TISKOVINA Po{tnina pla~ana pri po{ti 2253 Destrnik 150 SIT 27. MAREC / SUŠEC 2002, GLASILO OB^INE DESTRNIK, LETO VII, [TEVILKA 3 (65) O b b l i ` a j o ~ e m s e p r a z n i k u v e l i k e n o ~ i , k o s e b o d o Va { e d r u ` i n e z b r a l e o b d o m a ~ i h o g n j i { ~ i h , Va m v s e m ` e l i m o b l a g o s l o v l j e n e v e l i k o n o ~ n e p r a z n i k e i n d a j i h p r e ` i v i t e s t o p l i n o v Va { i h s r c i h . `upan Franc Puk{i~, Ob~inski svet i n o b ~ i n s k a u p r a v a t e r u re d n i { t v o O b ~ a n a IZ POSLAN^EVE ZAPISNICE 13. SEJA DR@AVNEGA ZBORA RS Dr`avni zbor republike Slovenije je v februarju zaklju~il svojo 13. redno sejo. Osrednja to~ka dnevnega reda (vsaj po dol`ini razprave) je bilo nadaljevanje postopka po 13. in 14. ~lenu Zakona o postopku za ustanovitev ob~in ter za dolo~itev njihovih obmo~ij. Znano je, da je Vlada Republike Slovenije predlagala dr`avnemu zboru v sprejem ugotovitveni sklep, da nobeno obmo~je za ustanovitev novih ob~in ne izpolnjuje kriterijev za ustanovitev ob~ine Poslanska skupina SDS je podprla pobudo {tevilnih krajevnih skupnosti oziroma vseh tistih, ki so v ustanovitvi nove ob~ine videli ve~ mo`nosti za zadovoljevanje svojih potreb in za uveljavitev svoje pravice bivanja v okolju, v katerem jim bo bolje. To je spo{tovanja vredna in popolnoma argumentirana pobuda. Po mnenju poslanske skupine SDS dr`avni zbor zaradi ustavnega koncepta lokalne samouprave, ki je nad vsemi podzakonskimi akti in tudi zakoni, nima pravice, da ljudem, ki ho~ejo svojo ob~ino, prepre~i, da to svojo iniciativo preverijo na referendumu. Ker jim je dr`avni zbor to pravico odrekel, je s tem prekinil postopek in prepre~il nadaljnje aktivnosti, ko gre za odlo~anje o novi ob~ini. Prav tako je v nasprotju z duhom ustave, da je zakonodajalec doslej dvakrat ljudem v okviru istih ustavnih okvirov, istih zakonskih in tudi ve~ine podzakonskih aktov neko pravico arbitrarno omogo~il, zdaj pa jim te pravice arbitrarno ne omogo~a. V Sloveniji je skoraj polovica ob~in, ki ne ustrezajo klju~nemu kriteriju, ki ga je zdaj vlada vzela kot argument za to, da nasprotuje razpisu kakr{negakoli referenduma. ^e dr`avni zbor zdaj sledi temu napotilu vlade, potem postavi dr`avljane v tej dr`avi v izrazito neenakopraven polo`aj - na tiste, ki so v okviru istih pravil igre imeli mo`nost, da izpeljejo nek postopek in tudi ustanovijo novo ob~ino, in na tiste, ki v okviru istih pravil igre te mo`nosti nimajo. Poslanska skupina SDS je, ne glede na mnenje vlade, podprla vse predloge za ustanovitev ob~in, vse predloge za dolo~itev njihovih obmo~ij in vse predloge za spremembo obmo~ij ob~in, o katerih je postopek za~el dr`avni zbor lani spomladi. S to podporo smo `eleli predvsem zagotoviti enakopravnost pobudnikov in predlagateljev, ki so dali pobude in predloge v postopku, ki ga je dr`avni zbor za~el v skladu z zakonom `e v preteklem letu. Enakopravnost vseh pobudnikov in predlagateljev je zagotovljena z ustavo. Po mnenju poslanske skupine SDS je popolnoma nedopustno, da bi dr`avni zbor v tem mandatnem obdobju mimo ustaljene prakse pri preteklih postopkih ustanavljanja ob~in, v tem primeru popolnoma spremenil prakso in zaostril kriterije ter pogoje za ustanovitev novih ob~in ter s tem predlagane spremembe. Poslanci SDS so prepri~ani, da niti vlada niti dr`avni zbor z administrativnimi posegi ali kako druga~e, ne moreta zaustaviti postopka in trenda ustanavljanja novih ob~in. Gre namre~ za odpravo krivic, ki so pustile neizbrisne posledice na razvoj pode`elja, krivic, ki jih je na tem prostoru zapustil komunalni sistem, ki je dolga desetletja Izdajatelj: Ob~inski svet Ob~ine Destrnik Uredni{tvo: Nata{a @i`ek, Milena Širec, Renata ^u~ek in Sabina @ampa. Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v Ob~ini Destrnik brezpla~no. Javno glasilo OB^AN - GLASILO OB^INE DESTRNIK je vpisano v evidenco javnih glasil pod zaporedno {tevilko 1365. Naslov uredni{tva: OB^AN, Vintarovci 50, 2253 Destrnik. Telefon: 02/752-09-00 Telefaks: 02/752-09-02 E po{ta: casopis.obcan@siol.net ^asopis OB^AN izhaja v nakladi 850 izvodov Prva {tevilka ~asopisa Ob~an je iz{la 25. julija 1996. Odgovorna urednica: Nata{a @i`ek Lektorica: Bojana Kolenko Oblikovanje in tehni~no urejanje: Zmagoslav [alamun Tisk: Tiskarna Grafis, Po`eg 4, Ra~e 2 zamenjal ob~ine v pravem smislu besede. Zato podpirajo vse pobude, da se ljudem na referendumu omogo~i odlo~anje o nadaljnji usodi postopka ustanavljanja posameznih ob~in. Poslanci SDS so prepri~ani, da je ob~ina, kot osnovna lokalna skupnost, nujno potrebna za razvoj in za enakomeren razvoj pode`elja, morajo pa te ob~ine izpolnjevati nekatere osnovne pogoje, ki so zapisani v 13. ~lenu Zakona o lokalni samoupravi. Hkrati pa opozarjajo na 13.a ~len Zakona o ustanovitvi ob~in in opredelitvi njihovih obmo~ij, ki dolo~a, da ima ob~ina najmanj 5000 prebivalcev, vendar so dopu{~ene izjeme, ko lahko ob~ina ob ustanovitvi {teje tudi manj prebivalcev, zaradi geografskih, obmejnih, narodnostnih, zgodovinskih ali gospodarskih razlogov. Dr`avni zbor je, ko je v letu 1994 in v letu 1997 odlo~al o ustanavljanju novih ob~in, gotovo tehtno preu~il te izjeme, da je takrat dopustil ustanovitev 95 ob~in, ki so bile ustanovljene ob upo{tevanju tega 13.a ~lena. Prav zato poslanci SDS {e posebej nasprotujejo temu, da bi zdaj kar naenkrat prekinili s to prakso. Poslanska skupina SDS se je zavzela za to, da se postopek ustanavljanja novih ob~in nadaljuje in da se v vseh 50-ih obmo~jih, ki so predlagana za nove ob~ine, izvede referendum, pri nadaljnjih odlo~itvah pa mora dr`avni zbor upo{tevati tako izra`eno referendumsko voljo ljudi. Ker vsi ti argumenti niso bili upo{tevani, je pri odlo~anju poslanska skupina SDS skupaj z N.Si zapustila sejo DZ. Predlog nacionalnega programa visokega {olstva Republike Slovenije dolo~a smer razvoja visokega {olstva v Republiki Sloveniji in je podlaga na nadaljnje aktivnosti na tem podro~ju. V poslanski skupini SDS smo skupaj z odborom za {olstvo pri strokovnem svetu SDS temeljito prou~ili besedilo programa in nanj podali nekatere pripombe, s katerimi smo `eleli, da bo program ~imbolj primerljiv z evropskimi standardi, hkrati pa bo zagotavljal ~imbolj kakovostne pogoje za visoko{olski {tudij. Precej burna razprava se je razvila ob na{em amandmaju, s katerim smo `eleli, da se v program jasno zapi{e, da bo v okviru mariborske fakultete v najkraj{em mo`nem ~asu ustanovljena medicinska fakulteta. V Sloveniji se namre~ sre~ujemo s kroni~nim pomanjkanjem zdravnikov (trenutno jih primanjkuje okoli 800), zaradi ~esar so te`ave s preobremenitvami sedaj zaposlenih zdravnikov in t.i. uvozom zdravnikov iz drugih dr`av. Amandma ni bil sprejet, saj so poslanci vladnih strank zagotavljali, da so `e z amandmajem odbora dr`avnega zbora za {olstvo, ki ni jasno izra`al namere o ustanovitvi medicinske fakultete, posku{ali zapisati to v program. Zanimivo bo sedaj spremljati postopke ustanovitve fakultete, glede na vse obljube, ki so bile dane v razpravi. SDS pa bo {e naprej te`ila za ~im hitrej{im in kakovostnej{im izobra`evanjem lastnega kadra na podro~ju medicine. Pred skoraj enim letom je skupina poslancev SDS s prvopodpisanim Janezom Jan{o vlo`ila v postopek predlog sprememb in dopolnitev pomorskega zakonika. Dr`avni zbor je po skraj{anem postopku na 13. seji sprejel predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah pomorskega zakonika. To je prvi zakon, ki ga je na predlog SDS sprejel dr`avni zbor v tem mandatnem obdobju. S sprejetjem tega zakona je omogo~eno po predhodnih soglasjih plutje plovil na jedrski pogon v na{em morju, kar je pomembno za vklju~itev Slovenije v NATO. Janez Jan{a je ob obravnavi predloga zakona v razpravi poudaril, da s spremembo Pomorskega zakonika ne uvajamo prostega re`ima vplutja tujih voja{kih jedrskih in drugih ladij v slovenske teritorialne oziroma notranje vode. [e vedno je za prihod vsake jedrske ali nejedrske voja{ke ladje v slovenske vode potrebno eksplicitno posami~no