delavcem marsikje očitajo razmeroma visoke osebne dohodke, v največ primerih pa ljudje niso poučeni o resničnih zaslužkih v zdravstvu. V naši regiji odpade na zdravnika veliko več pacientov kot drugod po Sloveniji, opravljajo več dela. Redni zaslužki za osemurno delo nikakor niso zavidanja vredni, saj je na primer samo v bolnišnici 150 zaposlenih, ki prejemajo komajda toliko, kot znaša zajamčeni del osebnih dohodkov. Nekaj dodatka pa seveda prinašajo dežurstva, delo preko polnega rednega delovnega časa je plačano tako kot povsod drugod po Sloveniji ali še slabše. Ker ni možnosti za nabavo sodobne zdravstvene opreme, ker ni nobenih perspektiv za strokovni razvoj, je začel že mlajši zdravstveni kader obupavati. S tem ko se razmere v novomeškem zdravstvu slabšajo, pa je vse več odliva sredstev, predvsem v Klinični center v Ljubljani. Tega ni mogoče zaustaviti, saj so vsi dosedanji ukrepi v tej smeri dali malo rezultatov. Če bi v drugi polovici letošnjega leta uspeli s povečano prispevno stopnjo (koliko bi bilo potrebno dati več za najnujnejše, še izračunavajo, bi pridobili le toliko, da bi bolnišnica postala likvidna in da bi se izkopali iz najhujših finančnih stisk. Za investicije ne bi ostalo dinarja. Predlagajo pa, da bi za nabavo najbolj nujne zdravstvene opreme v prihodnjem letu na širšem dolenjskem območju v združenem delu posebej vodili akcijo zbiranja sredstev. Veliko je resnice v besedah zdravstvenih delavcev, ki pravijo: »Čutimo se odgovorne za pomoč bolnikom na ravni, ki jo naš strokovni kader lahko nudi. Boli pa nas, da nas javnost običajno sumniči in nam premalo zaupa glede ravnanja s sredstvi. Tudi med nami se najde plevel kot v vseh drugih poklicih, ampak velika večina zdravnikov, medicinskih sester, strežnega osebja in drugih zaposlenih vestno in požrtvovalno opravlja svoje delo.« RIA BAČER bi, kako' preprečiti širitev Mercatorja in kako preprečiti vstop Metalke in Name v Novo mesto. Nadvse velika sreča za Novo mesto bi bila, ko bi odločnost, ki so jo uporabljali zoper trgovino, uporabili za preprečevanje gradnje IMV na najlepši lokaciji v Novem mestu. Če bi bili ravnali tako, ne bi bilo treba graditi industrijskega tira in velikega nadvoza, za kar je bilo treba odšteti težke milijarde... Toda kaj si hočemo: Metalka in Nama pač nista proizvajali avtomobilov... Izvršni svet občine, ki ga vodi predsednik Jože Suhadolnik, je sedaj pobudnik za združevanje novomeških trgovskih podjetij v eno samo podjetje. Hočejo torej imeti »svojo« občinsko organizacijo, kar ni nič drugega kot tipičen primer lokalnega zapiranja. In zato tudi preprečujejo združitev Novotehne z Metalko. Takšna ideja ni za Novo mesto nič novega, saj je v tej ali oni obliki ponavlja že od šestdesetih let dalje. Nosilci ideje o enem samem trgovskem podjetju niso nikoli bili trgovci in ni nikoli prihajala iz njihovih vrst. Konkurenčni boj med več podjetji mora biti prisoten na trgu in je zaželen. Poglejmo samo primer Šentjerneja! Tam je bila vrsto let zavi-rana razširitev blagovnice, zdaj, ko je trgovina v tem kraju primerno razvita, pa v korist potrošnika z izbiro blaga in s kulturno postrežbo v Šentjerjenju tekmujeta Dolenjka in Mercator in za oba je dovolj kruha! Upam si reči, da potrošnik v Šentjerneju ne bi bil tako zadovoljen, če bi ga oskrbovala ena sama firma. V Novem mestu kot dokaz svoje odprtosti radi navajajo številne prodajalne drugih podjetij. V vsej občini je okoli 150 prodajaln. 96 jih je v okviru Dolenjke, Mercatorja, Novotehne in Kmetijske zadruge. Med preostalimi 55 prodajalnami pa so vse trafike, vsi Zadnja beseda ni bila zadnja BREŽICE — Razprave o spremembi šolskih okolišev se vrstijo skoraj poldrugo leto, vendar niso pripeljale do enotnih pogledov. Četrta izmed petih ponujenih variant za razbremenitev brežiške osnovne šole in smotrnejšo izkoriščenost praznih učilnic v okoliških šolah je sicer dobila široko družbeno podporo, ne pa tudi soglasja prizadetih staršev. Tako naj bi že za naslednje šolsko leto vpisali otroke iz Krške vasi in Skopic v Cerklje, iz Šentlenarta v Artiče, v Globokem in v Pišecah pa naj bi se po tej varianti dogovarjali za izmenični vpis in s tem zagotovili obstoj obeh šol. Zadnjo besedo so prepustili občinski skupščini in izobraževalni skupnosti, na zasedanju 30. maja, vendar ni bila zadnja. Z odlokom bi sicer lahko v hipu presekali vozel, vendar so enako kot dva dni prej predsedstvo OK SZDL ocenili, da prisilna rešitev s preglasovanjem ne pride v poštev, da stvari še niso dozorele. Vsi štirje zbori so zato sprejeli le priporočilo staršem, naj vpisujejo otroke v skladu z varčnejšo in pedagoško trenutno najustreznejšo četrto varianto, brežiška osnovna šola pa naj za šolsko leto 1985/86 išče nove prostore ali se odloči za drugo izmeno. »Do končne rešitve naj bi pripeljalo nadaljnje sporazumevanje in dogovarjanje,« je na zasedanju zborov v imenu predsedstva OK SZDL dejal Stanko Cerjak, vendar bi medtem kazalo izpopolniti tudi pedagoško delo. Tradicija in zaposlitev staršev v Brežicah namreč nista poglavitna razloga staršev za vztrajanje pri starem. Bolj kot vse -drugo jih moti prepričanje, da kakovost pouka ni izenačena s poukom na brežiški šoli. Bojijo se, da bi različna raven znanja ovirata učence pri startu za nadaljevanje šolanja. To pomeni čimprejšnjo izravnavo vseh razlik v osnovnem šolstvu in večjo pozornost kadrom. • Pristaši odločnejšega ravnanja so od skupščine pričakovali odlok, ker menijo, da je bilo razpravljanja več kot dovolj in da odlaganje ne vodi nikamor. Tisti, ki so izbrali demokratičnejšo pot in prisluhnili razpoloženju v prizadetih okoliših, pa menijo, da ni nič narobe, če stvari dlje zorijo. Obenem namreč spoznavajo, da tudi aktivisti niso naredili tega, kar so pričakovali od njih, in da niso spoštovali stališč svojih organov, ko so se enako kot nekateri prosvetni delavci znašli v vlogi porabnikov, staršev. Morda pa v zvezi z okoliši sploh ni bil potreben tolikšen hrup in bo mirnejša pot postopnega spreminjanja prav tako pripeljala do cilja. JOŽICA TEPPEY kioski, bencinske črpalke in vse drugo. Po takšnem obračunu se prisotnost drugih trgovskih podjetij zoži na 13 prodajaln obutve in konfekcije. Po takšni analizi pa dobi tako dokazovana »odprtost« povsem drugačno podobo. Nosilci zgrešenih idej zapiranja novomeškega trga, ki naj bi bil po njihovem namenjen enemu samemu podjetju, se skrivajo za SZDL, za potrošniškimi sveti in za vsem mogočim in iščejo rešitev trgovine v reorganizacijah. Ves dosedanji razvoj (še boljše: zaostajanje) novomeške trgovine postavlja takšne ideje na laž. Dejstvo je, da je trgovina v novomeški občini med najmanj razvitimi v Sloveniji, da je na dnu lestvice! Z reorganizacijo ne bomo povečali prodajnih površin! Rešitev novomeške trgovine je v lokacijah za nove gradnje, v lokacijah, ki morajo biti dosegljive kateremukoli trgovskemu podjetju, ki je pripravljeno prinesti v Novo mesto svoj kapital. Dosegljive pa morajo biti predvsem tistemu, ki je sposoben zgraditi prej kot drugi. Lokacije, namenjene trgovini, pa ne smejo biti obremenjene z raznimi »dodatki«, ki naj bi jih trgovina gradila s svojimi že tako pičlimi sredstvi za koga drugega in ne z raznimi mešetarjenji, kot seje to dogajalo do zdaj! Tokrat sem opisal samo delček težav, ki sem jih doživljal v svojih prizadevanjih za razširitev trgovine v novomeški občini. Veliko podobnega imam še v spominu in v svojih beležkah. Ob koncu bi rad povedal samo še tole: tisti, ki zvračajo krivdo za nerazvitost trgovine v novomeški občini na pleča slabo plačanih trgovskih delavcev, nimajo prav! Morali bi biti pošteni in odkriti do potrošnika in vse javnosti in sesami potresti s pepelom ter reči: mea culpa! ADI OSTERC m (p" Lu a Jo), i i I Sfl foto slišal: Milan Markelj JOJ, TA NOVI DINAR SE JE ŠE HITREJE POSTARAL KOT JAZ IN OBA SVA ŽE HUDO BETEŽNA. hverd N0«6 dolenjski list pred 20 leti Zanka zaostrene politike Podjetja v velikih težavah — Miro Cerar izročil štafetno palico Titu — Zaprli semiško pekarijo GOSPODARSKE ORGANIZACIJE morajo premagovati velike težave predvsem zaradi pomanjkanja reprodukcijskega blaga. Stanje seje že poslabšalo, odkar je postal polnomočen ukrep o zamrzovanju cen. Proizvajalci tudi nimajo deviz, da bi surovine, kijih ne dobe na domačem trgu, kupovali na tujem. Med drugim sta hudo prizadeta CELULOZA in obrat LABODA. Zanka se zateguje tudi zavoljo zaostrene politike. Kljub temu pa proizvajalci takih in podobnih ukrepov ne obsojajo, temveč menijo, da so bili nujni, ker bo poslej vsako podjetje prisiljeno smotrno gospodariti.- PROSLAVA DNEVA mladosti je bila po vsej državi kar najbolj svečana. Najbolj seveda v Beogradu, na osrednjem stadionu, kjer je^ Miro Cerar, naš najboljši športnik, zgled naprednega mladinca, izročil štefetno palico tovarišu Titu. Mladina gaje na rokah prinesla do stopnic, po katerih je nato stekel do Tita. SAN 1TARNI INŠPEKTOR je v semiški pekariji ugotovil, da je v njenih prostorih opaziti sledove glodalcev. Prostori za peko kruha niso primerni, ker ni sanitarij ne tekoče vode. Sklenjeno je bilo, da bodo zavoljo tega kruh vozili iz parne pekarne Črnomelj. PRED NEDAVNIM so prebivalci naleteli pri vasi Črnec v Slemenih na medvedjo družino: medveda, medvedko in Mva mladiča. Medvedi so se v gozdovih Velike in Male gore precej zaredili, tako da jih je vedno več in povzročajo ljudem že nemalo skrbi. ŽUŽEMBERČAN1, ki stanujejo na trgu, se pogosto jezijo, ker jim ob deževnem vremenu avtomobilski promet onesnaži hiše. Kanalizacije ni, deževnica teče po cestah, avtomobili in tovornjaki pa z njo oškropijo stene hiš. Zanimivo je, da nihče ne prizna te ceste za svoje ih nihče noče biti odgovoren za popravila. Cestno podjetje pravi, da ni pristojno za to cesto, ker vodi skozi trg, komunalna uprava ima svoje izgovore. Ali je cesta1 res brez gospodarja? (Iz DOLENJSKEGA LISTA 3. junija 1965) Tegobe, ljubezen in še kaj ■■■ Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Razburjajo preplašeno ljudstvo Rumen dežje padal v okolici Toplic na Dolenjskem — Milijarija pojema — G no j- nišča pri nas so naravnost škandalozna — Sredstvo proti krticam (Nenavadno) prirodno prikazen je bilo videti dne 13. maja t. 1. v gozdu pri Toplicah na Dolenjskem. Župnik iz Poljanice je šel tisti dan dve uri daleč bolnika za smrt pripravljat. Ko se je vračal domov, vidi gozd kake pol ure na okolu pokrit z rumenim dežjem. Vse je bilo rumeno: drevje, trava, cesta; luže so imele okrog in okrog rumen rob. Ko je nekoliko te tvarine vzel v roke in se je voda posušila, je ostala na prstih rumena moka, žveplenemu ' cvetu podobna. (Milijarija) pojema. Loti se tam pa tam še kake ženske, a ne nastopa več s tako silo pri posameznih bolnikih. Zahvaliti se je zato ne malo — odločnjni odredbam raznih gbsposk Ih pa prebf- valstvu, ki jih še dokaj natanko spolnuje. Prav ostro pa se je treba grajati gotove — denarja za tiskane vrstice lakomne — ljudi, ki so prav po nepotrebnem razburjali že itak preplašeno ljudstvo s pretiranimi poročili, mesto da bi pomirjevali. zabičajte raji ljudem, naj se vestno drže oblastvenih na-redb in nikar jih ne plašite! (D o b r a), izgledna gnojišča so pri nas redka kakor bele vrane. Ako se potuje od vasi do vasi, od gospodarstva do gospodarstva in opazuje gnojišča in ravnanje z gnojem, kaj se najde? Povsod se najde, da je gospodarstvo z gnojem silno zanemarjeno in na-ravi^JSt tškandalozno pravem pomenu besede. (Najboljše) sredstvo proti krticam je tole: Vzemi korenje, razreži ga podolgič v dve polovici in namaži jih znotraj z arzeniko. Zveži potem zopet obe polovici z nitjo skupaj in vtakni tako pripravljeno v krtično luknjo. Napravi vse to jeseni in nastavi dosti tako zastrupljenega korenja po krtičjih luknjah, da bo več uspeha. (Ogla s.) Jaz ne poznam v dosego nežnega, čistega lica in odstranitev peg boljšega in vspeš-no delujočega zdravilnega mila kot je Bergmannovo lilijino milo. Dobi se pri Lekar. S. pl. Sladovič in v trgovini A. Oblak. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. januar 1905) Kaj vse prinese sonce — Spremembe letnih časov vplivajo na ljudi in njihove medsebojne odnose — Ali so zdravila zoper pomladno utrujenost? SVETU OKOLI RAČUNALNIK že dejansko posega v človekove možgane. Ne več le metaforično. V Memorial medicinskem središču v Long Beachu so opravili operacijo, pri kateri je sodeloval računalniško voden robot. Elektronska naprava je vzela iz možganov nekega pacienta del rakastega tkiva, potrebnega za analizo. Kirurg je ves postopek le nadzoroval. Bližajo se torej časi, ko nas bodo operirali računalniki. Le kako se jim bodo darežljivi bolniki oddolžili? Elektronski kirurgi bodočnosti ne poslušajo melodij po vaših željah in ne pijejo viskija. ČE BI SLAVNI slikar van Gogh živel še dandanašnji, bi se mu najbrž zmešalo, saj njegovega dela, ki za časa njegovega življenja niso našla kupcev, gredo za fantastične vsote. Tako so pred kratkim v newyorškem Sothebyju postavili nov svetovni rekord: neki kupec je odštel 9 milijonov dolarjev (skoraj poltretjo milijardo dinarjev) za sliko Krajina z vzhajajočim soncem. Ubogi slikar, ki ga je trla huda revščina, bi preživel že z enodnevnimi obrestmi od takšne vsote. PRINCI SEJEJO srečo za preprosto ljudstvo, je najbrž trdno prepričan beneški gondoljer Mario de Pita. Odkar je s svojo gondolo prevažal britanski prin-čevski par, princa Charlesa in priceso Diano, ki sta se nedolgo tega mudila v Benetkah, mu posel krasno cveti. Vsi bi se radi vozili s slavno gondolo, največ kandidatov pa je med mladoporočenci. KJE HODITA britanska princa, hitro zvemo, več kot deset let pa je trajalo, preden smy zvedeli za čudno zgodbo o posilstvu na Kitajskem. Kitajska agencija je namreč šele zdaj objavila pripoved nekega tibetanskega kmeta, ki zatrjuje, da gaje ugrabilajetijeva semica, ga odvlekla v svojo pečino in tam večkrat posilila. Čezdvele-ti sta dobila otroka, ki pa je bil bolj podoben mami kot očetu. Medtem je zaljubljena jetijevka držala kmeta v hišnem zaporu, ga pridno krmila, napajala, občasno pa tudiv stisnila v ljubezenski objem. Čez tri leta seje velika ljubezen končala, kmetič je ušel. Iz ljubezenskega brloga se je vrnil zelo postaran. To naredi ljubezen jetijevska! Nič trdnega ne vemo. Prepuščeni smo slutnjam in sc vdajamo prevaram. j/ BARTOL Opozicija proti neumnosti ima pravico obstoja. (i. NINO UŠ Moč ne leži v fizičnih sredstvih, pač pa v neukrotljivi volji. M. (i AN D! II Pomlad je v polnem razmahu, vse je zeleno, sonce sveti z vso močjo in kmalu bomo dočakali najdaljši dan. Dolga, mrzla zima je pozabljena in ljudje so postali čisto drugačni: aktivnejši, zado-volnejši, a hkrati bolj vznemirjeni, razdraženi, čustveni. Tako vsaj trdijo tisti, ki se menda spoznajo na te reči. V svetu je namreč nastala polznanstvena panoga, ki odkriva globoke povezave med človekovim zdravstvenim stanjem, počutjem, ravnanjem in letnimi časi. Tisto o pomladi, času ljubezni, je že dolgo znana stvar, potrjujejo jo ptičji pari na drevju, golobi v mestih, domače živali na kmetijah in divjad po gozdovih. Med ljudmi je tudi precej pomladnih zaljubljenosti. V človeku se zganejo stotisočletni procesi in kri močneje zavre ob pogledu na drugi spol. Dr: Fritz Tanner, psiholog in zakonski svetovalec, je nekaj let zbiral podatke in ugotovil, da so pomladne in poletne ljubezni res vroče, vendar pa ne trajajo dolgo. V primerjavi z jesenskimi se jih le polovica konča pred matičarjem. Obratno pa število razvez v Zahodni Nemčiji vsako pomlad naraste, kot tudi število ugotovljenih (kaj šele neugotovljenih) _ skokov čez plot. Toda veselo ljubezensko razpoloženje ni edini dar pomladi. Daljši dnevi, več svetlobe in več sonca povzroče v človekovem organizmu nekakšno prehodno krizno stanje. Psihiatrične bolnišnice se pomladi polnijo, na cestah je veliko prometnih nesreč, v tovarnah in gospodinjstvih se pripeti sorazmerno precej poškodb in nezgod, pogosteje se pojavijo nekatere bolezni, kot so astma, bronhitis, vnetje pljuč, revma, čir na želodcu, obolenja srca in ožilja, migrena. Telesno in duševno oslabljenost poskušajo pojasniti s količino ultra vijoličnih žarkov, kijih sprejme človekov organizem. Medtem ko pozimi prodre do površja malo ultra vijoličnih žarkov, pa se s pomladjo količina poveča tudi do petkrat. Koža je pred porastom nezaščitena, dokler ne porjavi — to pa je običajno šele poleti. Pri občutljivih ljudeh lahko to vpliva na hormonsko ravnotežje in na vegetativni živčni sistem. Žarki namreč skozi nezaščiteno kožo lažje prodirajo in povzročajo spremembe, ki se odrazijo v tako imenovanih pomladnih težavah, kamor nekateri spomladanskih zaljubljenosti ne uvrščajo, nekateri pa sploh samo te. Adijo * detergenti Pralni stroj na hladno vodo in zrak Čeprav slovijo Japonci kot izvrstni izdelovalci in prodajalci bele tehnike, pa je za čuda v njihovih trgovinah nemogoče dobiti sodoben pralni stroj z elektronskim programatorjem. Japonke še vedno perejo s stroji na hladno vodo, perilo pa ože-majo dodatno s centrifugo. Kako to? Japonska industrija pralnih strojev je šele v povojih. Tujega nočejo in tako morajo japonske gospodinje čakati, da bodo stekli proizvodni trakovi novih industrijskih obratov, kjer bodo delali sodobne pralne stroje. In splača se jim še malo počakati, saj japonski strokovnjaki obljubljajo, da bodo izdelali pralni stroj, ki ne bo zasenčil samo sedanje, zastarele pralne stroje, ki so v uporabi na Japonskem, marveč tudi vse evropske in ameriške. Nov pralni stroj sije zamislil profesor Sukeaki Sakuta s tokijske univerze Nihon. Njegov pralni stroj ne potrebuje nikakršnega pralnega praška, saj mu za popolno pranje zadostujeta voda in zrak. Vsa čarovnija je v ultrazvokih, ki jih proizvaja del stroja. Neslišni zvočni valovi povzroče pojav kavi-tacije, množino mehurčkov. Tak šna voda pa temeljito opere perilo brez vsakih drugih dodatkov. Pranje z ultrazvoki so doslej poznali le v industriji za čiščenje najbolj občutljivih delov strojev in preciznih aparatur. Vendar je pranje kovinskih delov nekaj drugega kot pranje perila, zato je profesor Sakuta moral vložiti še veliko znanja in domiselnosti, da je nastal prvi pralni stroj na ultrazvok. Profesor Zick Rubin je ludi temeljito proučeval vpliv letnih časov na človeka in medčloveške odnose. Domneva, da poleg podnebnih razlogov nastopa še nekaj činiteljev spomladanskih sprememb, Misli, da prihaja pomladi do posebnega psihološkega procesa v duševnosti ljudi. Po naravi je večina ljudi ta čas bolj aktivna, bolj optimistično razpoložena in tako se tudi obnaša, zato pa se tisti, ki so po naravi nagnjeni k depresijam, počutijo še bolj nesrečni in osamljeni. Povečan razkorak v počutju okolice in posameznika lahko pripelje tudi do tragičnih dejanj. Kot ugotavlja Rubin, prihaja v tem obdobju do poveča- III -' m,,,,,:. , . nja števila samomorov. Statistika mu dokazuje, da so še posebno nevarni lepi, sončni dnevi, ko nebo kristalno čisto sije v modrini. A niti ni treba, da je človek nagnjen k depresijam. Težave čakajo tudi sicer aktivno in dobro razpoloženo večino. Pridejo trenutki, ko se vsakdo počuti mlahavega, brez volje, govorimo o spomladanski utrujenosti. Ne gre za bolezenski pojav. Tudi ne drže povsem nekdanja razmišljanja, da spomladansko ut- rujenost povzroča pomanjkanji nekaterih vitaminov, ki jih ni v or ganizmu zaradi zimske prehran in pomanjkanja sadja in svež« zelenjave. Strokovnjaki ugotavljajo, da se pomladna utrujenos pojavlja tudi pri tistih, ki vsoziffld uživajo sadje in pridno zobljej) vitamine. Zdaj ugotavljajo, da J« pomladanska utrujenost pač neogibna, to je kratko malo prehodno počutje, ko se človekov organizem preusmeri iz zimskega delovanja v poletno. Kljub temu da ne gre za bolezen, pa je znanih nekaj »zdravil* proti pomladnim tegobam. Najboljše zdravilo je predčasno prl' pravljanje na spremembe. Športna aktivnost pozimi, smučanje'' hribih, teki na smučeh, plavanje)11 podobno naredi.telo odpornej^-na prehodne težave. Koristna Je tudi vsakodnevna jutranja telovadba, četudi tfaja le deset minut-Pri tem pa strokovnjaki opozarjajo, da se ne sme pretiravati 'n daje bolje manj, toda redno vaditi, kot pa se, denimo, za štirinajst dni zagnati v pravo smučarsko norenje, nato pa preostali čas do pomladi preležati. Za tiste, ki radi plešejo, dajej0 tale nasvet: plešite vsaj pol uren3 dan, lahko tudi sami v zavetju domačih prostorov. Kdor pa ni ne športnik in plesalec, se bo moral vsaj prhati, enkrat z mrzlo in nato s toplo vodo-Baje takšne vodne kopeli odličn° dejo in kot bi mignil preženo tre; nutno utrujenost. Dobro seje tud1 masirati in seveda tudi uživati veliko presne zalenjave, saj več vitaminov organizmu ne škodi, P0" maga pa prav lahko. Če pa je človek tako len, da fliu ni ne za eno in ne za drugo, če se tudi zaljubiti noče in ne more, d3 bi imel vsaj malo srčne telovadbe-potem mu ni rešitve. Pomladn3 utrujenost ga bo grdo pesti)3' dokler se ne bo prilagodil novn11 razmeram. Običajno je to 33 tovrstne ljudi takrat, ko se že za&j; njajo jesenske spremembe, ki tudi niso povsem nedolžna stvar. Vendar o njih kaj več jeseni. Morsko njivo v glavnem samo plenimo, a treba bo tudi sejati, ne samo že11’ Na sliki: ulov na Jadranu. (Foto: MIM) Morsko njivo obdelati „ Zanimanje za akvakulturo v svetu vse bolj raste — 0^ sladkovodnih živali na morske Naša domovina ima to srečo, da je v njenih vodah ve& rib, kot jih lahko ulovimo, ne da bi načeli občutljivo življenjsko verigo obstoja posameznih vrst. Kljub temu da imamo tako bogato morje in reke, pa je meso morskih in rečnih živali zelo poredkoma na našem • vsakdanjem jedilniku. Lahko rečemo, da vodnega bogastva še zdaleč nismo dovolj izkoristili, še manj pa o njem razmišljamo na sodoben način, s katerim v nekaterih državah sveta poskušajo narediti pomembne premike pri samooskrbi s hrano, kar postaja ena od pomembnih postavk za samostojnost in neodvisnost posamezne države. V svetu je vse več govora o tako imenovani akvakulturi, kar bi lahko prevedli kot gojenje vodnih kultur, živalstva in rastlinstva morskih in sladkih voda oziroma tudi s pojmom vodno kmetijstvo. Doslej je bilo lovljenje rib in nabiranje alg, školjk, rakcev in podobnega v osnovi zelo primitivno. Razvoj je potekal v glavnem le v izpopolnjevanju in vse večji učinkovitosti plenilnih orodij in tehnik, manj pa je bilo načrtnega gojenja. Podobnega koraka, kot ga je človeštvo naredilo, ko je začelo načrtno razvijati in gojiti posamezne vrste kopenskih rastlin in živali, ne pa jih samo nabirati in loviti, pri izkoriščanju morja in rek ni naredilo. Sedanje veliko zanimanje za akvakulturo je zelo zapoznel premik v vodno kmetijstvo. Vendar pa ta dejavnost le 3 povsem neznana v preteklih 3tl!) letjih. Stari Kitajci so pozfl^ preproste oblike gojenja predvsem krapov, že pred leti. Nič nenavadnega torej. . dandanes v tej velikanski držaV ribjih farm dobe vsako leto okr°-7 milijonov ton ribjega me*3. Gojenje sladkovodnih rib je tud1 drugih deželah sveta že dokaj raZ_ vito, ker je pačpotreba hitreje P1".1 silila ljudi litemu. Nasprotno p3-1 bilo gojenje morskih živali, če lZ vzamemo nasade školjk, vse nedavnega neznana dejavno3; Prav na tem področju pa so n3f večje možnosti vodnega kmeUl* tva. Morje je namreč naj večja nj|V na svetu. ., V zadnjih dveh desetletjih J zraslo več morskih farm 1 gojenje nekaterih vrst morsk' rib, rakov in školjk. Še posebno3 je razmahnilo gojenje rakov, °z. malih do takih, ki tehtajo ^ kilogramov. Na farmah v Kalifi niji, Ekvadorju, na Havajih ih r, kje gojijo rake vseh vrst. Z oljšano tehnologijo gojenja dijo tržišču preračunane koli&h in želene velikosti rakov. In Pf v daja je iz leta v leto večja, čepr3 raki ne sodijo med poceni m1)3 ' Še največ težav imajo gojitelj1 jastogi, ki na morskih farmah v preveč pogosto črkujejo. Toda * di za to občutljivp žival imaj0 izdelane nove tehnologije. Kot zatrjujejo strokovnjaki^ svet pred razcvetom vod" kmetijstva. metalna NAŠ PRAZNIK- POMNIK PRETEKLOSTI IN POGLED V PRIHODNO ob njih pa seveda nenehno porajajo nove želje in zahteve, s katerih uresničitvijo bi bil naš jutri tak, da bi bili z njim zadovoljni prav vsi. Ta čas smo sredi priprav na nove srednjeročne in dolgoročne razvojne programe, v katerih se prepletajo mnogotere naloge, lažje in težje uresničljive. Z njimi naj bi v prvi vrsti naši občini zagotovili še bolj skladen razvoj na vseh področjih. Na nekaterih bo to doseči dokaj težko, oziroma pretežko, če ne bomo znova zagotovili, da bomo nekatere probleme reševali skupno, tudi z denarno ali drugačno pomočjo slehernega delovnega človeka in občana. Ob tem naj se znova in še posebej spomnimo na to, da smo tudi na ta način, v skupnem prepričanju, da je to nujno potrebno za skupno in posamično dobro, v bližnji in daljni preteklosti naredili marsikaj pomembnega, česar drugače ne bi zmogli. Ob mislih na vse tisto, kar smo v 40 letih svobode naredili za razvoj naše občine, naj si ob letošnjem občinskem prazniku, ki ga posvečamo dnevu slovenskih izgnancev in tokrat še posebej obletnici osvoboditve, vsi skupaj še enkrat nazdravimo in si zaželimo vse najbolje za jutrišnji dan! Predsedstvo Skupščine občine Krško metalna na Senovem s ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE igmp IGM ARMIRANOBETONSKE REŠETKE BETONSKI ZIDAKI n. sol. o. tozd \ | Proizvaja gradbene materiale: s — prane gramozne frakcije | — gramoz od stene s — pesek za malto in omete \ — kamnolomski material od stene oražno betonski plohi mozaik plošče cestni robniki | Proizvaja predizdelane betonske izdelke: s — opažno betonske plošče OMNI A za stropove vseh dimenzij in obtežb \ — opažno betonske plohe OMNIA za ročno montažo stropov s — betonske 'zidake modularnih dimenzij debeline 7, 20, 25 in 30 cm I — betonske robnike raznih tipov za cestogradnjo in vrtove \ — razne tlakovalne plošče, travne plošče za zunanje ureditve > — oporne in podporne montažne zidove I — elemente za ročno montažo ozelenjenih podpornih zidov mini farme za govedo in svinje betonske rešetke za potrebe govedoreje in svinjegojstva SAVAPRGJEKT | — montažne objekte za razne proizvodne dejavnosti, obrt, skladišča, itd. s — armiranobetonske mgntažne mostove in propuste | — betonske podstavke »Univerzalna sanacijo in novogradnjo lesenih daljnovodov s — betonske montažne transformatorske postaje za »Rade Končar« in »IMP« \ — razne izdelke po naročilu s ^ tozd N j | Izdeluje na področju urbanizma: \ — prostorske dele družbenih planov tj — urbanistične načrte in zazidalne načrte n — lokacijsko dokumentacijo \ Izdeluje na področju projektiranja: | — vse vrste investicijsko tehnične dokumentacije za gradnjo objektov \ —r tehnično dokumentacijo za strojno opremo Vrši inženiring: — izdelava investicijske dokumentacije, tehnične dokumentacije, marketing, izgradnja objektov, nadzor pri gradnji objektov l Sodeluje pri razvoju: I — raznih proizvodnih programov TOZD z inventivno tehnično dokumentacijo, prototipi, marketingom, kontrolo, spremljanjem obratovanja | — raznih tehnoloških linij oz. obratov v TOZD v smislu inženiringa i VSEM POSLOVNIM PRIJATE * ČESTITAMO ZA PRAZNIH Živeti v svobodi, živeti svobodno pomeni veliko. To v današnjem svetu ni dano vsakomur. Našo svobodo moramo zato še toliko bolj ceniti in ob njenih pridobitvah, na vsakem koraku, z lastnimi dejanji izpričevati, da smo je vredni. Letos praznujemo 40. obletnico zmage nad mračnimi silami nacizma in fašizma, kateri smo na strani zaveznikov prispevali tako pomemben delež. Z oboroženim bojem naših narodov in narodnosti nismo izbojevali le velike bitke za narodnosti obstoj, marveč z revolucijo tudi tisto za novi družbeni red, za zvezno državo enakopravnih, svobodnih delovnih ljudi. zmanjkalo, četudi so jih spremljale manjše ali večje težave. Teh 40 svobodnih let je potekalo v vedno enako napetem loku delovnih prizadevanj, med katerimi ni bilo nikoli daljših odmorov. Ko se bomo ob letošnjem občinskem prazniku le za hipec znova oddahnili, se bomo tega našega povojnega razvoja še posebej spomnili, ga pravično ovrednotili in si zanj vsi skupaj čestitali. V tem obdobju je naša občina resnično dosegla toliko, kot bi tedaj, 1945. leta, le težko predvidevali tudi največji zanesenjaki. Prineslo bi ji je temeljito preobrazbo vsega žitja in bitja. S svobodo smo tudi pri nas vstopili v industrijsko obdobje z vsemi njegovimi posledicami, predvsem dobrimi. Iz leta v leto smo se hitreje razvijali, na vseh področjih bolj ali manj enakomerno. Čeprav še vedno nismo zagotovili popolne izenačitve vseh predelov naše občine, pa bi vendar lahko s ponosom rekli, da večina naših ljudi danes živi povsem drugače kot pred 40 leti. Z industrijskim razvojem namreč nismo zagotovili le dela in boljšega zaslužka, z njim nam je uspelo spremeniti podobo celotne občine. Vzporedni razvoj komunalnih dobrin, šolstva, zdravstva, kulture, športa in drugih dejavnosti ki neposredno ali posredno dvigajo življenjsko raven prebivalstva, je bil prav tako skokovit. V teh okvirih je ostalo neizpolnjenih le malo ciljev, 40 let zmage nad nacizmom in fašizmom slavi to leto ves svet, zmagovalci in Premaganci, kot spomin in v opomin, da se zlo svetovnih ali ožjih razsežnosti, v nikakršni obliki in nikjer ne bi smelo nikoli več sprostiti ln ponoviti. Priseganja na to slišimo v jubilejnem letu na vsakem koraku, dejanja v svetu žal marsikje govore drugače. Pri nas, kjer najbolje vemo, »kako solza bsče in kako nož boli«in da, "kar je velikega, rodi trplje-nJe kooperantom in k ski praznik in se priporoča! DOLENJSKI LIST Št. 23 (1869) 6. junija 19*! praznik občine krško * praznik občine krško ] „K0VI IMARSKA“ TOVARNA INDUSTRIJSKE OPREME IN KONSTRUKCIJ, n. sol. o KRŠKO nuklearna elektrarna krško, p. o. vrbina 12 68270 krško Tovarna celuloze in papirja djuro šolaj Vsem poslovnim prijateljem, delovnim ljudem in občanom čestitamo ob občinskem prazniku. KOMUNALNO STAVBENO PODJETJE, „KOSTAK” Krško sestavljajo štiri delovne enote: KOMUNALA vzdržuje vodovodna omrežja, kanalizacijo, gradi komunalne objekte, opravlja smetarsko službo ter ostale komunalne dejavnosti, ki se razvijajo so~ razmerno z rastjo in potrebami občine, GRADBENIŠTVO IN OBRT ima na skrbi vzdrževanje in revitalizacijo stanovanjskega fonda ter gradnjo manjših stanovanjskih in poslovnih objektov, CESTE vzdrževanje, rekonstrukcije in novogradnje cest v občini ter dela po pogodbah s krajevnimi skupnostmi in po individualnih naročilih občanov. ČISTILNICA čiščenje, pranje in popravilo obutve. SKUPNE SLUŽBE pa opravljajo administrativna in tehnična opravila. KOLEKTIV KOMUNALNO STAVBENEGA PODJETJA ..KOSTAK” KRŠKO ČESTITA VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM, DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ZA PRAZNIK OBČINE! KOLEKTIV TOVARNE CELULOZE IN PAPIRJA »DJURO SALAJ« KRŠKO čestita vsem poslovnim prijateljem, delovnim ljudem in občanom za praznik občine! SOP KRŠKO 1*61 »T*. OB PRAZNIKU ČES PREBIVALCEM OBČINE sigrnatspra/ 08 PRAZNIKU OBČINE ČESTITAMO OBČA praznik občine krško * praznik občine krško TOZD „SIGMAT” Brestanica Proizvodni program: — betonski mešalci 300 in 150 litrov — industrijska nihalna vrata z različnimi načini odpiranja — airless aparati za nanos barv in lakov — kovinski odpreski — usluge po naročilu — poliestrski siderni trakovi — poliestrska podnožja za svetlobne kupole — cvetličniki za zunanjo ureditev okolice objektov — strešni elementi (poliester, poliuretan) — odtočnikl za ravne strehe — čolni (kanu, sandolin) iz poliestra — sigmat spray TOZD „LIPA” Kostanjevica Proizvodni program: — stavbno pohištvo in notranja oprema TOZD „BOR” Krško Proizvodni program: — stavbno pohištvo in notranja oprema praznik občine krško * praznik občine krško) #31(1(1 IfcltllffSS dam Iskra Industrija elementov za elektroniko Tovarna industrijske elektronike Kostanjevica na Krki, Jugoslavija Proizvodni program zajema izdelke za široko porabo in izdelke za industrijo. To so: — elektronski zatemnilniki, — elektronski regulatorji vrtljajev pri elektromotorjih, — elektronski vžigalniki za plinske štedilnike — žični upori, — tiskana vezja, — spojni elementi za priklopnike motornih vozil, — razni elektronski podsklopi. Nov proizvodni program: — šolski program — pripomočki za tehnični pouk, — ionizatorji za čiščenje zraka v zaprtih prostorih, — megafoni, — bliskavke — za signalizacijo v prometu. ČESTITAMO OB PRAZNIKU OBČINE Mi m « TRANSPORT VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN OBČANOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE! // nrnf#T»i *'«wšSrTT' mm MMffi * labod Tovarna oblačil Novo mesto TOZD Libna Krško Proizvodnja ženske, moške in otroške lahke konfekcije 11 JU- Tfi ČESTITAMO VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN OBČANOM ZA PRAZNIK! raoisim NOVO MESTO z. o. sol. — Kettejev dr.evored 37 TOZD gradbeni sektor Krško K R Š K 0, Zdolska 27 Telefon 71826 p. p. 85____________ Tekoči račun pri SDK Krško št. 51600-601-11074_______________ telex 35784 YU Pionir 3 E i J:.. ' ČESTITAMO OB OBČINS nagrada v boštanj Tokratna knjižna nagrada, ki jo najemo izžrebanemu reševalcu na-* nagradne križanke, gre v Dolenji “oštanj, prejel pa jo bo TOMO ""ILC. Svojo domačo knjižnico obogatil s knjigo »Soznanja« Kadka Poliča. V nji avtor zapisuje ^oje spomine na obdobje, ko je kot °bcir v Beogradu spremljal javno obsodbo Djilasovih pamfletov. Spo-Jn,ne odlikuje iskrenost in svojevrs-"s čustvena obarvanost. Rešite današnjo križanko in Pošljite rešitev najkasneje do 14. ju-n'Ja na naslov: Uredništvo Dolenjega lista, Germova 3V 68000 v° mesto, s pripisom KRIŽANKA. Le želiš bili ljubljen, potem ljubi! . ' H EKATON želeti se pravi pričakovati. S ULE Y-PRUDH OMME Samo tisti živi, ki uživa življenje. j - MENANDER Kaša pamet je na naravnem Področju pogost orna v zadregi. ./. JANŽEKOVIČ Laže je prešteti lase kot pa stras-,l in vzgibe srca. A. A VGUŠTIN NAGRADNA KRIŽANKA-NAGRADNA KRIŽANKA BOR 0DPA0EK Span PRI STRE-BIKOBORKA SM* ZENJU | MOČNIK 0L j GR. ČRKA! TOGOST 1 1------------------ I CRN0G0R OS. MESTO i ZAIMEK ZAKOPA- VANJE PRAVOSL. | SVETA PODOBA MOŠTVO ČEBELJI SAMEC ■ OBREŽJE -RUS. SKLADATELJ (ALEKSAN-OERI - i I VRVAR k, ' SEV IT. HRV. LJUO. MUZA LJU- DL I MEST SKUPŠČINA BEZ. PES ■ NISVA LEVI PRI-1 TOK RONEj AFR. DRŽAVA BRENCELJ: FR. P IS A-j TEL J (IMPRES.) MOJZESOVI BRAT I RUSKO M. IME > PRIPOVED- NlSTVO NAS OTOK j EG. BOG MESECA CESKA PRI TROILNICA GL.M. NORVEŠKE TROJA j | TATINSKA! PTICA | FINANČNI POPUST ETIOP. KNEZ GOSTIJA BELG. TERME HRV. POK RAJINA STARA POVRS. MERA GR. ČRKA i PRESKUS ■ ! aluminij! PROGA ANGL. Z. IME POTOMEC BODICA Po Veneri še lovljenje kometa Sovjetski vesoljski program Vega pred prvo preizkušnjo — Kako znanstveniki nameravajo pretipati Halleyjev komet, ki se bliža Soncu — Prvobitna snov j vesolju bo ta mesec kar lvahno. Medtem ko Američani PriPravljajo nov polet svojega §a plovila s človeško po-in n-i‘ tU£l’ Prv' Arabec) v-se očitno pripravljajo na posta-Ti, ev trajne vesoljske postaje ve-2 ega obsega v orbiti okoli Dr L.6, Pa sovjetski znanstveniki P 'cakujejo srečanje svojih dveh 2Vm°dejnih vesoljskih postaj z nirt ° Jutrajnico, se pravi s P arletom Venero, od koder bosta Postaji krenili kasneje še na ogled Pa slovitega Hal!eyjevega ko- amodejne postaje na Veneri -I"180 n°vost, nekaj jih je celo P lsta o na površju tega planeta, Po velikosti zelo podobnega Ze-J>, vendar pa tamkajšnje razme-e> ki so naravnost peklenske, ne Popuščajo dolgotrajnega delovanja merilnih in drugih naprav, zato je Venera za znanost še vedno 2el° mikavna. “Zemljina sestra bo še veliko esetletij pritegovala pozornost in 1 bomo še poleti proti nji, kersk--'Va Pomembne stvari za znanost,« A dejal sovjetski strokovnjak odOIi®'^ Nikolajevič Babakin, eden si .glavnih konstruktorjev sovjet-samodejnih vesoljskih na-Dn^V' njegovim vodstvom je etelo 15 vesoljskih postaj in b 0rjji vsaka je pomenila pomem-n korak naprej pri osvajanju in ^Poznavanju vesolja s pomočjo živ|0rnatOV' časa njegovega ‘jenja je sovjetski vesoljski ^ gram zabeležil te pomembne bu®0(ike: mehko spuščanje na ta nv’ *?nsiranje umetnega sateli-na?, °li Lune, spuščanje postaje la L Cačro’ uspešen polet avtoma-n ’ Je z Lune prinesel vzorce tal So J na Zemljo, spektakularen ehod lunohoda, spuščanje ve- raziščejo njegovo glavo in dobe vzorec njegovega repa. Takšno priložnost bodo imeli ponovno šele v 21. stoletju. Halleyjev komet je tako postal prava tarča vesoljskih strokovnjakov vsega sveta. Japonci, nekaj evropskih držav in Sovjetska zveza imajo v načrtu ogled kometa s pomočjo vesoljskih postaj, medtem ko ameriški znanstveniki ne bodo lansirali posebnih naprav posebej v ta namen, marveč se bodo poslužili že delujočih, seveda na veliko žalost .tistih ameriških strokovnjakom, kijih kometi še posebej zanimajo. »Zgradba kometa, posebej njegovega jedra, zelo zanima znanstvenike,« pravi profesor, V. M. Fotografija Halleyjevega kometa iz leta 1910. s°ljski -z e postaje na Mars. Sam n?v'rna interplanetarnima prj žejnima postajama, ki bosta nadPe'i do Venere ta mesec, se vi| program, ki ga je zasta-te^abakin, zaupajoč nevarne in da Pri naloge strojem, ne ljudem, ojekt Vega je zasnovan tako, Nižin°St-a avtomats*<’' Postaj' v - Venera odposlali |>luu kat*16^?11 Površ.iu manjše naprave, riP naloga je proučiti Vene-0 ozračje in se nato še mehko Pnstitj na površje, od koder naj bi na Zemljo številne MeH°Cene znanstvene podatke. va|j tem pa bosta postaji nadalje-letQ P°l in za dan žena prihodnje kn Zašli v rep Halleyjevega "leta. "p v °vnebesno telo, ki jereden gost . asem osončju, uživa veliko Poz. Poz, Huz°rn°st me(^ astronomi sveta, ca^300 Pa je tudi širokim množi-nestrokovnjakov. Hai|ana^nje znanstvenike zanima Čin kornet na drugačen na-Pon ^^ar so ga leta 1982 Orbj.^!10 zagledali izza Saturnove mar e ln izračunali, da bo točno 9. pravc.a 1986 priletel v perihelij, se kom' V •toč*c°, ^i je v elipsasti tefejetoyi poti najbližja Soncu, tije živahne priprave za sreča-s tem vesoljskim gostom. Kako* ludi ne, to je v tem stoletju zena. priložnost, da si ^n§np «TA IN STU^ & dežurni ■ 1 poročaj 0 PADEL POD TRAKTOR BREZJE PRI LESKOVCU — 29. maja okoli 17. ure je prišlo na dvorišču hiše 60-letnega Alfonza Bizjaka iz Brezja pri Leskovcu do hude nezgode. Bizjak je stal ob traktorju in ga skušal spraviti v pogon, pri tem pa je prezrl, da je vozilo v prestavi. Traktor se je pričel ob vžigu pomikati naprej, ko pa ga je Bizjak hotel ustaviti, mu je spodrsnilo in je padel pod kolo traktorja, ki je zapeljal čezenj. Hudo poškodovanega so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. VLOM V POČITNIŠKO PRIKOLICO ČATEŽ — Okoli 22. maja je neznanec obiskal Kamp hotela Terme na Čatežu. Vlomil je v počitniško prikolico, tam poškodoval baldahin, iz notranjosti pa odnesel jedilni pribor. Hotelu je s krajo in vlomom naredil za 15 tisočakov škode. Gasilstvu zmanjkuje denarja Za minimalni program požarnovarstvene dejavnosti manjka novomeški požarni skupnosti 25 milijonov — Po požarih Novo mesto drugo v Sloveniji _ NOVO MESTO — Petkova skupščina novomeške interesneskupnosti za varstvo pred požarom, kije imela kot glavni točki na dnevnem redu lansko poslovno poročilo in letošnji plan, je vseskozi potekala v znamenju pomanjkanja denarja za to dejavnost v občini, ki seje še povečalo po znižaju prispevne stopnje lani sredi leta od 0,45 na 0,35 odstotka. Zaradi tega skupnost ni zagotovila vsem uporabnikom nujno potrebnih sredstev. Neuresničena pa še naprej ostaja tudi naloga izdelave ocene požarne ogroženosti. KDO JE POTREBOVAL OGLEDALA? — Med 24. in 27. majem je nekdo iz tovornjaka črnomaljske KZ odvil in odnese! dvoje vzvratnih ogledal. Delovna organizacija je s početjem neznanca oškodovana za deset tisočakov. IZTOČIL BENCIN — Še neznani storilec je v noči na 26. maj vlomil v osebni avto 24-letnega Novomeščana Slavka Kobarčkega in mu iz rezervoarja iztočil 10 litrov goriva. IZGINIL AKUMULATORSKI USMERNIK — Pred dnevi so v avtomehanični delavnici v Novolesu ugotovili, da jim je zmanjkal akumulatorski polnilec za 6, 12 in 14 voltov. Polnilec naj bi bil izginil med marcem in minulim tednom, zato bo delo preiskovalcev precej težje. Straški Novoles je s tatvino ob 20 tisočakov. MORALA BO PEŠAČITI — V noči na 28. maj je izpred stanovanjskega bloka feginilo poni kolo, last 30-letna Katarine Lovrinčič iz Hrašč. Vozilce je vredno kakih 18 tisočakov, miličniki pa bodo skušali lastnici kar najhitreje vrniti njeno prevozno sredstvo. PRETEPAL SE JE V HOTELU — Star znanec tega stolpiča in tudi miličnikov, 24-letni Štefan Mitrovič iz Novega mesta, je tudi prejšnji teden poskrbel za svojo »popularnost«. V Garni hotelu na Otočcu je razgrajal in se pretepal, tako da so ga morali ukrotiti miličniki, čaka pa ga še pot k sodniku za prekrške. OB KOLO Z MOTORJEM — V noči na 1. junij je nekdo Metličanu Janošu Doži izpred stanovanjskega bloka ukradel kolo z motorjem, vredno 70.000 din. Storilca še iščejo. Skupnost je lani gospodarila z-nekaj več kot 51,3 milijoni dinarjev. Od fega je preko 28 milijonov šlo za delo Zavio-da za požarno varnost. Čeprav je zavod okrog polovico te vsote zaslužil še z lastno dejavnostjo, ima vseskozi precejšnje težave, saj vsa sredstva ne zadoščajo za boljšo opremo, pa tudi s kadri je težko, saj imajo zaposleni bistveno nižje osebne dohodke kot poklicni gasilci drugje po Sloveniji in kot njihovi kolegi v delovnih organizacijah. Gasilskim društvom v občini je skupnost razdelila nekaj nad 16 milijonov dinarjev, občinski gasilski zvezi pa dala 2,4 milijona. Denarja za pozarnovarstveno dejavnost skratka ni bilo veliko, sploh pa ne dovolj, posebno še, če vemo po- PO DOLENJSKI DEŽELI • Dvakrat se je prejšnji teden v enem samem dnevu kopal v Dolenjskih Toplicah 31-letni Alojz Zajc iz Dolnjih Sušic. Najprej v termalni vodi notranjega zdraviliškega bazena, potem pa še v lastnem znoju. Ta ga je oblil, ko je pogledal v garderobno omarico, iz katere mu je izginila denarnica z dokumenti in 16 tisočaki. • Se bo moral Anton Gorišek iz Grobelj vrniti k starodavnemu, ročnemu mešanju betona? Vse kaže tako, kajti pred nekaj dnevi mu je izpred še nedograjene stanovanjske hiše izginil betonski mešalec, vreden kakih 50 tisočakov. Upajmo le, da je najtežja dela, kot je vlivanje betonskih plošč, že opravil. • Nezaklenjeni hlev je prejšnji teden privabil pod svojo streho neznanca. Po krajšem ogledu je v svojo malho stlačil 14 piščancev, ki jih je za obogatitev svojega jedilnika redila Branka Dular iz Vavte vasi. Kot kaže, bodo morali rejci tovrstnih domačih živali veliko bolje skrbeti za njihovo varnost. datek, da je novomeška občina z 68 požari v lanskem letu, ki so »pospravili« preko 20 milijonov dinarjev, na drugem mestu v Sloveniji. Žal bodo letos težave še večje. V skupnost namreč prihajajo sredstva po lani zmanjšani prispevni stopnji. Cene gasilske opreme pa so v dveh, treh letih poskočile za 300 in več odstotkov, medtem ko je ta, s katero gasilske enote sedaj razpolagajo, dokaj stara. Za nekatero tudi ni dobiti rezervnih delov, tako da je neuporabna. V takih razmerah, ko je za minimalni program požarnovarstvene dejavnosti zmanjkalo 25 milijonov dinarjev, gasilstvo pač ne bo moglo več zagotavljati požarne varnosti kot doslej, je bilo slišati na skupščini. Po planu, ki so ga delegati sprejeli, naj bi skupnost letos razpolagala z 81.4 milijoni dinarjev. Celota vsota pa je vprašljiva. Upošteva namreč 10-milijonski kredit, ki ga skupnost namerava najeti, porabili pa naj bi ga za dejavnost gasilskih društev. In če kredita seveda pod ugodnimi pogoji — ne bo? Potem bo treba sestaviti drugačen plan za razdelitev že tako skromnih sredstev. Če bo veljal ta, ki je sprejet sedaj, bo Zavod za požarno varnost dobil od skupnosti za svojo dejavnost 45.5 milijona dinarjev, občinska gasilska zveza 5,2 milijona, gasilska društva v občini pa skupaj za dejavnost, opremo, za vzdrževanje in gradnjo ga- PRETEP PRED DISCOM ČATEŠKE TOPLICE — V nedeljo nekaj čez polnoč je prišlo pred discom v Čateških Toplicah do prepira in pretepa u med bratoma Ivanom, in Francem Špilerjem iz Loč pri Dobovi ter skupino, ki jo je »vodil "Sarajevčan Fikret Kaljič. Slednji je po prepiru, ki seje pričel že v discu, udaril Špilerja in ga zbil na tla, nato pa ga še obrcal in tako lažje poškodoval. V pretep so se vmešali še ostali. Kaljičeva skupina, imena pretepačev še niso znana, je proti bratoma metala steklenice in druge predmete, pri tem pa poškodovala še dva osebna avtomobila. S tem so povzročili za okoli 20 tisočakov škode. NOVOMEŠČANI ŽE DRUGIČ REPUBLIŠKI PRVAKI — V soboto, 1. junija, je bilo v novomeški športni dvorani III. športno srečanje teritorialnih poklicnih gasilskih enot Slovenije. Ekipe iz osmih slovenskih mest sose med seboj pomerile v malemnogometu, streljanju, šahu, namiznem tenisu in gasilski štafeti (na sliki). Že drugič je kot najboljša ekipa osvojila pokal četa iz Novega mesta, za njo pa sose uvrstile čete poklicnih enot iz Kranja, Celja, Krškega, Kopra, Maribora, Ljubljane in Ajdovščine. (Foto: J. Pavlin) Alkohol jemal vozniške V trebanjski občini lani več prometnih nezgod Gluhi za prometno varnost TREBNJE — Prometna varnost je deI splošne varnosti, vendar se tega ne zavedajo vsi dejavniki. Mnogi namreč mislijo, da je to le stvar milice in morda še sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Prav svet papreleslo naleti na gluha ušesa v komitejih za SLO in družbeno samozaščito, v krajevnih skupnostih. pri sindikatih in sploh v delovnih organizacijah. Čeprav ni mogoče izmeriti, kolikšen je delež preventive pri manjšanju števila nesreč, je vendarle res, da v trebanjski občini število nesreč narašča. Lani je bilo v tejobčini kar 72 prometnih nesreč. 7 oseb je izgubilo življenje. 30 je bilo hudo poškodovanih in 45 lažje. Materialna škoda pa je znašata prek dva milijona dinarjev. Največkrat so nesreče pozvročiti vozniki motornih vozil, potem pešci, kolesarji in traktoristi. Zaradi hujših kršitev so delavci organov za notranje zadeve podali 33 kazenskih ovadb temeljnemu tožilstvu v Novem mestu, precej je bilo tudi predlogov za sodnika za prekrške, mandatnih kazni itd. Lani je bilo odvzetih tudi 150 vozniških dovoljenj. V veliko primerih je odvzemu in nesreči botroval alkohol, ta pa seveda pelje v neprimerno hitrost, ostro prehitevanje in še bi lahko naštevali. Prav zaradi nespodbudne statistike, ki govori o precejšnjem povečanju števila nesreč in smrti zaradi prometa, so v trebanjskem, svetu za preventivo in varnost v cestnem prometu zelo zaskrbljeni. A njihovo zaskrbljenost je pripravljen le malokdo deliti. Niti delegati na seji občinske skupščine, ki so obravnavali to poročilo, niso kdove kako razpravljali o njem. Prav tako ima svet velike težave, ko opozarja pristojne na slabo signalizacijo, stanje cest, vzgojo v šolah in tudi\ delovnih organizacijah. Zalo so sprejeli sklep, naj bi o prometni varnosti razpravljali tudi komiteji za SLO in družbeno samozaščito pri občinski konferenci SZDL v združenem delu. krajevnih skupnostih in nemara še kje. ./. SIMČIČ OSIROMAŠENA KLEPARSKA DELAVNICA BREŽICE— Neznani storilec je v noči na nedeljo, 2. junija, vlomil v kleparsko delavnico Ivana Baškoviča v Brežicah. Iz delavnice jeodnesel vrtalni stroj, kotni brusni stroj, garnituro svedrov in dva kompleta ključev, dve ročni uri in nekaj drugih predmetov, tako da je skupna škoda ooenjena na preko 80.000 din. SEDEMDESET EKIP NA RELLYJU NOVO MESTO — V tjedeljo, 26. maja. je občinska gasilska zveza pripravila 14. tradicionalni gasilski avto-rally, na katerem je nastopilo kar 70 prostovoljnih in industrijskih gasilskih društev. Največ znanja je zopet pokazala gasilska desetina iz Lakov-nic, ki je tako že šestič zapored osvojila prvo mesto v članski konkurenci. Rezultati: prostovoljne gasilske enote-—članice: l.GD Gabrje, 2—3. Šmihel in Zbure, 3. Reber, 4. Mirna peč itd.; industrijske gasilske enote—članice: 1. Krka—Bršljin, 2. Novoteks; prostovoljne gasilske enote—člani: I. GD Lakovnicc; 2. Mirna peč. 3. Kamence, 4. in 5. Škocjan II. in Zbure; industrijske gasilske enote—člani: I. Krka—Izolacije, Bršljin, 2. Krka—Ločna, 3. Novoteks, 4. IMV Novo mesto, 5. Pionir itd. silskih domov itd. 23,7 milijona dinarjev. Letos prvič sredstev nišo namenili vsem društvom po vrsti. Brez prispevka sta ostali dve. Mnenje je namreč, da morajo gasilci najprej vendar nekaj pokazati, ne pa, da se dogaja, da jih niti na požar v njihovem rajonu ni. Z. L.-D. Smrtna nezgoda med spravilom sena Terezija Frančič je podle-gla hudim poškodbam GOLOBINJEK PRI ŠMARJU — Na travniku v Golobinjeku pri Šmarju je prišlo v petek, 31. maja, do hude delovne nezgode, v kateri je izgubila življenje 70-letna Terezija Frančič iz Dolenje Stare vasi pri Šentjerneju. V petek so na travniku, kije last Ivana Prančiča, pospravljali in nakladali seno. Vzroke za kasnejšo nezgodo gre pripisati hudi lahkomiselnosti in neprevidnosti, saj je traktor s samona-kladalno prikolico vozil komaj 14-letni Frančičev sin. Ta je med pobiranjem sena zapeljal vzvratno, pri tem pa zadel in podrl Terezijo Frančič, ki je za traktorjem grabila. Kolo prikolice ji je zapeljalo čez prsni koš in glavo, tako da je na kraju nesreče podlegla hudim poškodbam. Tone Zgonec: »Namesto da bi se v vsaki občini mučili s svojim propagandnim gradivom, smo se v Posavju lotili enotne« ga.« Tehtno opozorilo nikoli odveč V Posavju skupno propagandno gradivo za varnost v prometu SEVNICA — V novoustanovljenem posavskem svetu za vzgojo in preventivo v cestnem prometu je med najbolj delavnimi prav propagandna komisija. Ob pregledu razpoložljivega propagandnega gradiva so ugotovili velike vrzeli. Likovnik iz Sevnice, ekonomski propagandist iz Lisce Tone Zgonec, je prevzel na- logo, da nariše nekaj osnutkov. Sedaj je to gradivo že v tisku. Od večjih padeta v oči plakata za boj proti vinjenosti med udeleženci v prometu in varnejšo vožnjo s traktorji. »Jedrnato opozorilo zoper alkoholizem svari z geslom Vino za volanom — kri na cesti. Menim, dajetudi plakat za traktoriste dovolj upadljiv. Traktor brez kabine — voznik brez glave, smo zapisali,« pravi Zgonec. Ker smo na pragu turistične sezone, bodo prišla prav kratka opozorila. Namesto mandatnih kazni bodo miličniki lahko vozilom, ki so nepravilno parkirana, zataknili za brisalce vljudno opozorilo v treh jezikih. Ker je vseveč zmikavtov, ne bo odveč opozorilo za zaklepanje vozila. Prometniki že leta opozarjajo, da se število nesreč povečuje, ko je šolska mladina med počitnicami bolj breskrbna. V posavskem svetu so zanjo pripravili daljšo tiskovino, kjer šolarje, katerim sicer ne manjka znanja, opozarjajo, naj o prometu poučujejo tudi starejše. Podoben namen ima tudi listek za nošenje kresničke. Menijo, da navkljub vse pogostejšemu privezovanju z varnostnim pasom v vozilu (kar je navsezadnje tudi obvezno)nekateri še vse prepogosto pozabljajo. V posebnem letaku navajajo, zakaj se je koristno privezovati in kako dosledno to počenjajo rally vozniki. A. Ž. Med prehitevanjem v pešakinjo Eno leto zapora za Jožeta Mesojedca, ki je predlanskega decembra zakrivil prometno nezgodo, v kateri je umrla 10-letna Darja Hudoklin NOVO MESTO — Pred dnevi je moral na zatožno klop novomeške enote temeljnega sodišča sesti 23-letni Jože Mesojedec iz Zameškega, ker je predlanskega decembra zakrivil hudo prometno nesrečo, v kateri je izgubila življenje 10-letna Darja Hudoklin. razpolago dovolj dokazov, predvsem pa izjave prič in mnenje sodnega izvedenca, da je Mesojedca spoznalo za izključnega krivca hude nezgode. Navsezadnje je celo sam Mesojedec iz- Mesojedec je 24. decembra 1983 nekaj čez osmo uro zjutraj peljal osebni avtomobil po regionalni cesti med Novim mestom in Šentjernejem. Kot je pokazala kasnejša preiskava, je vozil vinjen, poleg tega pa vozilo tehnično ni bilo brezhibno, saj pomožna zavora ni delovala, na avtomobilu pa je bila odtrgana tudi roka krmilnega mehanizma. V vasi Dobravica je pri drogu telefonske napeljave dohitel traktor z naloženim vozom, ki gaje vozil Alojz Barič. V tistem trenutku sta po obeh straneh ceste hodili pešakinji, nadesni Terezija Jakše, na levi pa 10-letna Darja Hudoklin. Mesojedec je vozil nepazljivo, poleg tega je imel zaradi zarosenih vetrobranskih šip precej zmanjšano vidljivost, eno z drugim pa je bilo vzrok nesreči, ki se je zgodila nekaj zatem. Barič se je s traktorjem izogibal pešakinji ob svojem robu ceste, to tudi nakazal s smernim kazalcem, v tistem trenutku pa je Mesojedec pričel prehitevati traktor. Čeprav le-ta, kot je pokazala obravnava, ni prevozil sredine ceste, je Mesojedec med prehitevanjem peljal preveč levo, pri tem pa trčil v Darjo Hudoklin, ki mu je prišla nasproti. Hudo poškodovano pečakinjo so prepeljali v bolnišnico, kjer pa je lani 26. januarja poškodbam podlegla. Mesojedec se je med obravnavo izgovarjal, da pešakinje ni videl, prav tako, da ni vedel, v kaj jetrčilobudar-cu, trdil pa je tudi, da Barič ni vključil smerokaza. Sodišče je seveda imelo na Zadavil soseda Tragedija pred domačijo Jožeta Sluge v Podborštu pri šentja-_____________nžu___________ PODBORŠT — Minuli četrtek, 30. maja, je prišlo pred domačijo 61-letnega Jožeta-Sluge iz Podbor-šta 24 pri Šentjanžu blizu Sevnice do tragičnega dogodka. Med prepirom, ki ga je izzval sam, je 53-letni Franc Krmelj napadel svojega soseda Slugo in ga zadavil. Dosedanja preiskava je pokazala, da je osumljeni Franc Krmelj prišel tistega dne nekaj po 18. uri do hiše Jožeta Sluge in mu pričel očitati, da se vmešava v njegovo družinsko življenje. Kot kaže sedaj, je bil ta očitek popolnoma neutemeljen, vendar pa je Krmelj potem, ko mu Sluga ni hotel priznati očitane zveze z njegovo ženo, soseda dvakrat udaril, da je padel po tleh. Nato ga je pričel daviti, dokler ga ni umoril. Krmelj je na mestu dogodka počakal na prihod miličnikov. Preiskovalni sodnik novomeškega temeljnega sodišča ji; zoper Krmelja odredil pripor, oddana pa je bila že tudi kazenska ovadba javnemu tožilcu zaradi utemeljenega suma uboja. ODNESEL DEVET ZAJCEV VAVTA VAS — V noči na soboto je nekdo izkoristil spokojno spanje Alojza Fifolta iz Vavte vasi in se neslišno splazil v hlev. V tatinsko malho je stlačil sedem dolgouhcev, vrednih preko 5 tisočakov. Predrznega tatu možje postave še iščejo. NAŠLA MINO, GRANATI IN BOMBO PODTURN — 15-letna Andrej Fink in Rudi Trlep iz Podturna sta 31. maja v gozdu nad domačim krajem med igro našla mino ročnega minome-talca, malo kasneje pa še dve topovski granati in celo letalsko bombo. Vsa sreča, da sta o najdbi takoj obvestila starše, ti pa miličnike, ki so nevarne ostanke iz II. svetovne vojne zavarovali, dokler jih pirotehnik ni uničil. ZAPRLA POT MOTORISTU ČRMOŠNJICE — 30-letna Marija Juršič iz Črmošnjic seje 31. maja pe-, ljala zosebnim avtom izNovegamesta proti Črmošnjicam. Na odcepu za Stopiče je nenadoma zavila na levo proti stranski cesti in tako zaprla pot 22-letnemu Vladu Juršiču iz Cerovca, ki se je nasproti pripeljal na kolesu z motorjem. Pri trčenju se je Juršič hudo poškodoval in so ga odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Materialne škode je za 140 tisočakov. javil, da je tik pred nesrečo vozil S hitrostjo okqli 80 kilometrov na uro. kar je bilo seveda za takratne pogoj* na cesti, predvsem pa za njegovo vinjenost in tehnično nebrezhibno vozilo odločno preveč' Senat sodišča je Mesojedca obsodil na 1 leto zapora, pri tem pa mu izrek*1 še varnostni ukrep prepovedi vožnje* vozili B kategorije za dobo enega leta-Sodba še ni pravnomočna. B. B- Dva ranjena med streljanjem Preiskava o četrtko-kovem streljanju še teče KRŠKO — V četrtek, 30. maja. zvečer je prišlo ob kolovozni poti blizu Viher do streljanja. Miličniki iz Krškega so namreč tega dne prejeli obvestilo, da se nekje v bližini zadružujeta Roma, eden naj bi bil tudi oborožen, ki sta okolici nevarna. Patrulja treh miličnikov, ki je odšla na teren, je blizu Viher srečala skupino Romov, v kateri pa sta bila tudi dva, ki sta povsem ustrezala opisu iskanih. Ko soju miličniki poskušali prijeti, je eden izmed njiju v miličnika naperil pištolo, tedaj pa je za orožje prijel tudi miličnik in s štirimi streli Roma hudo ranil, ena krogla pa je zadela tudi neko Romkinjo. Oba poškodovanca so nemudoma prepeljali v novomeško bolnišnico. Po zadnjih podatkih, ki smo jih prejeli predvčerajšnjim, je Rom že izven življenjske nevarnosti, medtem ko se zdravniki za življenje poškodovanke še borijo. Več o tem prihodnjič. PO MAGISTRALKI TEKLO MLEKO — 30. maja okoli pol šeste zjutraj je prišlo na magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom, blizu Lešnice, do hude prometne nezgode, kipajena srečo terjala le precejšnjo materialno škodo; po prvih podatkih znaša ta preko 600 tisoč din. 48-letni Kiro Markovski iz Titovega Velesa je tega jutra peljal tovornjak s polpriklo-pnikom iz Zagreba proti Ljubljani. Pri Lešnici je v levem nepreglednem ovinku zapeljal čez neprekinjeno črto na levi vozni pas, po katerem seje s tovornjakom pripeljal 34-letni Dušan Kr-štinc iz Prapreč pri Straži. Markovski je s prvim delom vozila že zapeljal na svoj del vozišča, vendar je priklopnik vseeno oplazil Krštinčevo vozilo. Teinu se je odtrgala stranica kesona, tako da so naložene posode z mlekom padle na vozišče. VsasreČa.da v tistem hipu po magistralki ni pripeljalo drugo vozilo. NEPREVIDNO NA PREDNOSTNO CESTO — I3-letna Cvetka P |Z Dolenjega Vrhpolja seje 1. junija peljala s kolesom po kolovozni potislc' ozi Dolnjo Brezovico. Na kiižiščuce*! s prednostno cesto se ni prepričala,al1 je pot prosta, in zapeljala v križišče 9 trenutku, ko je po prednostni cesti* osebnim avtom pripeljala 23-letnS Štefka Rangus. Kolesarka se je v nezgodi laže poškodovala in so ji PfV° pomoč nudili v novomeški bolnišnic1. Materialne škode je bilo za 30.000 dln' MED PREHITEVANJEM TRČ,L — 34-letni Aco Mladjenovič iz Bjelj1^ seje 1. junija okoli 9. ure peljal z. osebnim avtom s Čateža proti Zagrebu, v Podgračenem pa je dohitel dru^ avtomobil in ga pričel prehitevati-lem trenutku mu je nasproti pripelj" Zagrebčan Žarko4lerdi. Med vozilo111 je prišlo do trčenja, v katerem se Je Berdi laže poškodoval, matcria!ne škode pa je bilo za 650.000 din. 16 DOLENJSKI LIST Št. 23 (1869) 6. junija 1985 Inles 36, 4. DVZ Ponikve 23, 8. Krško 16 točk. Pari zadnjega kola: Inles — Termopol, DVZ Ponikve — Ajdo- rokomet BESEDO IMAJO ŠTEVILKE H. ZVEZNA LIGA, ženske, ZADNJE KOLO: NOVO MESTO -VELENJE 24:24 (15 : 11) NOVO MESTO: Udovč, Pun-' gerčar 7, Kastelic, T. Zupančič 2, E. Zupančič 1, lličin 5, Jakše 6, Kramar 2, Pate, Simončič, Mršnik 1. Jerman. KONČNA LESTVICA: 1. Dinamo 37, 12. zadnje NOVO MESTO 7 točk. SRL, moški 21. KOLO: TERMOPOL — DVZ PONIKVE 19 : 22(13:12) DVZ PONIKVE: Doblekar, Bambič 2, Urbančič 5, M. Strnad 2. D. Strnadv3, F. Strnad, Žagar, Vujnovič 4, Škantelj, Pugelj 1. MINERVA — INLES 20 : 24 (13:13) INLES: Gelze, Deržek, Dejak 2, ■K Hc 1, T. Ilc 3, Mate 5, Karpov 6, Ambrožič 4, Fajdiga 3, Lesar. KRŠKO — ASTRA JADRAN 24 : 24 (13:12) KRŠKO: Kastelic, Kekič 6, Junkar 4, Šiško, Pacek,Glaser6, Iskra 3. Avguštin 1, Šerbec 4, Rakar, Bekič. LESTVICA: 1. Šoštanj 39, 2. viščina, Ferrotehna — Krško itd. SRL, ženske, 21. KOLO: BRANIK — ITAS KOČEVJE 17 : 18 (8:10). ISKRA ŠENTJERNEJ — FERROTEHNA 23:19(10:8) ISKRA: Bolte, Gorenc 2, Dolar 10, Kotar, Turk 2, Simončič, Ran-gus 4, Vide 1, Kovačič 4, Selan, Jakše, Kos. LESTIVCA: 1. FERROTEHNA 35, 4. Iskra 26, 10. Itas Kočevje 14 točk. Pari zadnjega kola: Itas Kočevje — Burja, Rudar — Iskra itd. nogomet SNL, 24. KOLO: SLOVAN — BREŽICE 5:0 (1:0) BREŽICE: M. Veble, B. Veble, Kos, Kmezič, Predanič, Soban, Horvat, Brduk, Severovič (Račič), Lazanski (Golubič), Barišič (Ke-zman). LESTVICA: 1. Koper 38 točk, 11. Brežice 19, 12. Ilirija 18, 13. Izola 17, 14. Šmartno 14. Pari predzadnjega kola: Brežice — Rudar Trbovlje itd. »Zlati znak« v Italijo Nova uspela mednarodna speedway prireditev v Krškem — Omerzel odličen peti KRŠKO — Nedeljska četrta mednarodna speedwey dirka za zlati znak občine Krško je minila kot vrsta podrobnih prireditev v znamenju odlične organizacije pa tudi zanimivih voženj. Zmagal je Italijan Dol Chiele, ki ni poznal poraza in je zbral vseh 15 točk. Tako je dokazal, da njegovo drugo mesto na nedavnem četrtfinalu svetovnega prvenstva posameznikov v Krškem ni bilo naključno. ‘ Že po šestih vožnjah sta Dal Chiele in Madžar Farkaš pokazala največ, toda prav šesta vožnja je bila za Madžara usodna. V neposrednem merjenju moči z drugim najboljšim Italijanom Righeitom je sicer zmagal, toda po protestu vodstva italijanskega moštva so ga diskvalificirali, ker je vozil z ŠAH ZA DAN MLADOSTI SEVNICA — ŠK Milan Majcen je v počastitev dneva mladosti pripravil posamično šahovsko tekmovanje učencev osnovnih šol sevniške občine. Med 59 udeleženci je med pionirji 1. in 2. razredov zmagal Pondelak (Ševni-ca), v skupini 3. razredov v prvi kategoriji Sevničan Grilc, v drugi pa Šmit iz Loke. Med pionirji 4. in 5. razredov je v prvi skupini zmagal Se-čki, v drugi pa I. Blas (oba Sevnica). Med učenci 6., 7. in 8. razredov je bil najboljši Engels Blas, medtem ko je pri pionirkah 5. in 6. razreda zmagala Sevničanka Konajzlerjeva. Pokal dneva mladosti je pripadel Engelsu Blasu. neustrezno gumo. Tako je Kazalo, da bo odločitev o zmagovalcu padla v petnajsti vožnji, ko sta se pomerila oba Italijana. Toda Righieto sije privoščil še nekaj spodrsljajev, zlasti pa je bil mladi Cehoslovak Stanislav Urban zanj očitno pretrd oreh. Ceh je bil tako na koncu s 14 točkami drugi, medtem ko sta se Righieto in drugi Madžar-Barnabas pomerila v dodatni 21. vožnji za tretje mesto. Righieto je tokrat pokazal izredno zbranost in naposled zasluženo dobil zelen lovorov venec za tretje mesto. Najboljši Jugoslovan Krešo Omerzel je bil blizu ponovitve svojih najboljših uvrstitev na dirkah za zlati znak občine Krško. V zadnji vožnji je celo vodil proti fovorizirane-mu Dal Chielu, a na koncu le ni bilo presenečenja in Omerzeljez 11. točkami pristal na 5. mestu. V konkurenci 16 vozačev iz 6 držav je tudi to lep uspeh. V NEDELJO KOLESARSKI MARATON! NOVO MESTO— Novomeški kolesarski klub-organizra v nedeljo tradicionalni kolesarski maraton po partizanski magistrali. Proga bo potekala iz Novega mesta do Dolenjskih Toplic, Črmo-šnjic ih Črnomlja ter nazaj preko Metlike do Novega mesta. Nastopajoči bodo morali prevoziti okoli 100 kilometrov, start pa bo ob 9. uri na novomeškem Glavnem trgu- TV PRVI LIGI — Igralci novomeškega namiznoteniškega kluba (n a fotografiji eve) Rado Medle, Marjan Hribar, Dušan Kočevar in Gregor Guštin (nasiiki ga so pod vodstvom trenerja Egona Žabkarja dosegli lep uspeh z osvojitvijo 1. mesta ahodni skupini B slovenske lige. Tako bodo v naslednji sezoni Novomeščani po N hHi-r*-'*1 Spel 'B™'* v L slovenski ligi med 10 najboljšimi slovenskimi ekipami, jši igralec te sezone je Marjan Hribar, kije od 25 iger le dve izgubil. (Foto: A. le točka za slovo od lige Rokometni drugoligaši končali — Novo mesto v republiško ligo — Podviga Šentjernejčank in Kočevk zadnjič so v soboto novomeške , °nietašice zaigrale v drugoligaški onkurenci — njihov nasprotnik je bila ipa Velenja — vendar gostiteljicam slovesu ni uspelo iztržiti obeh točk, cefrav so vse srečanje vodile, nekajkrat e 0 s šetimi zadetki prednosti. sil^'ov°meščanke so začele tekmo °Vl,o in na vsak način hotele °številnim gledalcem dokazati, da j ?aslužijo tako prepričljivega odho-,l II. zvezne lige. Že po desetih rni-5tj,ah.ie vrsta Novega mesta povedlas rinit zadetki prednosti, največ po Izredno pomembno zmago pa so v boju za obstanek izbojevala dekleta Kočevja, saj so v gosteh ugnale mariborski Branik in bodo tako o svoji usodi odločile v soboto doma v sreča-- nju z. Burjo. Za obstanek bi jim bilo dovolj že neodločen rezultat. Prav nič novega pa ni kolo pred koncem v moški republiški ligi. Prvak je moštvo ^oštanja, Ribničani pa drugega mesta ne morejo več izgubiti, kar pa jim jeob visokih ciljih pred začetkom premstva kaj slaba tolažba. B. B. Primčeva zmaga v Zagrebu Šest Novomeščanov na mladinskem atletskem pokalu Jugoslavije — Primpu naslov, Fabjanu rekord Posebno pohvalo pa zasluži tokrat mladi tekač na srednje proge Matjaž Fabjan, ki je v teku na 3000 m z novim osebnim in dolenjskim rekordom 8:39,14 osvojil 2. mesto. Svoj prejšnji rekord je popravil za 6 sekund in močno ogrozil tudi zmagovalca, ki je bil le 2 m pred njim. Njegov rezultat je le nekaj sekund slabši od slovenskega mladinskega rekorda, zato lahko pričakujemo, da ga bo še popravil. Fabjan je letos prvo leto starejši mladinec, zato ga njegov rezultat nedvomno uvršča med kandidate za nastope v mladinski državni reprezentanci. Močno je presenetil tudi tekač čez visoke ovire Sandi Tekstor, mlajši mladinec, ki je že z uvrstitvijo med dvanajst najboljših starejših mladincev v državi dosegel več, kot je bilo pričakovati. Osebni rekord 16,3 s je izboljšal na el. merjenih 16,10 s in osvojil 5. mesto v državi. Žal pa je eden od favoritov teka na 110 m z ovirami, Novomeščan-Cupa-nčič, na startu dvakrat pobegnil, kar ga je stalo visoko uvrstitev. Med dvanajstimi finalisti sta bila tudi Jožef v skoku v višino (185 cm) in Ercegovče-vič v,kladivu (40,80 m). ZAGREB — V nedeljo je bilo v Zagrebu finale Atletskega pokala Jugoslavije za mladince, kjer je v vsaki disciplini nastopilo po 12 najboljših mladih atletov, ki so si ta nastop priborili na republiških prvenstvih. Novomeščani so imeli na pokalnem prvenstvu 6 tekmovalcev. Ponovno je bil najboljši Igor Primc z zmago v metu diska (52,88 m) in s 6. mestom v metu krogle (13,70 m). JUNIJA ŠTIRJE IZLETI NOVO MESTO — Izletniška sekcija novomeškega planinskega društva bo junija organizirala več izletov. Tako je že za 8. junija načrtovan pohod na Bohor, 15. na Poldnašnjo špico, 22. junija bo tradicionalno srečanje planincev pri Miklavžu, 29. junija pa bosta izleta v Slovenj Gradec in Mozirje. Vse ostale informacije so objavljene v društveni .omarici na Cesti komandanta Staneta. STRELJANJE ZA DAN MLADOSTI ŠENTJERNEJ— Člani Šentjernej-, ske KO ZRVS so pripravili 26. maja v peskokopu pri Cerovem logu tekmovanje v streljanju z MK in zračno puško. Nastopilo je kar 133 strelcev, v streljanju z MK puško pa je med ekipami zmagala OO ZSMS Iskra Upori pred KS Orehovica in LD Šentjernej. Posam ičn a zmaga j e prip adla J urečiču iz Iskre Hipot. V streljanju z zračno puško je zmagal Jakše iz OŠ Šentjernej. M. GORIŠEK -p S'u8i izredno razpoložene Iličinove. 1 dr.Mgi polčas je prineslo popolno Tu Premoč gostiteljic/za nameček seje m E?"1'3 -luLšetova, in koso Novo-*-anke vodile že s 16:10, je le jea ''.'‘do verjel v preobrat. Do tega pa ^Prišlo v zadnjih treh minutah igre. j 'h minute pred koncem so igralke pane2a Štruklja vodile s 24:21, v linišu }0 S.° lahkomiselno zapravile nekaj 4 ® ln Prejele tri zadetke, kar je bilo s, da so Velenjčanke, zadovoljne rUr^NlC.A — Majski hitropotezni njej? ?evniškega ŠK Milan Majcen je bil 'rinajstimi šahisti prepričljivo do-toj^ ^drag Lazič, ki je zbral 10,5 šeR e' bedita Mesojedec in Derstven-Petih P° 9,5 itd. V skupnem seštevku 41 t furnirjev je; vrstni red tak: Lazič 33 »“‘-Ir. Derstvenšek in Kolman po ’ Mesojedec 24 itd. J. BLAS Es Uspešen start na državnem prvenstvu Član AMD Trebnje Brane Rokavec je bil 4. na prvi dirki za državno prvenstvo TREBNJE — Brane Rokavec iz AMD Trebnje seje prvi iz moto sekcije podal na športno motociklistično pot. Po dveh letih ukvarjanja z motorji, vožnjah na moto-slalomih in spretnostnih tekmovanjih je pred dnevi prvič nastopil na dirki za državno prvenstvo. V Novem Sadu se je uvrstil na 4. mesto, vendar pravi, da to ni njegov skrajni in najboljši možni dosežek. »Letos sem začel voziti na državnem prvenstvu v razredu do 125 ccm. To je bila sicer že moja dolgoletna želja, vendar je prej nisem mogel uresničiti, ker nisem imel dobrega motorja. Kakor vsi vemo, pa je motošport zelo drag. Sarho moj motor MBA SEEL velja okoli dva milijona dinarjev. Ševcda mi tudi letos ne bi uspelo brez pomoči naših delovnih organizacij. Glavni sponzor je Dana, pomagala pa so mi še Tesnila, Kemija impex, dogovarjamo se z Rikom iz Ribnice, 1T'PP itd. Seve-* da sem moral precej primakniti tudi iz lastnega žepa. Na srečo imam v Pavliču, ki mi tudi pripravlja motor, močno oporo. Kakor računam, naj bi letos v državnem prvenstvu zasedel 3. mesto. Marsikaj pa je odvisno tudi od stroja. Branko Rokavec: Računam, da bom na državnem prvenstvu dosegel 3. mesto. prog in pripravljenosti. Zdaj redno opravljam kondicijske treninge, seveda pa s Pavličem večkrat trenirava tudi na Grobniku pri Reki,« pripoveduje Rokavec. Seveda bo Rokavec še vedno vozil tudi na spretnostnih dirkah, tako na primer tudi superveleslalom za pokal petih mest, poleg tega se namerava udeležiti dveh mednarodnih dirk v Nemčiji in Italiji. Tako si bo nabral mednarodne izkušnje, saj namerava prihodnje leto nastopiti tudi na mednarodnih dirkah. Čeprav jedo naslednje dirke za državno prven-stvo še daleč — dirkabo ^.avgusta v Kraljevu — se Rokavec na nadaljevanje državnega prvenstva temeljito pripravlja. J. S. Cujnik 72,84 m v Karlovcu Darko Cujnik, ki je v JLA, je na kvalifikacijah za APH v Karlovcu dosegel odličen rezultat v metu kopja in zmagal. Finale AP.I bo čez 14 dni v Beogradu. J P. KOLESARSKI TRIM NOVO MESTO — Trim klub Krka bo v soboto, 8. junija, izvedel kolesarski trim na progi Ločna — Otočec — Ratež — Žabja vas — Ločna. Start bo ob 9. uri z zbornega mesta pred tovarno zdravil v Ločni. Kolesarjenje ne bo tekmovalnega značaja, po koncu vožnje pa bodo z žrebom nastopajočim podelili več praktičnih nagrad, glavna nagrada bo poni kolo. INLESU TRADICIONALNI TURNIR PONIKVE — Domači rokometni klub je pripravil tradicionalni rokometni turnir, na katerem so nastopile iStiri ekipe. Rezultati: Inles-Mokerc 19:14, Ponikve — SC Borovlje 23:14, Mokerc — Borovlje 32:17 in Inles — Ponikve 16:10. Najboljši igralec turnirja je bil Karpov, strelec Bolha z 19 zadetki in najboljši vratar Gelze. M. G-č. PRESENETLJIVA ZMAGA VETERANOV BUTORAJ — ŠD Butoraj je v nedeljo pripravilo v počastitev dneva mladosti in 40-letnice osvoboditve 5. turnir v malem nogometu, na katerem je nastopilo enajst ekip. Presenetljivo so zmagali črnomaljski »veterani«, čeprav sta bila glavna favorita vrsti »13. maja«iz Novega mesta in ribniškega Bistro — Slavina. OBČNI ZBOR SK ROG NOVO MESTO — SD Rog organizira v ponedeljek, 10. junija, redni letni občni zbor. na katerega so vabljeni vsi ljubitelji smučanja. Občni zbor bo v prostorih novomeškega sindikalnega doma, pričel pa se bo ob 18. uri. * Balkansko kolesarsko prvenstvo Championnat balkanioue de cyclisme Črnomelj, Metlika, Nevo mesto 4.-7 VII. 1985 Prijavljenih že vseh pet reprezentanc Romunija, Turčija, Grčija, Bolgarija in Jugoslavija tudi uradno na Bakopu • Ena najpomembnejših novic s sedeža organizacijskega odbora balkanskega kolesarskega prvenstva, ki bo od 4. do 7. julija, prejšnji teden je bila, da so že prispele prijave kolesarskih zvez iz Grčije, Bolgarije, Romunije, Turčije in seveda Jugoslavije, kar pomeni, da bodo po dolenjskih cestah čez slab mesec resnično vozili vsi najboljši kolesarji Balkana. • Poleg prijav ekip so se organizacijskemu odboru prijavili že tudi prvi akreditirani novinarji. Kot kaže, je zanimanje novinarskih hiš za to prireditev veliko, še posebej, če vemo, da šele prihodnji teden poteče zadnji rok za akreditacijo. Organizatorji računajo, da bo s štiridnevne, doslej največje' športne prireditve na Dolenjskem, poročalo okoli 40 novinarjev. Njihov pokrovitelj bo novomeški Novoteks. • In ko smo že pri obveščanju javnosti o dogajanjih na Bakopu, povejmo še. da bo ljubljanska televizija iz črnskih tekem pripravila reportaže in jih v večernih urah predvajala na malem zaslonu. Pogovori o tem, da bi na enak način spremljali tudi obe mladinski tekmi, še tečejo. • Trenutno ena največjih skrbi organizatorjev so ceste. Še posebej velja fo za članski progi, tista za ekipno vožnjo poteka iz Novega mesta do Kostanjevice, posamična dirka pa preko Otočca, Slatnika in Novega mesta. Do srede junija, ko bodo v Novem mestu že prvi tekmovaloi, je namreč potrebno asfaltirati det makadamske ceste proti Strugi, vse ostale cestne površine pa temeljito obnoviti. Pogled na koledar a kaže, da smo danes že 6: junija... • Na vseh dirkah bo stoodstotno poskrbljeno za varnost tekmovalcev. Proge, koder bodo potekale dirke, bodo zaprte za ves promet, posebno varovanje pa Išo predvideno tudi za gledalce. Še posebej velja to za zadnjo, posamično dirko članov 7. julija, ko organizator pričakuje obisk desettisočglave množice gledalcev ob progi. • Te dni bodo v znamenju bližajočega se Bakopa zaživeli tudi kraji, koder bo prvenstvo potekalo. Trgovci bodo uredili izložbe, komu-nalci očedili mesta, svoje delo pa bo opravila tudi posebna komisija pri organizacijskem odboru Bakopa, ki skrbi za okrasitev krajev. m l J i I i I 'Jk m Ekipna zmaga na dirki po Srbiji Prva postava novomeških kolesarjev potrdila ugled V nedeljo zvečer seje z jubilejne, 25. mednarodne kolesarske dirke po Srbiji vrnilo zastopstvo novomeških kolesarjev, ki je zabeležilo imeniten uspeh. V konkurenci 23 ekip iz Zahodne Nemčije, Madžarske in Jugoslavije so Novomeščani, ki so tokrat nastopili z najboljšo ekipo (z izjemo Glivarja, ki se je huje poškodoval ob trčenju z avtomobilom na treningu z reprezentanco pred dirko po Avstriji)? zabeležili prepričljivo ekipno zmago. Lepe možnosti so imeli tudi v posamični konkurenci, saj je Smole dalj časa nosil rumeno majico, vendar jo je moral v 4. etapi oddati kasnejšemu skupnemu zmagovalcu Rajakoviču iz Čukaričkega. Poleg ekipne zmage so tako Novomeščani v posamični konkurenci osvojili s Smoletom še 2. mes(o, S. Papež pa je bil 7.; v točkovanju gorskih ciljev je bil Smole 3. Za Novomeščane so po Srbiji vozili še Novak, Robič in Bojane. V nedeljo je bila v avstrijskem Gradcu mladinska mednarodna dirka, ki je v kategoriji starejših mladincev prinesla mlademu Andreju Majesu prvo veliko zmago. Od ostalih Novomeščanov je bil Kruljac 4., Pavlič pa šesti. Med mlajšimi mladinci je zmagal R. Judež pred Šmajdkom,4. je bil Zaletel in 5. P. Judež. Svojo dirko so v nedeljo imeli tudi pionirji. Na medklubski tekmi metliških in novomeških kolesarjev so imeli Novomeščani precej več uspeha, saj so zmagali v vseh kategorijah. 79 TEKAČEV PO ULICAH LESKOVCA LESKOVEC — Na dan krajevnega praznika je bil v soboto tradicionalni, 5. tek po ulicah Leskovca, ki se gaje udeležilo 79 tekačev. Med pionirji od 1. do 4. razreda je zmagal Goran iz OŠ Leskovec, pri pionirkah pa v isti kategoriji Cerovškova, prav tako iz OŠ Leskovec. V leskovško OŠ je odšla tudi zmaga med mlajšimi pionirji, ki jo je pritekel Vračun, in mlajšimi pionirkami, ki jo je zabeležila Geršakova. Pri starejših pionirjih jezmagal Teršek (AK Partizan Radeče), pri starejših pionirkah Kupljenikova iiz OŠ Kostanjevica, pri mladincih Lazar (AS Maraton) in pri članih Žitko (AK Brežice). L. ŠR1BAR Športno srečanje pobratenih Od 1. do 2. junija je bilp v trebanjski občini že 8. srečanje športnikov pobratenih občin TREBNJE — Minulo soboto in nedeljo je v trebanjski občini potekalo že osmo srečanje športnikov pobratenih otjčin Trebnje, Ilijaš.Obrenovac in Velika Gorica. Na šporedu je bilo manj športnih disciplin, manj udeležencev se je udeležilo tekem, pa vendar je srečanje doseglo svoj namen. Taje bil nalepše razviden v soboto ppnoči, ko so se udeleženci srečanja zbrali na mokronoškem gradu in zapeli skupno kolo. Sicer pa so tekmovanja potekala po dogovorjenem razporedu. Kegljači in kegljavke so se pomerile v Ivančni gorici, rokometaši in strelci v Trebnjem, košarkarji in nogometaši na Mirni ter odbojkarji v Mokronogu, šahisti pa v Šentrupertu. V vseh krajih so športnikom in drugim gostom pripravili lep in prisrčen sprejem, pozdravili t>a so jih tudi predstavniki družbenopolitične skupnosti. Potem ko so v soboto popoldne športniki opravili prvi tekmovalni dan, so se odpravili na tovariško srečanje v Mokronog, kjer so bili gostje na kulturno-družbani prireditvi Igraj kolo. Ju seveda ni manjkalo medsebojnega spoznavanja in srečanj, vrhunec večera pa je bil ob eni uri ponoči, ko so športniki za slovo zaplesali skupno kolo. Tekmovanja so se nadaljevala tudi naslednji dan, pofem pa so se slportniki zbrali spet v Trebnjem in s slavnostnim mimohodom zaključili dvodnevna športna srečanja. Za konec jim je spregovoril predsednik trebanjske občinske skupščine Avgust Gregorčič ter še posebej poudaril, da je pomen teh srečanj v utrjevanju bratstva in endtnpsti med športniki iz Slovenije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Srbije. In srečanje je po tej strani popolnoma uspelo, kljub temu da je bilo letos manj udeležencev in manj disciplin. 9 Seveda srečanje ne bi uspelo brez izdatne podpore organizacij združenega dela Trimo, Novoles, Tesnila, Dana, 1MV, Kolinska itd. llijaša iz BiH, Velike Gorice iz Hr-— so se dogovorili, da bo 9. so setasrečanja pred osmimi Predstavniki vseh štirih občin vaške, Obrenovca iz Srbije in Trebnjega— so se dogovorili, da bo 9. srečanje prihodnje leto v Veliki Gorici, kjer leti tudi začela. Ker so bila športna srečanja posvečena bratstvu ip enotnosti, niti niso ugotavljali končnega vrstnega reda v skupni razvrstitvi. V posameznih disciplinah pa so ekipe dosegle naslednje rezultate: V kegljanju so tekmovali samo predstavniki Trebnjega in Velike Gorice. Pri moških so zmagali Trebanjci, pri ženskah pa tekmovalke Velike Gorice. To je bila tudi edina disciplina, kjer so/lastopale tudi ženske. V malem nogometu so bili najboljši igralci Velike Gorice, drugi so bili Obrenovčani, tretja jt bila ekipa llijaša in četrti Trebanjci. V košarki je zmagala Velika Gorica, drugi so bili košarkarji Obrenovca, tretji tekmovalci llijaša in četrti Trebanjci. Najboljši šahisti so bili iz Velike Gorice, drugi so bili Obrenovčani. tretja je bila občina llijaš in četrto mesto so zasedli Trebanjci. V odbojki so zmagali tekmovalci llijaša. drugi so bili Trebanjci, tretji pa Obrenovčani. V rokometu so slavili Obrenovčani, za njimi pa so se uvrstili Trebanjci, rokometaši Velike Gorice in llijaša. J. S. 23 (1869) 6. junija 1985 DOLENJSKI LIST 17 TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 7. VI. 17.35 — 00.50 TELETEKST 17.50 POROČILA 17.55 NAŠ PRIJATELJ TITO, otroška serija 18.10 GRIZLI ADAMS, ameriška nanizanka 18.40 NA POTI V INOVACIJSKO DRUŽBO: Mesto ustvarjalnega dela v združenem delu, izobraževalna serija 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.50 VREME 19.58 Karlsruhe: EP V KOŠARKI (M) — SZ : JUGOSLAVIJA 21.30 NE PREZRITE 21.45 NAŠA KRAJEVNA SKUPNOST — Odgovornost, humoristična nanizanka 22.55 DNEVNIK 23.05 EDITHIN DNEVNIK, zahod-nonemški film Edithin dnevnik je dokument in priča njenega življenja, ki se začne z rojstvom sina Chrisa. Sedaj je Chris tik pred maturo, a vseeno izgleda, da se v Edithinem življenju od študentskih dni ni nič spremenilo, še vedno je politično aktivna in še vedno ljubi moža. Vendar se razkrije, da ta svet, ki ga opredeljujeta neprilagojeni sin in nepotrpežljivi mož, ni edini, Edith v svojih zapiskih ustvarja vzporeden svet. Oba svetova se nevarno približata, ko edith zaradi mlajše ženske zapusti mož. Njen dnevnik, ki ga prebere sin. postane vez med podobnima. Na koncu se izkaže, da »novega« življenja ni, so le smrt, naključje, policija, psihiatrična bolnica. DRUGA MREŽA 14.00 Roland Garros: Tenis,.polfinale posamezno — 17.25 Dnevnik — 17.45 V osemdesetih — 18.15 Parki Slavonije — 18.45 Humoristični klub — 19.30 Dnevnik — 19.55 Karlsruhe: EP v košarki, SZ:Jugoslavija — 21.30 Včeraj, danes, jutri — 21.50" Nočni kino: Mož iz klana (ameriški Ulm) TV ZAGREB 13.50 Poročila — 14.00 Roland Garros: tenis, polfinale— 17.25 Video strani — 17.35 TV koledar— 17.45 V osemdesetih — 18.15 Parki Slavonije — 18.45 Humoristični klub — 19.30 Dnevnik — 20.00 Mike Hammer — 20.55 Zabavna oddaja — 21.40 Dnevnik — 21.55 Po desetih (kulutrni magazin) SOBOTA, 8. VI. 7.45 — 12.45 in 15.50 — 23.50 TELETEKST 8.00 POROČILA 8.05 SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE: O treh kraljevih sinovih 8.25 SLIKAJTE Z NAMI 8.35 NAŠ PRIJATELJ TITO. nadaljevanka 8.50 NIHČE KAKOR JAZ. nanizanka 9.20 MITI IZ LEGENDE — Antični miti: DEDAL IN 1KAR 9.35 PREDENJŽEP NA IZLETU I0.05TAKO JE BILO,dokumentarni film 10.35 REPUBLIŠKA REVIJA MPZ ZAGORJE 84, 7. oddaja 11.05 RAČUNALNIŠTVO ponovitev 9. dela angleške serije 11.30 ČUDEŽI NARAVE: Plenilci, kanadska dokumentarna serija 11.50 ČUDEŽI V MEDJUGORJU, ponovitev dokumentarne oddaje 12.40 POROČILA 16.05 POROČILA 16.10 ČLOVEKOVI MOŽGANI: Govor, ponovitev 3. dela angleške dokumentarne serije 17.00 RETROSPEKTIVA FILMOV FRANCETA ŠTIGLICA: SVET NA KAJŽARJU, slovenski film 18.40 BOJ ZA OBSTANEK: Pomoč iz zraka, angleška poljudnoznanstvena serija 19.05 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.50 VREME 20.00 POP DELAVNICA 21.45 ZRCALO TEDNA 22.10 HARROW HOUSE 11, ameriški film Film je posnet po uspešnici G. Br-ownesa. V prvi osebi govori glavni junak, Američan, ki je hodil v London kupovat diamante. Pripoveduje o svojem zadnjem, najbolj uspešnem obisku na Harrow house 11. Ta obisk je bil izredno domiselno načrtovan in izpeljan rop, pri katerem je imel pomemben delež uslužbenec z nepo- ravnanimi računi do delodajalcev. 23.45 POROČILA DRUGI PROGRAM 13.40 Test — 14.00 Rolai\d Garros: Tenis, finale žensk posamezno in moške dvojice — 17.55 EP v košarki. Poljska: Jugoslavija — 19.30 Dnevnik — 20.00 Rock maraton — 20.30 Človek in čas — 21.00 Poročila — 21.10 Športna sobota — 21.35 Bes angelov (2. del ameriškega filma) — 23.05 TV galerija — 23.35 PJ v gimnastiki TV ZAGREB 12.40 TV dni — 13.10 Narodnaglasb^ — 13.40 Poročila — 13.45 TV koledar — 14.00 Roland Garros: Tenis, finale ženske posamezno in moške dvojice — 18.30 Dosje — 19.30 Dnevnik — 20.00 Švicarska molčečnost (ameriški film) — 21.40 Dnevnik — 21.55 Od našega dopisnika iz Prage NEDELJA, 9. VI. 8.45 — 22.40 TELETEKST 9.00 POROČILA 9.05 ŽIV ŽAV — Risanke. Pravljice z vseh vetrov 10.00 GRIZLI ADAMS, ponovitev 10.25 LAMPIAO IN MARIA BONI-TA. 1. del brazilske nadaljevanke Nadaljevanko so v Braziliji označili V o’ sago o ljubezni in prelivanju krvi. Posneta je bila v naravnem okolju, njen glavni junak pa je neke vrste brazilski Robin Hood, za ene heroj, za druge razbojnik, tat in ubijalec. S svojo ljubico Mario Bonito je Lam-piao postal v brazilski poeziji in prozi že prava legenda. V Braziliji so spomini na roparske tolpe še danes živi. saj je najbolj slavna teh skupin pod vodst- vom popularnega Lampiaja šele leta 1938 končala v boju z državno vojsko. Nadaljevanka ima osem delov. 11.05 DOMAČI ANSAMBLI: Štirje kovači '11.35 625, oddaja za stik z gledalci 12.00 POD LIPO, prenos iz Dobrove-ga v Goriških brdih 13.30 POROČILA 13.55 KAM GREDO DIVJE SVINJE ponovitev 7 dela 14.55 Karlsruhe: EP V KOŠARKI — JUGOSLAVIJ A:ROMUNIJA 16.35 POROČILA 16.40 KUKARAČA. gruzijski film 18.10 TV KVIZ, finale 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.50 VREME 20.00 PO NAŠE— Stanovanjska pravica, 3. del nadaljevanke TV Skopje 21.05 PORTRET EMIRA KUSTU-RICE, oddaja TV Sarajevo 21.45 ŠPORTNI PREGLED 22.35 POROČILA DRUGI PROGRAM 14.00 Jastrebarsko: SP v motokrosu (250 ccm) — 14.50 Roland Garros: Tenis, finale-moški posamezno— 18.00 PJ v gimanstiki — 19.00 SP v motokrosu (posnetek 2. dirke) — 19.30^Dnevnik — 20.00 Komuna na severnem Kitajskem (kanadska dokumentarna serija) — 21.35 TV kinoteka: Vrnitev (jugoslovanski film) — 22.35 Povsem osebno: Miljenko Smoje PONEDELJEK, 10. VI. 17.35 — 22.45 TELETEKST 17.50 NI HČEKAKOR JAZ. nanizanka TV Sarajevo 18.25 ŽELEZNIŠKA POSTAJA 18.45 PODIUM, oddaja za mlade 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 B. Connoliy: LYTTONOVA KRONIKA, 3. del 21.00 AKTUALNO: Počitnice za naš žep 21.40 LOK — IZROČILO IN SPOROČILO. ponovitev baletne oddaje 22.31) DNEVNIK DRUGI PROGRAM 17.10 Festival rekreacije (reportaža z Danskega) — 17.30 Beograjski TV program — 19.00 Športni grafikon — 19.30 Dnevnik — 20.00 Pota napredka — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Staro za novo — 21.50 Dinastija TOREK, 11. VI. 17.30 — 22.45 TELETEKST 17.45 POROČILA 17.50 NAŠA PESEM MARIBOR 84: UPZ Emil Adamič 18.20 MITI IN LEGENCE— Antični miti: OREST, nanizanka 18.40 PERISKOP 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO /RNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 M. Žalica: ZALJUBLJENCI, drama TV Sarajevo Dva človeka se skušata tretejega iz ljubezenskega trikotnika rešiti z ubojem. Sporočilo drame bi se lahko glasilo. da smrt najavi svojo prisotnost v tistem trenutku, ko se prično kršiti življenjske resnice, krniti resnični človeški odnosi in ljubezen. Na koncu takšnega dogajanja se pokaže, da igre ne igra tisti, ki jo vodi. marveč oni. ki je bil igračka. V dogajanju se tesno prepletajo ljubezen, smrt in igra. 21.10 INTEGRALI 22.30 DNEVNIK DRUGI PROGRAM 17.25 Dnevnik — 17.45 MalLsvet — 18.15 Kjige in misli — 18.45 Želeli ste, poglejte — 19.30 Dnevnik — 20.00 Večer za tamburico — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Spomeniki revolucije — 21.50 Marin Držič SREDA, 12. VI. 17.30 — 22.45 TELETEKST 17.45 POROČILA 17.50 SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE: Pehta in Bedancc 18.10 E. Rostand: CYRANO DE BERGERAC. 5.. zadnji del predstave SMG 18.40 V KRALJESTVU ZLATOROGA, ponovitev izobraževalne oddaje 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 Film tedna: DOLGA JEŽA. ameriško-madžarski film Film pripoveduje zgodbo ameriškega pilota, ki so ga med vojno sestrelili nad Madžarsko in so ga kot edinega preživelega našli madžarski konjarji. Pilot jih osvoji s svojo veščino jahanja. zbliža se z domačimi, posebej z dečkom Mikijem in zdravnikovo hčerko Klaro. Po neuspelem poskusu, da bi se prebil do sovjetskih zaveznikov, se pilot odloči, da bo šel na zahod, proti Titovi Jugoslaviji, k partizanom. 21.40 POROČILO SEJE CK ZKS O KULTURI 22.30 DNEVNIK ČETRTEK, 13. VI. 17.30 — 23.10 TELETEKST 17.45 POROČILA 17.50 F. Rudolf: 40 ZELENIH SLONOV — Vrt zelenih zmajev, 5. del nadaljev ankc 18.15 KOSITER 18.40 DELEGATSKA TRIBUNA 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 TEDNIK 21.15 FRANZ LISZT. 6. del ma- džarske nadaljevanke 22.10 DNEVNIK 22.25 RETROSPEKTIVA DOMAČI! TV DRAME — M. Kranjec: POT DOMOV TV igra, napisana po istoimenski noveli Miška Kranjca, govori o štirinajstletnem partizanu Borutu, ki seje vrnil domov, v svoje zakajeno, zamegljeno ljubljansko predmestje, med vrtičke, drobne intrige, nedeljska pijanstva in vsakršna vsakdanja zaplotni-štva. Na lepem ugotovi, da je izgubil dom — vojna mu ga je odnesla, ker ga je partizanski čas prekalil, ga vzdignil nad to klavrnijo in napravil i/ njega drugega človeka. Delo je za TV priredil Ervin Fritz. DRUGI PROGRAM 17.25 Dnevnik — 17.45 Na črko, na črko — 18.15 Izziv Himere— 18.45 TV plošča — 19.30 Dnevnik — 20.00 Večni klic (13. del sovjetske nadaljevanke) — 21.00 Poročila — 21.05 igrani film NASE EKSKURZIJE V maju so imeli razredi višje stopnje ekskurzije. Peti razredi so obiskali Sv. Urh pri "Ljubljani, na Notranjskem pa Rakov Škocjan, ter grad Snežnik. Šesti razredi so si ogledali najdbo krapinskega neandertalca, Rogaško Slatino, muzej v Brežicah in šolo v Podčetrtku. Sedmi razredi smo se odpravili na Gorenjsko. Prva postaja so bile Begunje pa Vrba, slap Savica in Bled, kjer smo si ogledali grad. Osmi razredi si bodo v juniju ogledali Koroško. Na ekskurzijah se marsičesa naučimo, saj to niso le brezskrbni izleti. Novinarski krožek OŠ Katja Rupena Novo mesto LIKOVNA KOLONIJA Letos je bila v Ribnici prvič likovna kolonija osnovnošolcev. Udeležilo se je je okrog 50 učencev iz Ribnice ter iz Loškega potoka, Sodražice in Dolenje vasi. Učenci so risali, slikali, oblikovali in vžigali glino, risali po steklu in celo risali z računalnikom. Med temi sem bila tudi jaz, saj zelo rada delam z računalnikom. Narisala sem več slik, ki so si jih ogledali vsi učenci, ki so sodelovali v koloniji. Na koncu smo namreč pripravili razstavo. BETKA HREN, 7.b OŠ dr. F. Prešeren Ribnica ZA NAGRADO NA BLED Naša šola se je udeležila razpisa Dolenjske turistične zveze pod naslovom »Turistični vodič po mojem kraju«. Naredili smo turistični vodič Šmihela. Za nalogo smo dobili drugo nagrado, nagradni izlet. Na Bled smo šli skupaj s šmarješkimi pionirji, ki so bili prvi, in s pionirji osnovne šole Katja Rupena, ki so dosegli tretje mesto. Na Bledu so nas mladi vodiči iz tamkajšnje šole peljali na grad, na otok ter na ogled kmetije, kjer se ukvarjajo s kmečkim turizmom. Hvaležni smo DTZ za tako lep in prijeten izlet. PETRA FLORJANČIČ, 7.b OŠ Milka Šobar—Nataša Novo mesto SREČANJE PIONIRJEV ŠTIRIH REPUBLIK V petek, 24. maja, smo bili učenci 7. razredov sprejeti v mladinsko organizacijo. Povabili smo pionirje iz Duge Rese.Cazinain Brusa, tako daje bilo pri nas srečanje pionirjev iz štirih bratskih republik. Mladinci smo postali na Bazi 20, na Gričku v Črnomlju pa smo pred spomenik položili šopek cvetja. Po kosilu v Loki smo imeli ples. MATEJA ŠPEHAR OŠ Črnomelj NA PEVSKI REVIJI Pevski zbori vseh osnovnih šol in Šolskega centra iz Brežic so se udeležili pevske revije na Bizeljskem. Zbralo se je okrog 700 pevcev, ki so pokazali, da znajo lepo prepevati slovenske pesmi. Posebno zanimivo pa je bilo to, da smo lahko takoj po nastopu gledali posnetek na interni televiziji, ki jo imajo bizeljski učenci. MOJCA FUKS, 8.a OŠ Artiče POHOD OB DNEVU MLADOSTI Ob dnevu mladosti smo šli peš v Otočec, in sicer po turistični poti iz Šmarjeških Toplic. V Otočcu smo imeli skupaj s tamkajšnjimi učenci proslavo v počastitev dneva mladosti. Učenci sedmih razredov so bili tudi sprejeti v ZSMS, Po proslavi smo imeli športna tekmovanja. Višji razredi so igrali nogomet, tretji in četrti razredi so spuščali zmaje, prvi in drugi razredi pa so igrali med dvema ognjema. SEBASTIJAN PAVLIN UROŠ ZUPET, 3.a OŠ 29; oktober Šmarjeta PISATELJ MED NAMI 9. maja nas je obiskal pisatelj Smiljan Rozman. Na njegov obisk smo sc dobro pripravili. Obravnavali smo njegova dela in se seznanjali z njegovim življenjem, likovniki pa so pridno risali junake njegovih del. Ta dan nam bo ostal v .spominu še posebej zato. ker nam je pisatelj podelil bralne značke, v pogovoru pajeodgovarjal nanaša številna vprašanja. KLAVDIJA BRAČUN. 8. a COŠ Adam Bohorič Brestanica KAMERA ZA ARTIŠKE NOVINARJE Tudi letos smo se udeležili že tradicionalnega literarnega natečaja Modre laste iz Zagreba na temo »Lepa si, moja domovina«. Vsako leto smo med nagrajenci, letošnjih nagrad pa smo se še posebno razveselili. Suzana je osvojila enoletno naročnino na revijo, Evald 15 dni letovanja v Punatu, za kolektivno nagrado pa smo dobili pravo filmsko kamero, ki nas je najbolj presenetila in navdušila. Ponjo smo šli kar sami, saj so nas povabili na slovesno podelitev nagrad. ROMANA 1VANŠEK, 6.b OŠ Artiče USPEŠNO TEKMOVANJE Ker sem bil na aprilskem občinskem tekmovanju »Kaj veš o prometu« med tekmovalci najuspešnejši, sem se uvrstil na republiško prvenstvo, ki je bilo v Titovem Velenju. Tušem bil četrti, kar je bilo dovolj za uvrstitev v reprezentanco Slovenije za državno prvenstvo. 10. maja sem potoval v Pulj, kjer je bilo državno prvenstvo. Slovenci smo se dobro odrezali. Ejipnosmo bili drugi, posamezno pa peti, šesti, sedmi (to sem bil jaz) in petnajsti. Ogledali smo si tudi znamenitosti Pulja in Brione. Za uspeh na tekmovanju smo dobili pokal in praktična spominska darila. SANDI. PETR1ŠIČ, 8.b OŠ Jurij Dalmatin Krško ORIENTACIJSKO TEKMOVANJE Republiškega tekmovanja v orientaciji v Mrzlavi vasi so se udeležili tudi naši učenci. Moja skupina je imela nekaj težav z orientacijo, vendar smo kar zadovoljni z devetim mestom. Toliko bolj veseli pa smo uspeha osmošolca Evalda Rožmana, ki je bil med posamezniki drugi. ALEŠ KUKOVIČA, 6.b OŠ Artiče SREČANJE PRED DNEVOM MLADOSTI Mesec maj je mesec ljubezni, mladosti in prijateljstva. Bratstvo in prijateljstvo sta besedi, ki ju je pogosto v pogovoru z mladimi poudarjal tovariš Tito. Prijateljstvo razvijamo tudi mi. Že drugič v tem šolskem letu smo se srečali s pionirji podružnične šole s Podgrada in s šahisti iz Šmihela. Uspešni smo bili v šahu in športnih igrah. Po končanem tekmovanju smo zapeli in zaplesali. Biloje lepo in upamo, da se bomo še večkrat srečali in tako še poglobili naše prijateljstvo. ALENKA MUHIČ podružnična šola Birčna vas JI timo/iuftoor V fotogaleriji razstavljajo osnovnošolci^ Najboljše nagradili — Najuspešnejši fotokrožek na OŠ Katja Rupena NOVO MESTO — Pred dnevi so v fotogaleriji, ki deluje v okviru Doma kulture, pripravili razstavo pionirske fotografije. Gradivo zanjo so dobiu prek razpisa novomeškega foto-kino kluba, kije tako želelUobiti vpogled v dejavnost šolskih fotokrožkov in delo teh še spodbuditi. Na razpis so se odzvali fotokrožki OŠ Katja Rupena, OŠ 12. SNOUB Br-šljin in OŠ 15. divizije Gm iz Novega mesta ter OŠ Janez Trdina iz Stop'0-Prispele fotografije je pregledala tričlanska žirija (Gregor Čampa, Marjan Dvornik, Mitja Pelko), jih izbrala za razstavo, najboljše pa tudi nagradna- Za posamične fotografije so bili na grajeni: 1. Alenka Pezdirc (OŠ Ka'Ja Rupena (za delo »Na vratih«, 2. BošJ" jan Vire (OŠ 15. divizije Grm) za »V1 banje in 3. Marina Škedelj (OŠ Ka'Ja Rupena) za fotografijo »V naravi"; Najboljše kolekcije so prispeva' učenci OŠ Katja Rupena: .1. De-Ian Jazbec (»Romska zgodba«), 2. A'en ka Pezdirc (»Žarek«) in Vesna Poko' ny (»Labod«), Z fotograme prve - grade niso podelili, drugo je dobil P" jan Androič (OŠ Janez Trdina) \ »Knjigo« tretjo pa VesnaGutmanB'-’ 12. SNOUB Bršljin) za »Posušen0 cvetje« Po mnenju žirije je najuspešnšl fotokrožek na OŠ Katja Rupena, k® je razvidno že iz osvojenih nagrad ”0’ hvaliti kaže tudi eksperimentiranjein iskanje novih izraznih oblik. Mladi se bodo ob načrtnem in vztrajnem de' razvili v dobre fotografe, to pa je ta cilj foto-kino kluba. Velik posluh za to dejavnost P'0-nirjev je pokazala LB — Temelj03 dolenjska banka v Novem mestu, k')£ prispevala nagrade za posameznike'0 za najboljši fotokrožek. H TEKMOVANJE IZ VESELE ŠOLE — V petek, 17. maja, je bilo na osnovni šoli Šentjernej občinsko tekmovanje iz vesele šole, ki sega je udeležilo kar 171 učencev. Pokroviteljica tekmovanja je bila Iskra Šentjernej-Na republiško tekmovanje so se uvrstili: Marko Jug, Janez Zaletelj in Tea Jedlovčnik z OŠ 15. divizije Novo mesto, Mateja BerlanzOŠ 12.SNOLJB Novo mesto ter Tomaž Koncilja in Nina Gorjup z OŠ Katja Rupena Novo mesto. (Foto: Alenka Zaman, OŠ Šentjernej) VESELA ŠOLA V petek. 17. maja. je bilo občinsko tekmovanje v znanju iz vesele šole. Na semiški šoli je svoje znanje preverjalo prek 30 učencev, osnovna šola Črnomelj pa ima štiri občinske prvake, ki se bodo tudi udeležili republiškega tekmovanja 2. junija v Ljubljani. Želimo jim veliko uspeha. IVANKA VESELIČ OŠ Črnomelj MODNA REVIJA ZA SLEPE — Na pobudo Zveze slepih in slabovidnih Novo mesto so minulo soboto v počastitev tedna slepih (1. do 7. junij) v Labodu pripravili 1. modno revijo za slepe v Sloveniji. Slepi—prišli so tudi iz drugih krajev Slovenije — so z največjim zanimanjem otipavali poletna in jesenska oblačila, ki so jih nosile domače manekenke, takoj kupili v Labodovi trgovini v Ločni. (Foto: J. Pavlin) SPREJEM V RK 25. maja smo bili sedmošolci sprejeti med redne člane krajevne organiza cije RK Ko se je na proslavi zvrs' program, nam je njena predsednik govorila o delu in nalogah članov o ganizacije RK. Na koncu smo dobi izkaznice in značke. Trudili se bo?1.7 da bomo naloge, o katerih smo shša čim bolje izpolnjevali. BARI RUGELJ. OŠ dr. Pavla Luna03-" Šentrup°r' PREIZKUS POZNAVANJA ZGODOVINE Naša šola seje prejšnja leta ud®^, vala srečanj pionirjev zgodovina'! za katere smo morali izdelati ra7.lS.oS valne naloge o določeni temi- L „ nismo mogli sodelovati zarad' manjkanja gradiva za nalogo o lju ^ oblasti, zato smo se odločili za teJiaje vanje Tito—revolucija—mir. Te*?. tj> bila druga svetovna vojna in so0)3 čna revolucija v Jugoslaviji. Ocin ,a tekmovanje je bilo v Sevnici 6. jg Reševanje nalog nam ni povzrovjj^, vprašanj, saj vprašanja niso bila p c žka. Krmeljčani smo bili z tet ot\o zadovoljni. Osvojili smo ekipno P^ mesto, dobro pa so se odrezal' posamezniki. ALENKA FLAJS. DOLENJSKI LIST « itmU’ ODHODI PRIHODI VLAKOV NOVO MESTO vozni red velja od 2. 6.1985 do 31. 5.1986 odhodi vlakov Vrsta odhoda In št. vlaka vlaka Prihodi na vmesno, končne, cepno. obmejno postajo in opombe o času prometa vlakov 3.28 4110 4.07 3106 4.40 3118 4.43 3107 5-03 3120 5.33 6079 S-38 3116 6.23 231 16 6-28 6071 6-45 PC 118 646 3103 6-59 3100 7-44 6091 7-45 3108 8.32 3129 840 23109 8.47 3125 ■'000 3110 '2.24 3111 13.34 3102 13 37 3119 '3.59 '4.11 6085 6082 14 15 6081 U-32 3126 '4.40 3121 '5.00 3113 '5.25 23120 15-2S PC 119 15-36 3H2 '614 3101 '7-28 3114 1817 3105 '9.00 23124 20.36 3104 2' 28 3117 22-22 6094 Trebnje na Dol. 3.50 (Mokronog 4.12, Tržišče 4.19, Sevnica 4.35), Radohova vas 4.20, Ivančna gorica 4.28, Višnja gora 4.37, Grosuplje 4.53, Ljubljana 5.22 (ne vozi ob nedeljah in praznikih) Trebnje na Dol. 4.29 (Mokronog 5.15, Tržišče 5.23, Sevnica 5.42; ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih), Radohova vas 4.49, Ivančna gorica 4.57, Višnja gora 5.06, Grosuplje 5.21, Ljubljana 5.48 Trebnje na Dol. 5.04, Radohova vas 5.23, Ivančna gorica 5.32, Višnja gora 5.40, Grosuplje 5.56, Ljubljana 6.24 (ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih) Uršna sela 5.03, Semič 5.17, Črnomelj 5.30, Metlika 5 47 (Kamanje 6.51, Karlovac 7.28) Trebnje na Dol. 5.28, Radohova vas 5.49, Ivančna gorica 6.05, Višnja gora 6.13, Grosuplje 6.29, Ljubljana 6.55 (ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih) Novo mesto center 5.35, Kandija 5.37 (ne vozi ob nedeljah in praznikih) Trebnje na Dol. 6.01, Radohova vas 6.34, Ivančna gorica 6.42, Višnja gora 6.50, Grosuplje 7.05, Ljubljana 7.36 (ne vozi ob nedeljah in praznikih) Trebnje na Dol. 6.45, Radohova vas 7.03, Ivančna gorica 7.10, Višnja gora 7.17, Grosuplje 7.30, Ljubljana 7.56 (vozi ob nedeljah in praznikih) Novo mesto center 6.30 Ine vozi ob nedeljah in praznikih) ZELENI VLAK METLIKA—LJUBLJANA: Trebnje na Dol. 7.04, Ljubljana 8.00 (ne vozi ob nedeljah in praznikih; obvezna rezervacija sedežev) Uršna sela 7.07, Semič 7.31, Črnomelj 7.44, Metlika 8.01, Kamanje 8.15, Ozalj 8.28, Karlovac 8.50 Trebnje na Dol. 7.20, Radohova vas 7.40, Ivančna gorica 7.51, Višnja gora 7.58, Grosuplje 8.11, Ljubljana 8.35 (ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih, od 8. 06. do 31. 10. 1985 in od 1. 04. 1986; ob nedeljah in praznikih ne vozi od 1. 11. 1985 do 31. 03. 1986) Novo mesto center 7.46, Kandija 7.43 (ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih) Trebnje na Dol. 8.07 (Mokronog 8.54, Tržišče 9.02, Sevnica 9.19). Radohova vas 8.26, Ivančna gorica 8.33, Višnja gora 8.40. Grosuplje 8.55, Ljubljana 9.19 Novo mesto center 8.34 (ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih) Uršna sela 9.01, Semič 9.15. Črnomelj 9.29. Metlika 9 48 (vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih) Uršna sela 10.08. Semič 10.22. Črnomelj 10.38, Metlika 10.56 (ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih) Trebnje na Dol. 10.21, Radohova vas 10.40, Ivančna gorica 10.48. Višnja gora 10.56, Grosuplje 11.11, Ljubljana 11.35 Uršna sela 12.45, Semič 12.59, Črnomelj 13.14, Metlika 13.32 (ob delavnikih Kamanje 14.28, Ozalj 14.42, Karlovac 15.04) Hudo 13.38, Trebnje na Dol 13.56 (Mokronog 14.33, Tržišče 14.41, Sevnica 14 57), Radohova vas 14.16, Ivančna gorica 14.24, Višnja gora 14.33, Grosuplje 14.52, Ljubljana 15.17 Novo mesto center 13.39, Kandija 13.41 (ne vozi ob nedeljah in praznikih) Kandija 14.02 (ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih) Trebnje na Dol. 14.33 (ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih) Uršna sela 14.36, Semič 14.50, Črnomelj 15.10, Metlika 15.29 (Kamanje 15.58, Ozalj 16.12, Karlovac 16.34) Hudo 14.36, Trebnje na Dol. 14.58 (Mokronog 15.23, Tržišče 15.30, Sevnica 15.50), Radohova vas 15.20, Ivančna gorica 15.32, Višnja gora 15.46. Grosuplje 16.01, Ljubljana 16.31 (od Trebnjega na Dol. do Ljubljane ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih) Uršna sela 15.01, Semič 15.21, Črnomelj 15.34 (ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih) Novo mesto center 15.02 (ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih) Trebnje na Dol. 15.44. Radohova vas 15.58, Ivančna gorica 16.05, Višnja gora 16.12, Grosuplje 16.25, Ljubljana 16.49 (vozi ob nedeljah in praznikih) ZELENI VLAK LJUBLJANA—METLIKA: Novo mesto center 15.26, Kandija 15.28, Semič 15.51, Črnomelj 16.02, Metlika 16.19 (ne vozi ob nedeljah in praznikih; obvezna rezervacija sedežev) Hudo 15.40, Trebnje na Dol. 16.04, Radohova vas 16.23, Ivančna gorica 16.31, Višnja gora 16.40, Grosuplje 16.55, Ljubljana 17.26 Uršna sela 16.35, Semič 16.50, Črnomelj 17.11, Metlika 17.29, Kamanje 17.43, Ozalj 17.56, Karlovac 18.19 Trebnje na Dol. 17..50 (Mokronog 18.14, Tržišče 13.22, Sevnica 18.38). Radohova vas 18.09, Ivančna gorica 18.17, Višnja gora 18.25, Grosuplje 18.40, Ljubljana 19.10 Uršna sela 18.38. Semič 18.52, Črnomelj 19.07, Metlika 19.25, Kamanje 19.40, Ozalj 19 53, Karlovac 20.16 Trebnje na Dol. 19.21, Radohova vas 19.35, Ivančna gorica 19.42, Višnja gora 19.49, Grosuplje 20.02, Ljubljana 20.31 (vozi ob nedeljah in praznikih) Hudo 20.40, Trebnje na Dol 21.00 (ob nedeljah in praznikih Mokronog 21.29, Tržišče 21.37, Sevnica 21.53, ob delavnikih Mokronog 22.29, Tržišče 22.37, Sevnica 22.53), Radohova vas 21.19, Ivančna gorica 21.26, Višnja gora 21.33, Grosuplje 21.48, Ljubljana 22.13 * Uršna sela 21.48, Semič 22.02, Črnomelj 22.17, Metlika 22.35, Kamanje 22.55, Ozalj 23.08, Karlovac 23.30 Hudo 22.26, Trebnje na Dol. 22.47 (ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih) PRIHODI VLAKOV čas prihoda vlaka Vrsta in št. vlaka Odhodi 2 začetne, cepne, obmejne, vmesne postaje in opombe o času prometa vlakov 5.25 3116 Metlika 4.15, Črnomelj 4.33, Semič 4.48, Uršna sela 5.06 (ne vozi ob nedeljah in praznikih) 5.28 6079 Sevnica 4.01, Tržišče 4.21, Mokronog 4.30, Trebnje na Dol. 5.06, Hudo 5.25 (ne vozi ob nedeljah in praznikih) 6.11 6090 Kandija 6.07, Novo mesto center 6.09 (ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih) 6.22 3100 Karlovac 4.18, Ozalj 4.39, Kamanje 4.54, Metlika 5.08, Črnomelj 5.32, Semič 5.49, Uršna sela 6.02 6.26 6071 Sevnica 5.10, Tržišče 5.26, Mokronog 5.35, Trebnje na Dol. 6.03, Hudo 6.22 (ne vozi ob nedeljah in praznikih) 6.38 3103 Ljubljana 4.50, Grosuplje 5.23, Višnja gora 5.42, Ivančna •gorica 5.49, Radohova vas 5:56, Trebnje na Dol. 6.17, Hudo 6.35 6.44 PC 118 ZELENI VLAK METLIKA—LJUBLJANA: Metlika 5.50, Črnomelj 6.06, Semič 6.17, Kandija 6.41, Novo mesto center 6.42 (ne vozi ob nedeljah in praznikih; obvezna rezervacija sedežev) 6.58 6088 Novo mesto center 6.56 (ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih) 7.35 3108 Metlika 6.30 (Karlovac 4.53, Ozalj 5.15, Kamanje 5.29), Črnomelj 6.48, Semič 7.03, Uršna sela 7.16 7.43 6091 Sevnica 6.29, Tržišče 6.45, Mokronog 6.53, Trebnje na Dol. 7.21, Hudo 7.39 (ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih) 8.31 3129 Ljubljana 6.41, Grosuplje 7.10, Višnja gora 7.30, Ivančna gorica 7.37, Radohova vas 7.44, Trebnje na Dol. 8.09 (ne vozi ob nedeljah in praznikih) 8.37 23109 Ljubljana 7.00, Grosuplje 7.32, Višnja gora 7.45, Ivančna gorica 7.52, Radohova vas 7.58, Trebnje na Dol. 8.16 (vozi ob nedeljah in praznikih), (Sevnica 7.18, Tržišče 7.34, Mokronog 7.42) 9.59 3110 Novo mesto center 9.58 11.26 23122 Metlika 9.54. Črnomelj 10.40 (Karlovac 9.15, Ozalj 9.47, Metlika 10.15), Semič 10.56, Uršna sela 11.09 (vozi ob nedeljah in praznikih) 12.22 3111 Ljubljana 10.45, Grosuplje 11.13, Višnja gora 11.27, Ivančna gorica 11.34, Radohova vas 11.51, Trebnje na Dol. 12.00 (Sevnica 11.17, Tržišče 11.33, Mokronog 11.40), Hudo 12.18 13.30 3119 Ljubljana 12.02, Grosuplje 12.25, Višnja gfcra 12.37, Ivančna gorica 12.43, Radohova vas 12.49, Trebnje na Dol. 13.08, Hudo 13.26 (ne vozi ob nedeljah in praznikih) 13.32 3102 Karlovac 11.20, Ozalj 11.42, Kamanje 11.56, Metlika 12.22, Črnomelj 12.40, Semič 13.01, Uršna sela 13.14 14.10 6082 Kandija 14.06, Novo mesto center 14.08 (ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih) 14.31 3126 Kandija 14.27, Novo mesto center 14.29 14.58 3113 Ljubljana 13.18, Grosuplje 13.44, Višnja gora 13.59. Ivančna gorica 14.06. Radohova vas 14.18, Trebnje na Dol. 14.37 (ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih), (Sevnica 13.08, Tržišče 13.24, Mokronog 13.32) 15.20 PC 119 ZELENI VLAK LJUBLJANA—METLIKA: Ljubljana 14.05, Trebnje na Dol. 15.01 (ne vozi ob nedeljah in praznikih; obvezna rezervacija sedežev) r 15.24 3112 Metlika 14.18 (Karlovac 12.45, Ozalj 13.08, Kamanje 13.21; ne vozi ob nedeljah in praznikih), Črnomelj 14.37. Semič 14.54. Uršna sela 15.06 16.02 3101 Ljubljana 14.20, Grosuplje 14.54, Višnja gora 15.09, Ivančna gorica 15.16, Radohova vas 15.23, Trebnje na Dol. 15.41 16.28 4111 Ljubljana 14.45, Grosuplje 15.15, Višnja gora 15.30. Ivančna gorica 15.37, Radohova vas 15.44, Trebnje na Dol. 16.06 (ne vozi ob nedeljah in praznikih), (Sevnica 15.17, Tržišče 15.33, Mokronog 15.41) 17.21 3127 Ljubljana 15.39, Grosuplje 16.05, Višnja gora 16.19, Ivančna gorica 16.33, Radohova vas 16.40, Trebnje na Dol 16.59 (ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih) 17.26 3114 Metlika 16.21 (Karlovac 14.39, Ozalj 15.12, Kamanje 15.26). Črnomelj 16.39, Semič 16.55. Uršna sela 17.08 18.14 3105 Ljubljana 16.35, Grosuplje 17.00, Višnja gora 17.14, Ivančna gorica 17.22, Radohova vas 17.29. Trebnje na Dol. 17.52 (Sevnica 16.47, Tržišče 17.03, Mokronog 17.11), 18.58 23124 Metlika 17.45, Črnomelj 18.03, Semič 18.19, Uršna sela 18.41 (vozi ob nedeljah in praznikih) 20.17 3115 Ljubljana 18.42, Grosuplje 19.07, Višnja gora 19.21. Ivančna gorica 19.29, Radohova vas 19.36, Trebnje na Dol. 19.55 20.30 3104 Karlovac 18.30, Ozalj 18.52, Kamanje 19.05, Metlika 19.27, Črnomelj 19.45, Semič 20.01, Uršna sela 20.14 21.23 3117 Ljubljana 19.40, Grosuplje 20.06, Višnja gora 20.20, Ivančna gorica 20.28, Radohova vas 20.35, Trebnje na Dol. 21,01 (Sevnica 20.16, Tržišče 20.32, Mokronog 20.40) 23.06 23126 Karlovac 20.52, Ozalj 21.13, Kamanje 21.26, Metlika 21.37, Črnomelj 22.19, Semič 22.35, Uršna sela 22.48 (vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih) 23.42 3128 Karlovac 20.52, Ozalj 21.13, Kamanje 21.26, Metlika 22.37, Črnomelj 22.55, Semič 23.11, Uršna sela 23 25 (ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih) 23.54 23125 Ljubljana 22.30, Grosuplje 22.53, Trebnje na Dol. 23.34 (vozi ob nedeljah in praznikih) LEGENDA: Normalni tisk Debelejši tisk: PC vozna cena za potniški vlak posebna cena železniško gospodarstvo ljubljana DO »GOK« Črnomelj tozd Begrad Odbor za medsebojna razmerja objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas: 1. več kv zidarjev 2. Več pkv zidarjev Pogoji: pod 1: — IV. stopnja strokovne izobrazbe, gradbinec II — zidar ali tečaj za KV zidarja pod 2: — II. stopnja strokovne izobrazbe, gradbinec I — zidar za zidanje in ometavanje ali tečaj za pkv zidarja. Pismene prijave sprejema odbor za medsebojna razmerja tozd Begrad 8 dni po objavi razpisa. O izbiri bomo kandidate obvestili v 7 dneh po dnevu sprejetega sklepa o izbiri. Sklep o izbiri bo sprejet v 15 dneh po izteku 8-dnevnega roka za prijavo kandidatov. 391/23-85 SGP Pionir Novo mesto tozd Zaključna dela v gradbeništvu Metlika Cesta XV. brigade 2, Metlika razpisuje javno licitacijo za odorodaio rabljenih osnovnih sredstev: kombi Zastava 435, letnik 1978, izkli. cena mizarski stroj za izdelavo hlačnih spon stroj za brušenje in vrtanje hlačnih spon stroj za'lakiranje stabilni kompresor 3. 150.000,00 izkli. cena 1.353.373,00 izkli. cena izkli. cena izkli. cena 227.498,50 351.696,00 50.000,00 Licitacija bo v torek, 11.6. 1985, ob 13. uri na upravi tozd. Pred začetkom licitacije morajo interesenti vplačati 10% varščine od izklicne cene. Prometni davek plača kupec. Navedena sredstva bodo prodana po klavzuli »ogledano-kupljeno«. Ogled objavljenih osnovnih sredstev je mogoč vsak dan od 7. - 15. ure. Tel. 58-124. 392/23-85 Komisija za delovna razmerja trgovskega podjetja »Kurivoprodaja« Ljubljana, Čopova ul. 14 objavlja prosta dela in naloge Potnika za gradbeni material in tehnično blago za področje Dolenjske in Zagreba Pogoji: SSI tehnične smeri, 3 leta delovnih izkušenj pri podobnih delih, odslužen vojaški rok, stanovanje s telefonom v Novem mestu ali okolici, lasten osebni avtomobil, poskusno delo 90 dni. Osnovni osebni dohodek cCa 48.200 din. Kandidati naj pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 8 dni na naslov: Trgovsko podjetje »Kurivoprodaja«, Ljubljana, Čopova ul. 14. Podrobnejše informacije dobite na tel. 310-544. Kandidati bodo obveščeni v 30 dneh po sklepu o izbiri 393/23-85 m Krka, tovarna zdravil, n.sol.o., Novo mesto KRKA želi zaposliti a) vzdrževalca tehtnic-fincmehanika b) strojnega ključavničarja c) tesarja v centralnih delavnicah temeljne organizacije Tehno-servis in d) ekonomista v službi računovodstva in poslovnega informiranja Pogoji: Pod a, b in c: končana poklicna šola ustrezne smeri in eno oz. dve leti delovnih izkušenj, Pod d: končana višja šola ekonomske smeri, lahko tudi brez delovnih izkušenj. Zainteresirane kandidate vabimo, da pošljejo svoje ponudbe v 8 dneh po dnevu objave kadrovski službi Krkev Novem mestu, Cesta herojev 45, kjer dobijo tudi podrobnejše informacije. 394/23-85 Osnovna šola Novo mesto, tozd Oš Katja Rupena, objavlja prosta dela in naloge tajnice šole za nedoločen čas Pogoj: srednja aministrativna šola. Nastop službe 1. 9. 1985. Prijave pošljite v 15 dneh po objavi. 396/23-85 19 kl-J* (4P69> P- <»m'h 1r,P5 DOLEkJSKl Lin Razpisna komisija pri svetu Osnovne šole Vinica pri Črnomlju razpisuje prosta dela in naloge ravnatelja Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom o združenem delu, zakonom o osnovni šoli in družbenem dogovoru o oblikovanju kadrovske politike, izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima 5 let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu v vzgojno-izobraževalnem delu — da ima strokovne in organizacijske sposobnosti — da je družbenopolitično aktiven in ima pozitiven odnos do družbenih interesov in samoupravljanja. Ravnatelj bo imenovan za 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Razpisna komisija pri Osnovni šoli Vinica pri Črnomlju. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izteku razpisa. 395/23-85 Mercator-Agrokombinat Krško, tozd Sadjarstvo Krško, na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge voznika kamiona in viličarja Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pogoji: — poklicna šola za voznike motornih vozil — opravljen izpit za voznika viličarja — ustrezno razvite psihosenzorne in motorne funkcije — 1 leto ustreznih delovnih izkušenj. Poskusno delo je 3 mesece. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju rzapisnih pogojev pošljejo na naslov: Mercator-Agrokombinat Krško, CKŽ 52, kadrovski službi. Prijave bomo zbirali 8 dni po dnevu objave. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. 397/23-85 Nuklearna elektrarna Krško, p.o., Vrbina 12, 68270 Krško, objavlja prosta dela in naloge Vodje knjigovodske službe Pogoji: — opravljena visoka, višja ali srednja šola ekonomske smeri — 42 mesecev ustreznih delovnih izkušenj — izpolnjevanje kriterijev iz družbenega dogovora o kadrovski politiki občine Krško — poskusno delo 3 mesece. Kandidati naj pošljejo svoje vloge v 10 dneh po dnevu objave. Odgovore bodo prejeli v 30 dneh po izteku prijavnega roka. »NOVOLES«, lesni kombinat, TOZD TPP Novo mesto, Trdinova 45, n. sol. o. Delavski svet razpisuje JAVNO PRODAJO Izklicna cena 250.000.00 din 450.000.00 din 500.000.00 din 30.000,00 din 1. rezkar z elektromotorjem, inv. št. 2722 2. korpus stiskalnica, inv. št. 17329 3. kotna prirezovalka, inv. št. 2706 4. sever (elektromotor) tip 2 K 280 S4 75 KW 1480 o/min 5.Rade Končar (elektromotor) tip 2AZ 357—4 B3 36 KW 1470 o/min 6.Rade Končar (elektromotor) 22 KW 2930 o/min 7. Sever brez napisne tablice (elektromotor) 15.000,00 din 30 KW Javna prodaja bo v soboto, dne 8. 6. 1985, ob 10. uri v prostorih TOZD TPP, Trdinova 45, Novo mesto. Ogled je možen 2 uri pred začetkom javne prodaje. Kupci (fizične in pravne osebe) morajo pred začetkom javne prodaje vplačati 10% izklicanega zneska v gotovini. Vse obveznosti iz sklenjenih pogodb poravnajo kupci. 403/23-85 20.000,00 din 10.000,00 din OZD Avtopromet, gostinstvo in turizem »GORJANCI« Novo mesto — Straža — TOZD Tovorni promet vabi k takojšnjemu sodelovanju več avtomehanikov Pogoji: končana poklicna šola, lahko tudi začetnik oziroma pripravnik pred odhodom na odslužitev vojaškega roka. Vabimo avtomehanike, da se osebno zglasijo v kadrovski službi podjetja v Vavti vasi zaradi kadrovskega razgovora. 404/23-85 ME sozd Mercator -Kmetijstvo Industrija Trgovina n. sub.o. Ljubtjans KMETIJSKA ZADRUGA »KRKA« Delavski svet DSSS razpisuje prosta dela in naloge vodja tehničnega sektorja Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da imajo visoko ali višjo šolsko izobrazbo organizacijske, agronomske ali ekonomske smeri ter 3 oz. 5 let ustreznih delovnih izkušenj — da izpolnjuje pogoje, določene z družbenim dogovorom o kadrovski politiki. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Pisne prijave v zaprti kuverti z oznako »Za razpisno komisijo DSSS«, ter dokazila o izpolnjevanju zahtevanih pogojev z opisom dosedanjih delovnih izkušenj sprejema splošni sektor Mercator-KZ »Krka«, Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 10, 15 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje 30 dni po končanem zbiranju ponudb. KMETIJSKA ZADRUGA »KRKA« dodatno razpisuje za šolsko leto 1985/86 naslednje štipendije: Poklic oz. program Stopnja zaht. Število Štipenditor štipendij — diplomirani inž. strojništva VII 1 tozd Agroservis — diplomirani inž. živilske tehnolog. VII 1 tozd Oskrba — diplomirani ekon. VII 1 tozd Oskrba — diplomirani inžu računalništva VII 1 DSSS — diplomirani inž. agronomije VII 1 TZO Agrooskrba — kmetijski tehnik V 4 TZO Kmetovalec TZO Agrooskrba tozd Krmila Kandidati naj pošljejo prošnje na predpisanih obrazcih do 15. 7. 1985 v splošni sektor M—KZ »Krka«, Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 10. 377/22—85 Samoupravna stanovanjska skupnost Brežice, Cesta prvih borcev 11 obvešča, da sta objavljena naslednja natečaja: A. III. natečaj za odobritev posojil iz namenskih sredstev Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji v občini Brežice — za dozidavo, nadzidavo, adaptacijo stanovanjskih hiš upokojencev v občini Brežice v višini 1.000.000 din, B. natečaj za odobritev posojil iz namenskih sredstev zasebnih obrtnikov v občini Brežice — za gradnjo, dozidavo, nadzidavo, adaptacijo stanovanjskih hiš zasebnih obrtnikov v občini Brežice v višini 4.000.000 din. Razpisni rok za natečaja, v katerem morajo interesenti podati svoje vloge, je nepreklicno 30. junij 1985 Zasebni obrtniki dajejo vloge za kredit na Obrtno Združenje Brežice. Natečaj za odobritev posojil iz namenskih sredsttev sSkupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji v občini Brežice je objavljen na oglasni deski Strokovne službe Samoupravne interesneskupnosti materialne dejavnosti v občini Brežice in je dostavljen vsem društvom upokojencev v občini Brežice. 399/23-85 NOVOLES, lesni kombinat Novo mesto—Straža, n. sol. o. TOZD tovarna ploskovnega pohištva Trdinova 45 Komisija za delovna razmerja TOZD TPP, Novo mesto (v Gotni vasi), objavlja prosta dela in naloge vzorčnega mizarja (1 delavec) pod naslednjimi pogoji: — končana poklicna šola lesne smeri in 3 leta delovnih izkušenj — delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas in s 60-dnevnim poskusnim delom Komisija za delovna razmerja TOZD Lipa, Kostanjevica, objavlja prosta dela in naloge: vzdrževalca — strugarja (1 delavec) pod naslednjimi pogoji: — končana poklicna šola kovinske smeri (strugar) in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj — delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas in s 60-dnevnim poskusnim delofn. Kandidati lahko oddajo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi v splošnem oddelku TOZD ali v kadrovsko-socialni službi DO. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju vlog. 402/23—85 Mercator KIT Mercator STANDARD Novo mesto prireja od 6. do 21. junija 1985 PRODAJNO aazstavo pOHl^1 v Potrošniškem centru na Cesti herojev v Novem mestu • popust na posamezne razstavljene eksponate od 7% do20°/o na ostalo pohištvo od 3% do 70% • brezplačna dostava pri nakupu nad 50.000 din do 30 km. • brezplačna montaža Pridite, oglejte si, izberite! ME Mercator Vab«®1 r$ Emona — Dolenjka, Novo mesto, TOZD Engro-detajl) objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. poslovodje 2. mesarja—prodajalca za novo prodajalno v Žužemberku 3. dveh natakaric za prodajalno Delikatesa v Novem mestu. Pogoji: pod 1. trgovska poslovodska šola z najmanj 3leti ustreznih delovnih izkušenj, pod 2. končana ustrezna poklicna šola, pod 3. končana Gostinska šola — smer natakar. Za dela in naloge pod 1. so možnosti kasnejšega nudenja družinskega stanovanja. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Emona Dolenjka—TOZD Engro-detajl Novo mesto, Glavni trg 28. 405/23—85 INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA P. O. DOBRUŠKA VAS pošta 68275 Škocjan, telefon(068) 85-230, 85-265 Ostrešnih Graditelji! Obveščamo vas, da smo pričeli z redno prodajo gradbenega materiala iz našega dopolnilnega programa. Nudimo vam: — betonske bloke 20 x 20 x 40 cm 25 x 20 x 40 cm 30 x 20 x 40 cm — pesek za zidanje in omete — beton MB 10 — MB 30 Priporočamo se za nakup! 406/23-85 Labod tovarna oblačil Novo mesto tozd Temenica Trebnje Komisija za kadre objavlja prosta dela in naloge 1. Tehnolog za program težke konfekcije 2 izvajalca Pogoji: — izobrazba VI. stopnje — konfekcijski inženir — 2 leti delovnih izkušenj v konfekcijski proizvodnji — 3-mesečno poskusno delo ali — izobrazba V. stopnje — konfekcijski tehnik — 3 leta delovnih izkušenj v konfekcijski proizvodnji — 3- mesečno poskusno delo 2. Upravljanje s kurilnimi napravami 1 izvajalec Pogoji: — III. ali IV. stopnja izobrazbe strojne ali kovinarske smeri — 2 leti delovnih izkušenj — opravljen izpit za upravljanje z visokotlačnimi napravami — poskusno delo — 3 mesece Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Labod tozd Temenica Trebnje, Stari trg 50, Trebnje. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. Razpis velja do zasedbe del in nalog. 408/23-85 20 DOLENJSKI LIST praznik občine krško | Nove obrestne mere od 20. maja 1985 veljajo višje obrestne mere za vezane dinarske hranilne vloge: 7,5% za vloge na vpogled (nespremenjeni) 67% za vloge, vezane nad 3 mesece z uporabo diskonta 69% za vloge, vezane nad 12 mesecev 70% za vloge, vezane nad 24 mesecev Obrestne mere za devizne hranilne vloge so nespremenjene 7,5% za vloge na vpogled 9% za vloge, vezane nad 12 mesecev 11% za vloge, vezane nad 24 mesecev 12,5% za vloge, vezane nad 36 mesecev Obresti od sredstev na deviznih hranilnih knjižnicah in deviznih računih jugoslovanskih državljanov, ki ne delajo in ne bivajo v tujini, ■se po določilih Zakona o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino (Uradni list SFRJ št. 70/83) od 1. januarja 1984 izplačujejo v dinarjih. 3. maj 1984 /O ljubljanska banka________________________________ Temeljna posavska banka Krško z ekspoziturami: Brežice, Dobova, Krmelj, Krško in Senovo VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM IN OBČANOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE! Veliki družini se pridružuje nov član! Zeleni vlak med Zagrebom in Ljubljano! UŽITEK, PRIHRANEK, UDOBJE - ZELENI VLAK.. Za poslovne ljudi, za ljudi, ki jim je čas dragocen: ZELENI VLAK... Iz Zagreba odpelje ob 6.25, iz Ljubljane pa se vrača ob 14.55. železniško gospodarstvo ljubljana Novotehna Novo mesto GRADBENA SEZONA JE TU! V vseh naših prodajalnah gradbenega materiala prodajamo stavbno pohištvo in ostali gradbeni material renomiranih proizvajalcev Po meri pa vam izdela okna, vseh vrst vrat s prevleko ULTRAPAS in vse vrste predelnih sten NAŠ MIZARSKI OBRAT V MIRNI PEČI kjer sprejemajo tudi naročila osebno ali po telefonu (068) 84-307. Prodajalne: Novo mesto, Trebnje, Krško, Kostanjevica in Metlika. SOP Krško, specializirano podjetje za industrijsko opremo, tozd storitve, Krško, Gasilska 3, Delavski svet tozd storitve objavlja prosta dela in naloge ključavničarja — 1 del. mesto Pogoji: — poklicna šola ključavničarske stroke — 3 leta delovnih izkušenj — odslužen vojaški rok — 3-mesečno poskusno delo „ Stanovanj ni. Osebni dohodek po pravilniku. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnejvanju pogojev pošljejo v 8 dneh na naslov: SOP Krško, kadrovska služba, 68270 Krško. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. 407/23-85 Emona Dolenjka, Novo mesto, delovna skupnost skupnih služb rezpisuje dela in naloge 1. vodje spitano kadrovskega oddelka 2. vodje gospodarsko finančnega oddelka Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: pod 1.: — da imajo visoko ali višjo šolsko izobrazbo pravne ali upravne smeri, — da imajo 3 oz. 5 let delovnih izkušenj pri delih in nalogah s posebnimi pravicami in odgovornostmi, — da imajo organizacijske sposobnosti, — da imajo splošne družbene kvalitete; pod 2.: — da imajo višjo ali srednjo šolsko izobrazbo ekonomsko finančne smeri, — da imajo 3 oz. 5 let delovnih izkušenj pri delih in nalo-, gah s posebnimi pravicami in odgovornostmi, — da imajo organizacijske sposobnosti, — da imajo splošne družbene kvalitete. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh na naslov: DO Emona Dolenjka, DSSS 68000 Novo mestro, Glavni trg 28. 409/23-85 DOLENJCI SO SE DOBRO ODREZALI V NOVEM SADU NOVI SAD — Na motoristični dirki za nagrado Novega Sada. kije bila v nedeljo, 19. maja, so vozili tudi Dolenjci. Na tej cestno hitrostni dirki, ki šteje za državnoprvenstvo, je zmagal v kategoriji 125 ccm Janez Pintar iz AMD Domžale, drugi je bil Robert Hmeljak iz AMD Novo mesto, za Jo-sipovičem pa je četrto mesto osvojil Branko Rokavec iz AMD Trebnje. Četrto mesto slednjega je uspeh, če vemo, da je bila to njegova prva vožnja v konkurenci za državno prvenstvo. V SEMIČU ZAKLJUČUJEJO ŠPORTNA TEKMOVANJA SEMIČ — V okviru športno-rekreativnih tekmovary, ki jih organizira TVD Partizan iz Semiča, potekajo tekmovanja v deveti, zadnji disciplini, torej v košarki. Tri kola pred koncem je ekipa Blokarjev že osvojila 1. mesto v tej disciplini, saj z 12 točkami vodi pred Kaščo in Kotom, ki jih imata po 8. V petek, 7. junija popoldne, pa bo na semiškem igrišču zaključek tekmovanja v košarki in zaključek tekmovanj, ki so se vrstila od jeseni. Najboljše ekipe bodo prejele pokale, podelili pa bodo tudi pokal za fair play. ROKAVEC JE BIL DRUGI V KAMNIKU. KAMNIK — Na super veleslalomu za motoriste, ki je bil 26. maja v tem nestu, se je spet dobro odrezal član Motokuba iz Trebnjega Branko Rokavec. Osvojil je drugo mesto v razredu do. 650 ccm in s tem spet dokazal svoje kvalitete. Zmagal pa je večkratni državni pravak Verbič iz Domžal. POKAL RIBNICE OLIMPIJI SODRAŽICA — Vpočastitev krajevnega praznika so sodraški športni delavci organizirali namiznoteniški turnir petih ženskih vrst. Ekipno je zmagala Olimpija, pri mlajših mladinkah Fajdigova, pri starejših pa Ig-njatovičeva (obe Olimpija). Ekipni pokal je prispevala skupščina občine Ribnice, posamične pa KS Sodražica. M. G-č. PAVLIČU ZLATO IN BRON KOČEVJE — Kočevski invalid Slavko Pavlič je ga republiškem in državnem prvenstvu v streljanju spet dosegel lepa uspeha v kategoriji C G3. Na republiškem prvenstvu, ki*je bilo 12. maja v Kranju, je z zračno puško nastreljal 358 krogov od 400 možnih, zasedel prvo mesto in osvojil zlato medaljo. Na državnem prvenstvu, ki je bilo 18. maja v Kranju, pa je z zračno pištolo nastreljal 502 kroga od 600 možnih, zasedel 3. mesto in osvojil bronasto medaljo. Slavko Pavlič je med kočevskimi invalidi najuspešnejši strelec z zračno puško in zračno pištolo. Na dosedanjih državnih prvenstvih je osvojil že 5 medalj in prav toliko tudi na republiških prvenstvih. J. P. PRVAKA POPOVIČ IN ŠOŠKOVA NOVO MESTO — Na kegljišču Doma JLA je bil sklepni del letošnjega posamičnega kegljaškega prvenstva Dolenjske. Končni vrstni red je bil tak — moški: N^Popovič (Metlika) 4.315^ N. Goleš (Trebnje) 4.292, Ž. Goleš 4.291, J. Popovič (oba Metlika) 4.282 itd., ženske: Šoško 2.013, Dalmacija (obe Novo mesto 1.999, Flisar (Trebnje) 1.976, Poljak 1.915, Škedelj (obe Novo mesto 1.816 itd. Prvo in drugouvrščeni so si zagotovili nastop na republiškem prvenstvu. VITEZIČ IN PAPEŽ NA VRHU NOVO MESTO — Pionirsko prvenstvo v namiznem tenisu so novomeški igralci zaključili zelo uspešno. Na zadnjih tekmovanjih v tej sezoni v Kočevju in Zalogu sta mlada igralca Alan Vitezič in Tomaž Papež ponovno dokazala, da v Novem mestu raste kakovosten namiznoteniški rod. Vitezič je na republiški ravni v drugi skupini zmagal. Papež pa je na regijskem nivoju v prvi skupini osvojil 2. mesto. ZAHVALA Tiho kakor je živel, je tudi odšel naš dragi IVAN KLARIČ iz Novih Lazov 10 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, vaščanom in prijateljem, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo Genici Krulič, Tonetu Zidarju, Jožetu Mediču za nesebično pomoč ob nenadni smrti, Posestvu Snežnik in krajevni skupnosti Kočevska Reka ter govornikoma Jožetu Pojetu in Andreju Pečniku za ganljive besede ob slovesu. Žalujoči: vsi njegovi 23 ( i 869) 6. juniiti .^85 DOLENJSKI LIST 21 tedensK6ledak Četrtek, 6. junija — Zdenka Petek, 7. junija — Robert Sobota, 8. junija — Medard Nedelja, 9. junija — Primož Ponedeljek, 10. junija — Marjeta Torek, 11. junija — Barnaba Sreda, 12. junija Flora Četrtek, 13. junija — Anton HJJ91NE MENE 10. jutiija ob 9.19 — zadnji krajec BREŽICE: 7. in 8. 6. ameriški film Ko zazvoni telefon. 9. in 10. 6. ameriški film E. T. Vesoljček. 11. in 12. 6. ameriški film Osamljeni očka. 'ČRNOMELJ: 6. in 9. 6. italijanski film Bud jdzdi na zahod. 7. in 9. 6. anjeriški film Meteor. 11. 6. italijanski film Učiteljica v igri z razredom. 13. 6. ameriški film Zvezdne steze. KOSTANJEVICA: 8. 6. ameriški film Plava laguna. 9. 6. kongkonški film Furija iz Chicaga. MIRNA PEČ: 7. 6. ameriški film Annie. . * NOVO MESTO — DOM KULTURE: 7., 9. in 10. 6. (ob 16. uri) ameriški film Nizki udarci. Od 7. do 10. 6. tlim Policijska akademija. 11. in 12. 6. domači film Nevarna sled. 13. 6. ameriški film Beg iz New Yorka. NOVO MESTO — DOM JLA: O 7. do 9. 6.. francoski film Draga Katarina. Od 10. do 12. ,6. ameriški film Vojaki podzemlja. SEVNICA: 6. 6. hongkonški film Zmaj iz Arizone. 7. in 8. 6. ameriški film Psi vojne. 9. 6. hongkonški film Plamen maščevanja. 12. 6. ameriški film Osvajalec. mi) SLUŽBO DOBI DLKLh za strežbo dobi takoj redno zaposlitev. Hrana in stanovanj*, v hiši. Gostilna ŠEREK, Višnja gora, tel. (061J 784-021. IŠČEM ključavničarja ali fanta za priučitev. Tel.,(b61) 784-183. ZA POMOČ vslaščičarski delavnici sprejmem mlado dekle. Stanovanje in hrana preskrbljena. Mira Barbič. Ulica 15. maja 13, Ljubljana — Šentvid, telefon (061)51-873. SPREJMEM takoj brivsko-frizer-sko pomočnico. Salon Jure PESTNER, Novo mesto. STANOVANJA DVOSOBNO STANOVANJE komplet, garaža,, klet, drvarnica, vrt. prodam. Cena po dogovoru, ugodna. Telefon (068) 51-292, Peter Špehar, Se-miška 17, Črnomelj., MLAD FANT išče stanovanje v okolici Novega mestu ali Bršljina. Naslov v upravi lista (3083/85). SOBO oddam mirnemu fantu (Slovencu). Naslov v upravi lista (3095/85). UGODNO prodam P 126 dobro ohranjen. Tel.: 25-911. Zastavo 750 ugodno prodam. Cesta herojev 38 stanovanje 4. FORD TAUNUS "karavan, letnik 1975. prodam. Telefon (061) 784-183. ŠKODO 100 S/73 po delih prodam (motor, podvozje, menjalnik, vrata, blatniki, altenator, kljuka za prikolico). J el. 85-745. R 8 S v voznem stanju, registriran do konca avgusta, prodam. Franc Deželan. Bršljin 6 a. Novo mesto. WARJB.URG, letnik 1977, prodam za I40.000 din. Jože Kic, Škocjan 6 a. R 12 TL, letnik 1976. dobro ohranjen, prevoženih 33000 km. prodam. Gorenc. Mirna peč 65. - Z 750 L, letnik 1977, odlično ohranjen, v voznem stanju, prodam. Ogled 8. in 9. junija. Marija Abolnar. Šenllovrcnc 12. Velika Loka. DOLENJSKI LIST IZDAJA: DIC. tozd Dolenjski list. Novo mesto. USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje. Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica. Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko. , „ UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik in vodjatoz-da). Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer. Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Anton Jakše (vodja novinarskega servisa in EPS). Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc. Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 50 din. Letna naročnina 1.500 din. Za delovne in družbene organizacije 3.000 din, za tujino 15 ameriških dolarjev oz. 50 DM (ali ustrezna druga valuta v tej vrednosti)— Devizni račun 52,100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 750 din, za razpisd. licitacije ipd. 950 din, 1 cm na določeni srednji ali zadnji strani 900 din, 1 cm na prvi strani 1 000 din. Vsak mali oglas do 10 besed 400 din, vsaka nadaljnja beseda 40 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št 421-1/72 od 28 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list, 68001 Novo mesto. Germova 3. p. p 33, telefon uredništva (068) 23-606 in 24-200. telefon novinarskega servisa 23-610. telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka 24-006. — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC. tozd Grafika, Novo mesto — Tisk: Ljudska pravica. Ljubljana ŠKODO 120 L, letnik 1978, 62000 km, prodam. Tel. (068) 58-377 od 6. do 14. ure. PRODAM Z 101. Tel. 85-956. PRODAM R 4 TLS, letnik 79, dobro ohranjen, prevoženih 30.000 km. Mirjan Diš, Brezovica 25, Mirna. ZASTAVO KOMBI 850 L, letnik oktober 1979, prodam. Krliač, Cesta herojev 64, Novo mesto. ZASTAVO 101, 1974, dobro ohranjeno, prodam. Ogled pri Seničarju Smolenja vas 15, v sobota dopoldne. PRODAM 126 P letnik 77, registriran do 86. leta. Gorenc. Zalog 11. Škocjan. TOMOS 15 SL C, nov, neregistriran, ugodno prodam. Tel. 21-793. PRODAM Z 750. letnik 1979. Go-tna vas 51 c. Novo mesto. PRODAM ZASTAVO 750, nova karoserija. Unetič, Sajevce 9, Kostanjevica. ' RENAULT 16 GL. letnik 1970, registriran do maja 1986, z rezervnimi deli, prodam za 8,5 M. Tel (068) 25-167 popoldan ali 22-170 dopoldan. • ZASTAVO 101, november 1980, prodam. Ivan Kecojevič, ifagovska 12, Novo mesto. MZ 175/1, vozen, prodam za 2 SM. Rogelj, Studenec 6, J rebnjc. Z 750, letnik 77, dobro ohranjeno, prodam. Jenič, Vinja vas 26, Novo mesto. PRODAM ZASJ AVO 750, letnik -1975, karoserija obnovljena, registrirano do aprila 1986. Brane Blatnik, Dobindol 26, Uršna sela. UGODNO PRODAM ZASTAVO 750. „Ogled možen vsako popoldne. Drago Gil, Regerča vas 81, Novo mesto. PRODAM R 4 GTL, letnik'1982. Tel. 25-562. PRODAM osebni avto GS- CLUB letnik 1975. Kuzma, tel. 24-685, od 19. do 20. ure. PRODAM SPAČKA 425 ccm, registriranega do decembra, za,2,5. M, motor za diano za 1 M, jawo ČZ 350, registrirano do aprifa 1986. M. Zupančič, Gor. Sušice, Uršna sela. ZASTAVO 850 A kombi, registri-, rano do decembra 1985, prodam. Tel. 22-965 dopoldan ali 23-945 popoldan. ZASTAVO- 101, registrirano do aprila 1986, prodam. Tel. 23-219. KAROSERIJO za 126 P prodam ali kupim motor. Džule Bajrič, Kettejev drevored 32, Novo mesto ŠKODO 110 L letnik 1975, in fotelja z mizo prodam. Podbevšek, telefon 26-646, kpopoldne. PRODAM avto Z 750.L, letnik 75, za 5 Mtin barvni televizor Grundigza 9 M. Stefan, Kettejev drevored 40, Novo mesto. ZASTAVO 101, letnik 1977, nanovo registrirano, prodam. Rus, Leni-ška vas 32, Dolenjske Toplice. MOTORNO KOLO PUCH 175 ccm po ugodni ceni prodam. Tel. (068) 56-608. Z 750, letnik 1977, prodam. Jože Kiren, Gor. Prekopa 13, Kostanjevica. LADO? letnik 1984, ugodno prodam. Jakše, O Težki vodi 21 (Šmihel). j« Kmetijski stroji jj PRODAM traktor Zetor 5911. Se-ničar Mali Slatnik 6, Novo mesto. DIANO 6 prodam. Kličite n;i tel. 22-011, dopoldne. ZASTAVO 750, obnovljeno, letnik 1973, registrirano, prodam. Ludvik Kumljanc, Jerman vrh 16, Bučka. PRODAM GOLF CADY, letnik 1984. Petrekovič, Brežice. Milavčeva 17. CITROEN GS 1220 irt FIAT 850 šport coupe. prodam /a zle le. Kupim novo zastavo 128, 101. Bjiznik, 68262 Krška vas 86. R 4, letnik 1979, prodam. J el. 32-058. KOSILNICO BCS 127. pogon bencin, petrolej, dobro ohranjeno, prodam. Ogled pri Jakše, Stranska vas 48, Novo mesto. PRODAM FENDTA (15 KS) s koso in pajka lahr. Matjašič, Arnovo selo, Srtiče. TRAKTOR deutz (22 KM) s koso prodam, Pavlič, Maharovec 14. Šentjernej . _ , OBRAČALNIK za traktor, potreben manjšega popravila, z, novimi jermenicami, prodam. Jakše, Škrjanče 2 a. Novo mesto. « KOSILNICO BCS prodam. Vinko Kuntarič. Pristava ob Krki 5, Podbočje. PRODAM ČEBELARJI! Prodam rabljeno točilo za med. Zvonko Jerele, Senovo, telefon 79-357, zvečer. PRODAM leglo kalifornijskih deževnikov. Nudim vso strokovno pomoč in instrukeije. Informacije na telelop (068) 25-870. popoldne. 1 hrastovih desk 5 cm prodam. Stanko Musar, Mirna. Roje II 213. ODDAM mlade muce. Sonja Vrš-čaj, Lamutova ul. 15 a. Novo mesto, tel. (068 ) 21-793. HLADILNIK Gorenje po ugodni ceni prodam. Darko Jankovič, tel. 51-400 int. 21, dopoldne. PRODAM rabljeno spalnico. Cena 40.000,00 din. Naslov v upravi lista (3094/85). PONI EKSPRES prodam. Delimar. Tavčerjava 1 (Žibertov hrib). Novo mesto. RAZTEGLJIV KAVČ in dva fotelja prodam. Jel. 72-414. ŠKROPILNICO Stihi, malo rabljeno. prodam. Alojz Rodič. Stranje 5. 68220 Šmarješke Toplice. PRODAM malo rabljen pralni stroj Oodin za 6.5 M. Telefon 74-977. popoldne. SEDEŽNO kopalno kad (120 cm) prodam. Mrgole. Jelče 21. Tržišče. prodam' nova svetla keramična vratca /a lončeno peč. Vinko Dolenc, Detelova 2. Novo mesto. 300 kg koruze prodam. Vrhovčcva 2. Novo mesto, tel. 24-867. popoldne. 50 vreč cementa in veliki bojler prodam. Tel. 85-769. BELO poročno obleko številka 38 prodam. Šilva Pavlič. Šukljetova 21. Novo mesto. TELICO, staro 18 mesecev, sivo, prodam. Janez Hočevar, Krka 2. Novo mesto. PRODAM pralni stroj Gorenje (I. 1977). tel. (068) 20-439. MLADIČE pritlikavega pinča odličnih in nagrajenih staršev prodam. Telefon (068 ) 25-580. KRAVO, brejo ali po telitvi, in brejo telico prodam. Lukšič, Dol. Straža 81, Straža. OSElVl OVC solčavske pasme, brejih, prodam. Martin Kraševec, Šolska 4, Metlika, telefon 58-223. PRODAM 500 kg krompirja, športno dirkalno kolo na 10 prestav Super, pralni stroj Gorenje. Martin Saje, Dol. Kamenje 4, Novo mesto. PEČ Tam Stadler (35000 kkal)z bojlerjem in gume 12 x 145 prodam. Vrhovo I 1. Mirna peč. PRODAM globok žametni voziček, dobro ohranjen. Slavica Džuraševič, Mestne njive 11, Novo mesto. PRODAM otroško kolo za starost od 3 do 7 let in pony kolo. Telefon 21-146, po 20. uri. ČOLN kanu, še nerabljen, po ugodni ceni prodam. Leopold Kozole, Titova 120, Senovo. FEDERVAGEN prodam. Zvone Vidmar, Škrjanče 7, Novo mesto. PRIKOLICO ZA čoln, (do 600 kg) ugodno prodam. Milan Žibert, Ulica talcev 9 a, ali telefon 24-427, po 18. uri. JRAKJOR TV 18 in voz prodam. Telefon 22-494, popoldne. PRODAM skoraj novo nakladalko za seno SIP št. 2 (19 m2)r Ernest Vov-čak. Zasavska 12, 68280 Brestanica. TR AKTOR Univerzal in osovino za ppikolico prodam. Jože Erlah, Vel. Slatnik 14, Novo mesto. TRAKTORSKI OBRAČALNIK SIP 220, rabljen, prodam. Podgora II, Straža. NOVE traktorske gume 10.11.28 prodam. Telefon (061) 323-007, dopoldne. TRAKTORSKI vitel, nov, ugodno prodam. Tel. (061)783-515. TRAKTOR Fergusorj 558 prodam. Kličite od 19. do 22. ure na telefon (068) 20-235. UGODNO prodam nov traktor ŠTORE 504 s kabino, kompresorjem in kiper ventilom ter traktorski obračalnik Sl P eksakt 3. Krnc, Žabja vas 6, Novo mesto. PUHALNIK Tajfun na kardan prodam. Benčina, Hudenje 10, Škocjan. TRAKTORSKI OBRAČALNIK prodam. Ivan Komljanec, Zloganje 4. Škocjan. TRAKTOR Zetor 5211, nov, prodam ali zamenjam za manjšega. Milan Čarman, Gor. Starji vas 4, Tržišče, PRODAM traktor Zetor 5911. Se-ničar, Mali Slatnik 6, Novo mesto. POCENI prodam motorno škropilnico Panonija, skoraj novo, in harmonik uAVELTMEISTER SERINO, 5 registrov. Alojz Kastelic, Ulica Dolenjskega odreda 6, Trebnje. PRODAM lepo ohranjeno sedežno garnituro in pralni stroj. Tel. 24-943. PLETILNI STROJ Singer s progra-matorjem, dvoredni, ugodno prodam. Jelefon (068) 51-404. SPALNICO, skoraj novo. prodam za 10 M. Tel. 71-481. PRODAM 4 m3 suhih hrastovih desk 4 cm. Može, Potok 15, Straža. HLADILNIK gorenje (175 1) ugodno prodam. Tel. (068) 26—202. PRODAM radiokasetofon philips. Ogled možen vsak dan. Zdravko Jenič, Dobindol 6, Uršna sela. PRODAM zelo kvalitetne rezilne nože (klinje), ki strezajo raznim tipom ročnih kosilnic, traktorski za ursus itd. Tel. 23-113. RADIOKASETAR stereo sharp GF 9494, tosca 15 in gramofon, prodam. Jelefon (068) 85-783, popoldne. FOTOAPARAT practica LB 2 s širokokotnim in teleobjektivom, star dve leti. prodam. Tel. 85-783, popoldne. PRODAM.malo rabljen grušt (14,80 x 8 m) ter salonitne plošče. Mirna peč 12. BRAKO PRIKOLICO, gumi čoln z motorjem (4 KS) ugodno prodam. Jelefon.61-179, po 20. uri. PRODAM nova termopan okna 2 kom 60 x 60. 1 kom 120 x 120 roletno omarico. Grajska 19, Črnomelj. PRODAM AVTORADIO s kasetofonom. Tel. 21-404. popoldan. KUPIM KUPIM dobro ohranjeno ročno re-zilko — brusilko (AEG, bosch. ...) 1500—1800 W. Tel.: (068) 22-064, GUME za fendta 10 x 32 ali 8 x 32 kupim. Franc Vidmar. Vrtača 5, Semič. POSEST PRODAM dve parceli za vinograd ali vikend (10 arov 25 m2 in 10 arov 17 m2) na najlepši točki sredi vinske gore ih asfaltne fieste v Sadinski gori — , Dvor. Miloš Kocjančič, Birčnavas 15, Novo mesto. NA DOLENJSKEM pri Trebnjem prodam začeto gradnjo, dokumentacija in elektrika urejena. Šifra: »LEP RAZGLED«. UGODNO prodam travnik (0,90 ha) v Kladju pri Senovem. Betka Hla-stan, Reštanj 12, Senovo. 0,5 ha smrekovega gozda pri Henčkovem domu prodam. Informacije 22-008. RENUŠA, Zagreb, prodaja parcele v k. o. Vinja vas. Informacije Gotna vas 13, telefon 23-919. V BLIŽINI Mokronoga prodam stanovanjsko hišo z urejenim vrtom; vinogradom in njivo po ugodni ceni. Informacije na telefon (068) 25-545. PRODAM hišo z gospodarskim poslopjem in 3 ha zemlje v Dulah pri Bučki. Informacije: Ignac Peterlin, Milavčeva 23, Brežice. V NAJEM dam srednje veliko posestvo z gospodarskim poslopjem in stanovanjem mladima zakoncema, ostalo po dogovoru. Osrečje 29, Škocjan. , MANJŠE POSESTVO (gozd, travnik, sadovnjak) na Ledini nad Sevnico prodam. V hiši sta voda in elektrika. Dostop z avtom. Telefon (061) 343-981, zvečer. RAZNO ANTON SMOLIČ, Vrbovec 8. Dobrnič, prepovedujem vsakršno odlaganje odpadkov na parceli pn kamnolomu proti Rdečemu kalu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. _ ANTON HOČEVAR, Grmovlje 21. Škocjan, prepovedujem vožnjo po travniku pare. št. 493 v Kotih. Kdorte-ga ne bo upošteval, ga bom sodno -preganjal. JOŽE FABJAN, Dolenja vas 15, Mirna peč, prepovedujem važnjo m hojo po mojem travniku v Lazih vsem, posebno pa Avguštinu Murglju iz Dolenje vasi in Francu Gorencu iz Cerovca, Trebelno. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. MARIJA MAURIN, Vimpolj 7, Stari trg ob Kolpi, opozarjam Lojzko PE-KAVEC, Kralji, da preneha z obrekovanjem in neresničnimi govoricami o naši družini. V nasprotnem primeru < bom sodno postopala. SLAVKA RAČIČ, Velika vas, 58, Leskovec, in MARIJA ODORČlč Vočarska 44/11 Zagreb, prepoveduje--va na'najini parceli na Oštrcu KO Oštrc št. 911/2 in 912/2 kakršnokoli uporabo zemljišča, parkiranje, se; kanje in hojo — razen po že obstoječi stezi. Kdor te prepovedi ne bo upoške-val. ga bova sodno preganjali. IŠČEM varstvo za 11 mesecev starega otroka v Arnovih selih„Artičah ali Krškem v bližini železniške' postaje. Ponudbe pošljite na naslov: Manica Ivanšek, Arnovo selo 69, 68253 Artiče. ODSTOPIM naročeno sedemse-dežno garnituro. Možnost donaročila in izbora barve. Savko Potočar, Adamičeva 61, Novo mesto, telefon 23-336, popoldne. 3 km iz Novega mesta oddam lokal, za samostojno frizersko obrt. Naslov v upravi lista (3096/85). & VELIKO zdravja in še mnogo let želimo za god dobri mami ANGEL DRAGAN iz Herinje vasi pri Otočcu-Enake želje veljajo tudi sestri ANGELCI GOTLIB. Otroci z družinami-. PETRU JERMANU in njegov izvoljenki iz Dol. Grčevja, Otocec, mnogo sreče in medsebojnega razumevanja na novi življenjski poti, PE*" RU pa še vse najboljše za god žehta J stara mama m oce. ^OBVESTI LA I POLAGANJE keramičnih ploščic! Priporoča se keramičar iz Dolenjskih Toplic 20. Cene jamčim do konca leta. Pri .zahvali za FANI KASTREVC ki je bila objavljena v prejšnji številki, so bili med žalujočimi pomotoma izpuščeni sestri in brat. Za napako se opravičujemo! OGLAS V DOLENJSKEM LISTU — ZANESLJIV USPEH »Novoteks« Novo mesto obvešča obrtnike konfekcijske stroke, da nudi delo iz svojih programov obrtnikom, ki imajo pogoje za obrtno dejavnost z ustreznim strojnim parkom. Interesenti naj se javijo na »Novoteks«, služba za kooperacijo, telefon (068) 23-030, interna 338. SERVIS Servis analitskih, preciznih in ostalih tehtnic do 500 kg RAVBAR STANE Drejčetova pot 32, Novo mesto Tel.: (068) 25-822 Delovni čas od 7. do 15-ure. PARČELO v velikosti 800 m2 na Čardaku, gradbeno zazidljivo, prodam. Nikola Brgan, Vojinska 9, Črnomelj. V OKOLICI Zdol ugodno prodam, gozd v izmeri I ha in 50 a. Dostop možen z vsakim vozilom. V račun vzamem tudi traktor. Ponudbe pod šifro:-»DOSTOP Z VSEMI VOZILI«. ZIDANICO s stanovanjskimi prostori in cca 1200 m2 zemlje na lepem kraju v Semiču prodam. Ogled vsak dan od 7. 6. do 9. 6. 1985. Marija Benet, Vrtača pri Smočki Luži. V SEMIČU prodam njivo in tri parcele na Semiški gori. Brane Lukač. Ljubljana. Skopska ulica 2, telefon (06!) 44I-9I2. PODBOČJE 67 — domačija / vrtom in gospodarskimi poslopji naprodaj. Ponudbe: Stritar, Ljubljana, Vodovodna 3. tel. 325-466. PRODAM 3 ha košenice na Pokleku /a K).000 din ali travnik s hramom. Cena po dogovoru. Bobnič, Rožno 55, Blanca. ZAHVALA V 85. letvi življenja seje iztekla življenjska pot FRANCU KLEVIŠARJU iz Doblič pri Črnomlju Iskreno se zahvaljujemo vsem, sorodnikom,, sodelavcem, sosedom in znancem ter DO Beti Črnomelj, OŠ Črnomelj, CSŠ Črnomelj in Rudniku Kanižarica za izražena sožalja, darovano cvetje in vence ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Najlepša hvala delavcem ZD Črnomelj za vso skrb v času njegove bolezni-Posebej se zahvaljujemo DO Rudnik Kanižarica za organizacijo pogreba, govorniku za poslovilne besede, zastanovošem, cerkvenim pevkam ter g. župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 70. letu starosti nas je.nenadoma zapustila naša draga sestra in teta Ljubila si življenje in zemljo ljubila si naš (lom. r lem lepem cvetočem maju odšla si r večni dom. TEREZIJA FRANČIČ iz Dolenje Stare vasi pri Šentjerneju Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom in vaščanom, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, za izredno pomoč pa družini Frančič, vrlu>všek in Vide. Hvala vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so ji prinesli cvetje ali namesto tega darovali v druge namene, vsem. ki so nam izrekli sožalje in pokojno v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala pevcem za petje v cerkvi in na grobu, kakor tudi gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Vsem iskrena hvala za kakršnokoli pomoč. Žalujoči: vsi njeni 22 DOLENJSKI LIST Št. 23 (1869) 6. junija 1985 ZAHVALA V 84. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, teta in prababica PAVLA STUPAR roj. KMET Dolenji vrh 2, Dobrnič Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sosedom ter osebju Doma starejših občanov Šmihel—Novo mesto, kolektivom Surovina Trebnje, Avtocomerc Ljubljana, Kuverta Ljubljana, Izoljrka Ljubljana, organizaciji ZB NOV Svetinje za podarjene vence in cvetje. Hvala tudi GD Gorenji vrh, pevcem iz Dobrniča ter duhovniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: otroci Jakob, Silvester, Adam, Jure, Ani z družinami ter Pavla in Vera ZAHVALA Tiho, kakor je živela, nas je v 56. letu življenja zapustila draga žena, mama, stara mama in teta ANGELA KRALJ z Dolža 28 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom za podarjeno cvetje in izraze sožalja. Za izraze sožalja in podarjene vence se zahvaljujemo tudi Varnosti iz Novega mesta, Standard konfekciji Novo mesto in SŠTZU Novo mesto, župniku pa za opravljeni obred. Posebej se zahvaljujemo družini Juršič in Kobe za vsestransko pomoč. Žalujoči: vsi njeni m ZAHVALA Po težki bolezni in mnogo prezgodaj nas je v 48. letu zapustila naša draga žena in mama ANICA RUKŠE iz Hrušice 28 Iskreno se zahvaljujemo sosedom, vaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki stenam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, izrazili sožalje, pokojnici darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala tudi PE Dinos Novo mesto, Tovarni zdravil Krka — ampulnemu oddelku, IMV PA P V., OOS Krka in IMV ter gospodu dekanu za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni ZAHVALA Po hudem trpljenju nas je zapustil mož, brat, stric in svak JANEZ SMOLIČ s Pristave pri Trebnjem Zahvaljujemo se vsem, ki so nam kakorkoli pomagali v teh težkih benutkih, nam ustno in pisno izrazili sožalje ter z nami sočustvo-vali. Hvala vsem, ki ste pokojniku darovali vence in cvetje in ga sPremili na njegovi zadnji poti. Še enkrat vsakemu posebej iskre-na hvala za nesebično pomoč. Žalujoča žena in sorodniki ZAHVALA Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da nas je v 45. letu starosti zapustil naš dragi oče, mož, brat in stric MIHA GRIL Najprisrčneje se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih. Hvala DO Novoteks, DO Krka, TOZD MKI, OŠ Milke Šobar Nataša, pevskemu zboru Šmihel, gasilskemu društvu Šmihel ter gospodu župniku za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti našega brata in strica MATIJE MARKOVIČA iz Dola pri Starem trgu ob Kolpi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pokopali in spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje in nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se Zvezi borcev, gasilskemu društvu Prelesje, tov. Jožetu Kapšu za tolpe besede ob grobu in gospodu župniku za opravljeni pogrebni obred. Žalujoče sestre in ostali ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in strička RUDIJA KRALJA se najlepše zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in tolažilne besede. Hvala ysem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti in mu pripravili tako veličastno slovo: elanom LD Mirna peč in ostalim lovskim tovarišem, sindikalnemu gasilskemu društvu Pionir, ZSAM Novo mesto, Šentjernejskemu oktetu, godbi in govornikom KS Mestne njive, lovcev in sindikata. Zahvaljujemo se zdravnikom in sestram kirurškega oddelka novomeške bolnišnice, ki so Pokojniku med hudo boleznijo lajšali trpljenje. Najlepša hvala vsem sosedom, ki so nam vedno bili Pripravljeni pomagati. Posebej se zahvaljujemo sindikatu SGP Pionir, sodelavcem v TOZD MKI in družini Pavlin za vsestransko in nesebično pomoč v času bolezni in ob boleči smrti našega najdražje-Hvala vsem, ki ste ga imeli radi! Žalujoči: žena Jelka, sin Samo in hči Janja v imenu vseh sorodnikov Brez slovesa si odšel, a v srcih naših boš živel. ZAHVALA Ob nenadni, nenadomestljivi izgubi skrbnega in dragega moža, očeta, sina in brata FRANCA SLINKARJA iz Mokronoga se prisrčno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vaščanom pokojnikovega rojstnega kraja, ki so nam izrekli sožalje in nam stali obstrani v težkih trenutkih, darovali cvetje in vence in ga množično spremili na zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo za veliko pomoč KPD Dob za'organizacijo pogreba, delavcem Induplati, župniku za opravljeni obred, govorniku za ganljive besede, pevcem in godbi za poslovilne žalostinke. Vsem še enkrat najlepša hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob-boleči in prerani izgubi nas je v 50. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric i. ERVIN STIPIČ s Planine 6 nad Podbočjem Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v teh žalostnih trenutkih stali ob strani, nam pisno ali ustno izrazili sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala Cestnemu podjetju Krško, Tovarni zdravil rka—TOZD Zdravila Specifika, predstavniku GD Podbočje in OŠ Podbočje za poslovilne besede °b odprtem grobu ter župniku za lepo opravljeni obred. Še enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi Planina, dne 26. maja 1985 A dan je črni moral priti, bridkosti dan, oj dan solzan, težko je bito se ločiti, a solze vse. ves jok zaman. ZAHVALA Nenadoma je prenehalo biti srce naši dragi ženi, mami in stari mami ANICI VIDIC iz Metlike Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom in znancem, ki ste sočustvovali z nami, nam ustno ali pismeno izrazili sožalje in njen prerani grob prekrili s cvetjem. Posebno zahvalo smo dolžni DO Novoteks—tozd predilnica Metlika, tozdu konfekcija Beti in Komet ter sosedam Ankici, Koviljki in Nadi. Hvala tudi obema govornicama, mestni godbi iz Metlike ter vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih. Žalujoči: mož Maks, sinova Marjan in Andrej z družino, hčerki Jožica in Anica z otroci, bratje Jakob, Marko in Tone z družinami in sestra Marička z družino Vedno smo radi vas imeli, 'IH skupaj živeti v slogi in veseli, a prišel je kruti dan in, ljuba mama, vaše življenje je ugasnilo kot dan. ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi naše drage mame in stare mame JUSTINE RUGELJ Dešeča vas 26 Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste nam pomagali, darovali ^nce in cvetje, nam izrekli sožalje, pokojno pa spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Kocutarju za dolgoletno zdravljenje, sosedovim, podjetju Gradbenik, Iskri Žužemberk za potrjene vence. Hvala tudi župniku za opravljeni obred. Neutolažljivi: sin Jože, hčerki Justi in Anica z družinami ZAHVALA V 87. letu je za vedno zaspala naša dobra mama, stara mama, sestra in teta ANA GOLOBIČ iz Štrekljevca 12 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo kolektivom Iskre Semič, IMV Črnomelj in SDK Novo mesto. Lepa hvala tudi duhovniku za pogrebni obred in občutene poslovilne besede. , Žalujoči: sinova Alojz in Tone, hčerki Anica in Rezka z družinami ter ostalo sorodstvo Krko ogrožajo tudi podrti jezovi N I S S I s \ \ s s FRANC Ž Razmere za drobno gospodarstvo oziroma obrtništvo so se pri nas v zadnjih letih bistveno izboljšale, zlasti še v primerjavi s povojnimi leti obnove, ko je bilo družbeno ozračje obrtnikom izrazito nenaklonjeno. Ideološki predsodki so se zvečine končno le razblinili, čeprav so družbene usmeritve načelno omogočate, da bi se to zgodilo že dosti prej. In v takih časih je Franc Žabkar iz Krškega še vedno krepak 60-letnik, razvija! pleskarsko obrt. Sprva, ko je leta 1951 na Raki, prišel na svoje, je bilo to pravo soboslikarstvo. Takoj je zaposli! dva vajenca in dva pomočnika, kar je bilo za tedanje čase že veliko. Dokončno je Franc Žabkar iz rojstne vasice Cirje pri Raki prišel v Krško leta 1956. Na stežaj so mu bile odprte duri, ko je hitro in kakovostno prepleskal okrnjeno, sedanjo občinsko stavbo, in to pred nosom dosti močnejše konkurence. »Voljo do dela sem imel, nič mi ni bilo pretežko. V rosnih letih sem želel postati mehanik, a revna, šestčlanska kmečka družina je od mene zahtevala drugačno pot. Bil sem najstarejši med štirimi otroci in oče je pričakoval, da bom ostal doma. Toda 5 hektarov velika kmetija ni ponujala dovolj kruha, zato sem se pri polbratu Tomažinu začel učiti za pleskarja. Potem pa je prišla vojna,« pripoveduje Franc. ni na kmetije, tako da vsaj lakote niso občutili. Franci je delal v mizarski tovarni pri pleskarjih. Dokaj hitro se je nauči! nemščine. Mladostno trmo in ponos, navezanost na rodno grudo je dokazal ko so Nemci leta '1942 okoli 400 slovenskim družinam ponujali v podpis nekakšne obrazce, s katerimi bi pozneje dobili nemško državljanstvo. Franci je nagovarjal ljudi, naj ne podpišejo obrazca, in takih je bilo menda le 15. Vsi so bili za kazen ob »kleider-karte« nakaznico za obleko. Ko so starojugoslovanski oficirji in drugi po zmagi nad fašizmom po Nemčiji strašili naše izgnance, češ da jih v Jugoslaviji pri komunistih ne čaka nič dobrega, je bilo te nekaj omahljivcev, a še ti so se avgusta 1945 z angleškim transportom raje vrnili domov. Tudi Žabkarjevi so srečno prispeli. T N 5 S I s I s I s t s I N I N t S I V I N Nihče ni skrbel za vzdrževanje — Zakaj pičel odziv na akcijo ribičev? NOVO MESTO — Niso samo odplake, tiste, ki vse bolj grozijo reki Krke, pač pa to vse bolj postajajo tudi jezovi. Do danes ni nihče organizirano in sistematsko skrbel za njihovo vzdrževanje, bolj ali manj so bili prepuščeni prostovoljnim posegom članov novomeške družine. Se bo po zadnjem sestanku prejšnji teden, ki so ga sklicali novomeški ribiči, kaj spremenilo? Odveč je govoriti o tem, kako pomembni so jezovi za Krko. Omenimo le, da so pod njimi glavna drs- POP KUHINJA GOSTUJE Žabkarjevi so bili eni prvih izgnancev z Rake. V Nemčiji so jih selili iz kraja v kraj, k sreči pa so bili dodelje- w Franc ni nikoli stal križem rok, zato je takoj pričel delati, kot pleskar pri Šušteršiču v Šentjerneju. Ta je bil tako rekoč Žabkarjev učni mojster. Če ni pravega reda in delovne discipline, ne more biti uspehov — tako je razmišljal Franc, ko se je pot leta vozil s kolesom k Tomažinu v Novo mesto in je bil vsaj četrt, če ne celo pol ure pred drugimi v delavnici. Podobno miselnost je Žabkar ohranil in prav zanimivo je, da ni nobena redkost delavec v njegovi delavnici, ki je več kot 10 let zvest svojemu mojstru, eden pa dela pri njem celo 20 let. Delavcem je priskrbel primerna bivališča, na delo pa jih tudi sam prevaža. Delavnica je opremljena s sodobnimi stroji za pleskanje, an-tikorozijsko zaščito. Zdaj Franc Žabkar pretežno sodeluje s Kovinarsko in Metalno. Vedno je bi! pobudnik za boljše vrednotenje obrtnikovega dela, dober organizator in tudi zato je bil med ustanovitelji obrtne zadruge Resa v Krškem in obrtnega združenja. Pod Žabkarjevim dolgoletnim vodstvom je združenje veliko doseglo. krona vsega pa je nov dom obrtnikov. Tudi zato prihaja občinsko priznanje — znak občine Krško — v prave roke. PAVEL PERC . KOČEVJE — V »Kočevski pop kuhinji« nastopa 18 pevcev-solistov in plesalcev iz kočevske občine ter ansambel Kočevski medvedje. Besedila, glasbo in priredbe so napisali sami izvajalci »Kočevske pop kuhinje.« Po kuhinja bo v tem mesecu nastopila še trikrat, in sicer že v petek, 7. junija, v Dolenji vasi pri Ribnici, 14. junija v Kočevski Reki in 21. junija v Fari. Njeni nastopi se vrste že od marca, ko seje predstavila dvakrat v Kočevju, 17. maja je imela dva nastopa v Črnomlju, 29. maja pa še v Svetlem potoku. tišča rib, da se voda na jezovih čisti in bogati s kisikom, da podrt jez omogoča prehitro odtekanje vode, kar seveda znižuje gladino. Lep primer za to je bilo najti v Straži, kjer so zaradi prenizke gladine Krke ostali na suhem odtočni kanali, to pa je povzročalo smrad in negodovanje prebivalcev. Stražani so se lani s pomočjo novomeških ribičev, GG in Novolesa odločili za obnovo jezu, tako da je danes jez v Straži lahko vsem v ponos. Žal je edini. Ribiči so si za letos zastavili obetaven cilj, da obnovijo jezove v Mačkovcu, Rumanji vasi in Drašči vasi, pri tem jim je pomoč obljubila območna vodna skupnost, tudi novomeško vodnogospodarsko podjetje, ki bi naj prispevalo nekaj sredstev, tehnično pomoč in gradbeni material. Od kopice ostalih, ki jih je novomeška ribiška družina poklicala na pomoč in ki so pripravljeni pomagati, omenimo le še tovarno zdravil Krka, IM\j vojake, GG in Novoles. Seveda je IZ RIBNICE ČARLIJEVA TETA — KUD ST. Gregor iz Slemen gostuje te dni po Ribniški dolini z igro »Čarlijeva teta«. Slemenci so se predstavili tudi že v Ribnici, Sodražici in Dolenji vasi. Povsod so bili lepo sprejeti. Kraške jame brez odpadkov Ogovor republiške veterinarske uprave o odlaganju živalskih odpadkov v kraške jame v kočevski občini Ker je delegat zbora črnomaljske občinske skupščine na seji postavil vprašanje, kakšna je resnica o deponiranju živalskih odpadkov, okuženih z antraksom, v kočevski občini, in ker je tudi Fanika Požek iz Črnomlja v Dolenjskem listu dvakrat spraševala, zakaj ni pojasnila na to vprašanje, je veterinarska uprava republiškega Komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano iz Ljubljane končno dala odgovor. J V odgovoru navaja, da se odpadne snovi (ostanki predelovalne industrije kož in usnja iz Domžal in Kamnika) odlagajo na komunalnih odlagališčih v Domžalah in v Ljubljani ali pa jih odvažajo v kafilerijo v Zalogu pri Ljubljani, ne pa v kraške jame. Pojasnjujejo, da obreznine in drugi odpadki, nastali pri strojenju, ne predstavljajo nevarnosti za prenos antraksa, ker so kože, dane v strojenje in v obdelavo, od živali, ki so zaklane v klavnicah pod veterinarskim sanitarnim nadzorstvom, če pa so od živali, zaklanih na črno, so pred oddajo laboratorijsko pregledane na antraks. Z izvajanjem vseh preventivnih ukrepov je veterinarski službi Slovenije uspelo, da se na območju naše republike antraks pojavlja le posamično v večletnih presledkih. Zadnji pojav antraksa so v Sloveniji ugotovili leta 1983 na območju občine Kamnik. V tem primeru je bila okužena tudi gnojevka. Razkužbo je opravil Inštitut za zoohigieno in patologijo v Ljubljani, tozd za veterinarstvo biotehniške fakultete, ki je uporabil natrijev hipoklorid, torej sredstvo, ki sev' klo-rinatorjih uporablja za dezinfekcijo vode za pitje. Ker je razkužena gnojevka vsebovala minimalne količine še aktivnega klora, ni bila uporabna za dognojevanje plodnih kmetijskih zemljišč tam, kjer je nastala, zato sojo, kot navaja veterinarska uprava republiškega Komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, s pristankom lastnika zemljišča izlili na neplodno zemljišče v kočevski občini. B. M. Bila sem le številka 16.432 Spomini Zore Kodelja z Dovškega pri Senovem — 7. junij, dan izgnancev Auschvvitz, največje nacistično koncentracijsko taborišče v 2. svetovni vojni, skozi katero je šlo od leta 1940 do januarja 1945 okoli 4,4 milijone ljudi — od tega jih je kar 4 milijone pokončalo suženjsko delo, plinske celice in sterilizacijski poskusi —je najbolj grozljiv pomnik človeka nevrednih dejanj. Ena redkih žrtev tega morišča, ki pa je vendarle preživela vse strahote, je Zora Kodelja z Dovškega pri Senovem. Čeprav ji vračanje, četudi le miselno, k dogodkom izpred 40 in več let odpira stare, verjetno za vedno nezaceljive rane, je pristala na pogovor. V opomin, da se naj takega ne bi več ponovilo. »Ravno poročiti bi se bila morala s sedanjim možem Alfonzom — enkrat sva že bila na oklicih, ko so 3. avgusta 1942 prihrumeli k nam, Strmanovim na Senovo, Nemci so očeta, mamo in mene strpali na kamion in odpeljali v Brestanico, od tam pa v Celje. Fant oz. zdajšnji mož Alfonz je prosil, da bi nas spustili, a mu je neki Nemčur zabrusil, da se moramo za to zahvaliti sinu oziroma mojemu bratu Vladu. Oče je bil rudar v trboveljskem rudniku. Bil je star komunist m je sodeloval tudi z Mihom Marinkom. Zaradi naprednih idej in revolucionarnega dela, ki seveda ni ostalo neopaženo, je imel veliko težav. V takem duhu smo odraščali otroci, zato ni čudno, daje šel Vladov partizane. Zaradi izdaje so ga zajeli in usmrtili. Vedeli smo, da nas potemtakem ne čaka nič dobrega, ko smo s prvim transportom Slovencev v živinskih vagonih prispeli v poljsko mestece Osvviecim. Bila sem noseča, zato mi je v hudi vročini, ko smo morali mlatiti, postalo slabo. Po naključju je bil tedaj ob meni oče, kajti moški in ženske smo bili v ločenih taboriščih, in zato, ker meje prijel, da nisem omahnila na tla, so ga hudo pretepli. Taboriščniki nismo smeli imeti nobenih stikov, nismo se smeli niti pogovarjati. Samo priganjali so nas, naj hitro delamo, molčimo, zmerjali so nas, če pa seje kakšnemu stražarju zljubilo, te je lahko pretepel. V taborišču sem bila le števila 16.432. Očeježepo 14 dneh trpinčenja umrl, zdi se mi, kot da gaje pekla vest, da je imel nekakšen občutek krivde za našo nesrečo. mlake. Seveda so razsajale bolezni in smo dobesedno hodili preko trupel. Nemci tedaj še niso imeli krematorijev in so trupla sežigali kar na prostem, toda kljub temu da so mrtve lageraše na grmadah obdali s smrekovim vejevjem, smo se morali sprijazniti še z vonjem po sežganem človeškem mesu. Ko smo prišli v lager, smo hodili do kolen v blatu. Pravili so, daje v tleh že mnogo trupel še od začetka nemške okupacije Poljske. • V soboto, 8. junija, se bo ob 11. uri na Brestaniškem gradu začela proslava ob 40.obletnici povratka slovenskih izgnancev v domovino. Krška občina, ki praznuje občinski praznik, skupaj z RK SZDL in RO ZZB NOV Slovenije vabi na čimvečjo udeležbo. Najhujši udarec pa je bil morda zame, ko so mi po enem tednu Nemci vzeli otroka. Bila sem svetlolasa, imam sive oči in morda so hoteli hčerko vzgojiti v duhu arijske rase. Drugače si ne znam razložiti, zakaj so mi, ko sem rodila hčerko, celo podvojili obrok čorbe — nekakšnega neolupljenega krompirja in krompirjevih olupkov in tudi bel kruh sem dobivala. Še sreča, daje bil a ob meni mama Rozalija in sva imeli trdno voljo, da preživiva. Malodušje je pomenilo takrat zanesljivo smrt,« pripoveduje Zora Kodelja, mati treh otrok. Sin in hčerka sta bila rojena v svobodi in sta že pri svojem kruhu, o prvorojenki pa ni Zora Kodelja nikoli več slišala. PAVEL PERC Strela morila? Po izjavi prič je udarila v minsko polje, ki je eksplodiralo — Gotovac mrtev, Jezeraškič ranjen , KOČEVJE — 29. maja okoli 9.30 je eksplodiralo minsko polje na trasi za novo gozdno cesto-v kraju Lojtra pod Črnim vrhom v občini Kočevje. Pri tem je izgubil življenje 41-letni Radomir Gotovac, delavec tozda Transport-gradnje Združenega KGP Kočevje, drugi delavec tega tozda, 41-letni Mato Jezeraškič, pa je bil hudo ranjen in so ga prepeljali na zdravljenje v Klinični centerv Ljubljano. Oba delavca sta doma iz Bosne. Do nesreče je prišlo, ko sta minerec Jezeraškič in delavec — vrtalec Gotovac preverjala minsko polje pred nameravano razstrelitvijo. Takrat je, po izjavi več prič, udarila strela v minsko polje in aktivirala mine. Minerca Mata Jezeraškiča je vzbuh eksplozije iz ene od vrtin oplazil in ga hudo ranil, Radomirja Gotovca pa je ob eksploziji vrglo okoli 15 m daleč v skaje in je bil takoj mrtev. Preiskava o tej nesreči v času, ko o njej poročamo, še ni zaključena. J. P. čudno, če mora skrb za jezove in njihovo popravilo prevzeti le peščica zaposlenih v novomeški občini, kot da je Krka le njihova. Še posebej, ker so na prošnje ribičev ostali nemi v vseh novomeških sisih, skupnosti krajevnih skupnosti, da ne naštevamo vseh. Pa da ne bo kdo mislil, da gre za kakšna ogromna sredstva, bolj gre za posluh in spoznanje, da je skrb za reko Krko stvar nas vseh. Kajti vsa fizična dela in organizacijo del bodo prostovoljno prispevali člani novomeške ribiške družine zato jim je potrebno pomagati! B. BUDJA BO KAČJE LETO? SOTESKA — Letos je bilo že nekajkrat slišati, da so ljudje opazili v svojih vinogradih bolj in manj strupene kače. To trditev sta v ponedeljek potrdila tudi Sot-eščana Alojz Zupančič in Vladimir Volf, ki sta v naše uredništvo prinesla kar tri sjkajoče modrase. Kačjo družino sta našla v Gornjih Sušicah in jo kar z navadnimi koli preselila v steklena kozarca, kapitalnega modrasa, kije meril skoraj 80 cm, pa sta morala spraviti v plastično kantico. Žive primerke sta potem odnesla v Krko, tovarno zdravil, kjer jim bodo strokovno odvzeli strup. ZMAGOVALCI 6. SLOVINIJADE BREŽICE — Nad 650 udeležence'* slovinijade seje v soboto popoldne^ ralo na zaključni prireditvi na stadij in prisostvovalo razglasitvi rezult"1"; športnih tekmovanj iz trinajstih plin. Sodelovalo je 17 ekip. Zastopa so bile vse republike razen Črne — Zmagala je ekipa Brežic. Na sliki "fj vodja Franc Bezjak (desno) med sp^T -manjem zmagovalnega pokala, kim“? izroča predsednik organizacijskega® bora Ivan Živič. (Foto: J. Teppev) Na slovmijadi] v Brežicah 9 nad 600 gostoi Mnogi se bodo radi vrf čali kot turisti J BREŽICE — Vsakdanji utrip"*! stnega življenja so od četrtka nedelje popestrili delavci Slovino'1 •J'- f r .. . tozdov in delovnih organizacij iz j T XIX WV.IV/ • lllll v-l ^Ul IU.UV1J m Jugoslavije. Več kot 600 jih je prišl^ si SEJEM PLANINSKE OPREME srečanje, na 6. slovinijado, ki je letos v Brežicah. Gostil jih je del0'1 kolektiv Slovina, DO Bizeljsko ' Brežice, ki je svojo ekipo pridt" tekmovalcem. LJUBLJANA — Mladinska komisija Planinske zveze SLovenije organizira sejem planinske opreme, ki bo v soboto, 8. junija, v ljubljanskih Križankah s pričetkom ob 9. uri. Na sejmu bodo tudi slovenski izdelovalci planinske opreme, ter predstavniki GRS ki bodo predavali o uporabi opreme v gorah. Vabljeni! a! — ŽULJI PREPREČILI PODVIG KOČEVJE — Okoli 130 kilometrov poti med Kočevjem in Ljubljano (v obe smeri), ki jih je skupina kočevskih fantov skušala pred dnevi prepešačiti v počastitev meseca mladosti, je premaganih le na pol. Alojz Bajt, Viktor Požun, Franc Miklič, Boris Krnc in Janko Kure so prepešačili pot le v eno smer, veliki žulji na nogah pa so jim preprečili podvig, tako da so še iz Ljubljane v Kočevje vrnili s kombijem kočevske Name, ki jih je spremljal na poti. Za dobrih 60 kilometrov poti med Kočevjem in Ljubljano so fantje, katerih starost je okoli 30 let, potrebovali natančno 10 ur in 40 minut, saj so izpred kočevske Name krenili ob 12. uri, v glavno mesto Slovenije pa prispeli ob 22.40. Še zanimivost: večino poti so prehodili v vojaških škornjih, ki so se na vročem asfaltu neprimerno bolje obnesli od telovadnih copat. Prav tako pa so fantje sklenili, da bodo prihodnje leto poskušali omenjeno pot prehoditi v celoti. Seveda po predhodnih pripravah. M. G. Letošnje srečanje je potekalo \ znamenju 40. obletnice zmage. Z9j ^ priložnost so vzporedno s športni^ -tekmovanji pripravili akcijsko kofll renco osnovnih organizacij ZK, pred sprejetjem srednjeročnega P'°j uskladili svojeintereseinsedogovo® za usmeritev gospodarjenja v krizn«! obdobju. Prisostvoval ji je tudi I; Marenk iz CK ZKS. Pod bizeljskim gradom so se vS' dan zbirali člani slikarske kolonij"-so upodabljali motive iz Orešja in j«; soboto razstavili v Termah. V Tor, cah je bil tedaj kviz znanja iz vinar’? in zgodovine, na stadionu v Brežic® pa igre brez meja. Skupno tovariško srečanje udel^ ncev slovinijade je bilo v petek zven na grajskem dvorišču. ŠpO(j!j tekmovanja so se vrstila na igrišči"? Brežicah in Čateških Toplicah-soboto zvečer so gostom Pr're; koncert Partizanskega pevskega zb? iz Ljubljane v slavnostni dvorani savskega muzeja. V urah med špolj mi nastopi so udeleženci obiskov -■*■-- • „ n okoliške kraje in bivanje v Breži^ izkoristili tudi za ogled Kumrovca-gostiteljev so se poslovili z najbolj’ vtisi in željami,da bisečez dv e letis” j srečali. „a J. TEPpt ASJINE PTICE V PARIZU Od 4. do 13. junija je v pariš! ike"1 Salonu narodov odprta ntednaro| d"® razstava, na kateri sodelujeta s svoj ji"1 deli tudi dve Brežičanki; Cvetka & danovič s tapiserijami in Asja Val"1 ' slikami in bronastimi pticami. voljeno avtobus 1 PRVI ZNANILCI TURIZMA — Dolenjska turistična zveza je v sodelovanju s pasom za minuli vikend pripravilaobisk prvega avtobusa turistov, ki si želijo ogledi ti lepote in zanimivosti Dolenjske in Bele krajine. Na dvodnevnem izletu, ki je P dogovarjanj o dolenjski turistični ponudbi, so si turisti prvi dan ogledali znam eni' iloi* Novega mesta, Otočca in Dolenjskih Toplic, naslednji dan pa so bili gostje Bele*"* jine. Na sliki: kot prvi znanilci dobrega turističnega sodelovanja med Lju bij ar*0 Novim mestom so bili prvi turisti tudi gostje v prostorih Dolenjske turistične A kjer so prejeli propagandni material in bili pogoščeni. (Foto: J. Pavlin) • •kozerijam ••••••••••••••••••••••••••« HURA, PREDNOST PRI GRADNJI IMAM! Prvih 15 mesecev je bil v Auschvvi-tzu pravi pekel. Najhujše je bilo, ker sploh ni bilo vode. Komaj smo čakale dežja, da smo se odžejale iz kakšne TURNIR V MALEM NOGOMETU JURČEK VELIKAN — Boris Korcs iz Topolovca, sicer šolar hoštanjske šole, je našel gobana. Klobuk je v premeru meril toliko, kot je dolg telefonski imenik pod njim, bet pa v korenu toliko kot običajno večji jurčkov klobuk. (Foto: A. Železnik) Nogometni klub »Bajer« prireja turnir v malem nogometu, ki bo 22. 6. 1985 ob 8. uri na igrišču v Vavti vasi. Pristopnina za vsako ekipo je 2.000,00 din. Žrebanje bo 17. junija ob 18. uri na Loki v Novem mestu. Ekipe se lahko prijavijo do tega datuma na naslov: Ilar Marjan, Vrh pri Ljubnu 2/a, 68000 Novo mesto, ali pa na dan f žrebanja. — Končno! je vzkliknila in zdela se mi je lahka kot kokošje pero. Si? so mi silile solze v oči. Trap moj. Časopis poglej. Izšel je javni natečaj za oddajo stavbnih zemljišč Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Repičeva draga. Na osnovi 14. člena odloka o oddaji in razpolaganju s stavbnimi zemljišči razpisujejo oddajo delno komunalno opremljenih stavbnih zemljišč za gradnjo zasebnih stanovanjskih hiš v soseski Zelena gora. Dolgo so odlašali. Nič hudega. Le poglej, dragi, kdo vse ima prednost pri nakupu: 1. lastniki stanovanjskih hiš, ki se jim zaradi izvajanja urbanističnega reda odstranijo njihove stanovanjske hiše in niso izkoristili določil za nadomestno gradnjo, 2. borci NOV, ki nimajo primernega stanovanja, 3. osebe, ki so pod posebnim družbenim varstvom, 4. družine z manjšimi dohodki, 5. občani, ki opravljajo dela in naloge, pomembne za druž- razvoj občine benoekonomsKi Repičeva draga, 6. družine z večjim številom otrok, 7. mlade družine. Midva sva mlada družina, poleg tega pa še družina z manjšimi osebnimi dohodki. Hura, dvojno prednost imava, uspela bova! Tovarišica na Samoupravni komunalni interesni skupnosti občine Repičeva draga sije pilila nohte, ko sva stopila. Midva sva prišla... Si že kar mislim. Zanima vaju stavbno zemljišče za gradjo zasebne stanovanjske hiše v soseski Zelena gora. Pri nakupu imava prednost— Za borca NOV sta premlada-Sklepam, da sta mlada družina-Res je. Spadava pa tudi pod točko 4: družine z manjšimi osebnimi dohodki. Parcela lokacijska številka 10 stane, na primer, devetsto tisočakov. Pri nakupu imata prednost, drži. Veva in v tem je štos. Nisva prišla kupovat parcele, ampak sva prišla po nasvet: kje, zaboga. naj dobiva devetsto tisočakov! TONI GAŠPERic