dovoljenje za vsak primer. Poslanska skupina SDS je nasprotovala tudi sprejemu predloga Zakona o sistemu pla~ v javnem sektorju v prvi obravnavi. Predlog zakona ni usklajen s socialnimi partnerji, kar je klju~no pri sprejemu zakona s tovrstno vsebino. Zakon namesto re{itev pu{~a odprtih mnogo vpra{anj, ki lahko zaposlenim v javnem sektorju povzro~ijo mnoge te`ave in je zato nepopoln. Zakon je po mnenju poslanske skupine slabo pripravljen, na kar je opozoril tudi sekretariat za zakonodajo dr`avnega zbora. Resda je podro~je pla~ izredno zapleteno, Ob~an - 27. marec 2002 vendar se ga na na~in, kot se ga je lotila sedaj po tolikih letih vlada, ne da re{evati oz. urediti. Kljub mnogim pripombam in sprejetim sklepom je bil zakon v prvi obravnavi sprejet. V poslanski skupini Socialdemokratske stranke smo podprli predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa, ker odpravlja nelogi~en in ne`ivljenjski na~in pridobivanja vozni{kega dovoljenja za voznike kategorije A, to je voznike motornih koles. Z zakonom se odpravlja dolo~ilo, ki od voznika kategorije A zahteva opravljanje izpita vsaki dve leti, skupno pa trikrat od 16. do 20. leta. Zakonski predlog sledi evropski direktivi, ki postavlja omejitev za vo`njo motornih koles v povezavi z razmerjem mo~i motorja proti te`i motorja, osebam nad 21 let pa omogo~a pridobitev vozni{kega dovoljenja brez omejitev. Odprava omejitev je pogojena s posebnim programom prakti~nega usposabljanja, ki je prilagojen vo`nji motornih koles z ve~jo mo~jo. Prav zaradi tega {e posebej podpiramo to novelo zakona, ker uvaja bistveno novost v na{em prostoru, to je uvedbo posebnega prakti~nega usposabljanja za prvo kategorijo voznikov motornih vozil v Republiki Sloveniji, kar je v skladu z evropskimi direktivami in kar je, po na{em prepri~anju, izjemnega in klju~nega pomena za izbolj{anje varnosti v cestnem prometu. Na~elo, ki je zapisano v 5. ~lenu omenjene novele zakona in ki popravlja 124. ~len osnovnega Zakona o varnosti cestnega prometa, je prvi korak, ki pri voznikih motornih koles uvaja poseben prakti~ni del priprave vozni{kega izpita za vo`njo motornih koles v primeru opustitve omejitve pri 21. letih. Prepri~ani smo, da je ta novost nujna, dobrodo{la in da je tudi v skladu z nacionalnim programom varnosti cestnega prometa v Republiki Sloveniji. Prepri~ani smo tudi, da je dosledno izvajanje tega na~ela, zapisanega v 5. ~lenu zakona, pogojeno tudi s pripravo ustreznih poligonov in ustreznih kadrov, ker bomo le na ta na~in lahko prepre~ili {tevilne tragedije, ki se dogajajo na slovenskih cestah in ki so {e posebej prisotne pri najbolj rizi~ni skupini voznikov, to je pri voznikih motornih koles. Menimo, da je sprejem zakona logi~en odgovor dr`avnega zbora na pove~ano {tevilo voznikov motornih koles. Dol`ni smo poskrbeti za to, da se prakti~no usposabljanje za voznike motornih koles in voznike vseh kategorij motornih vozil ~im prej uvede v prakso. Prav tako podpiramo tudi tisti del zakona, ki omogo~a obratovanje turisti~nih vlakov z dvema ali ve~ vagoni. Vse lokalne posebnosti (v smislu omejevanja konkurence) je po na{em mnenju mogo~e urediti z ob~inskimi odloki. To je treba urediti, ker so turisti~ni vlaki v ve~ih obmo~jih v Sloveniji pomembna turisti~na pridobitev in na~in, kako iz turisti~nih centrov in turisti~nih krajev odpraviti promet, odpraviti zagato z mirujo~im prometom in s parkiranjem ter na ta na~in izbolj{ati prometno varnost. Ob zaklju~ku seje je bil sprejet tudi te`ko pri~akovani Zakon o ukrepih za odpravo posledic, prepre~itev {irjenja in ustalitve zemeljskih plazov ve~jega obsega. V poslanski skupini smo z nekaterimi dopolnili, ki smo jih vlo`ili, zakon podprli in s tem omogo~ili ~imprej{njo odpravo posledic. Franc Puk{i~ ZANIMIVOSTI ZA @ENSKE PROGRAM POKLICNEGA UVELJAVLJANJA @ENSK V Evropi in tudi pri nas se `enske sre~ujejo s specifi~nimi problemi, kar pomeni, da jih je med brezposelnimi vse ve~, sre~ujejo se s specifi~nimi omejitvami pri zaposlovanju, pa tudi vedno novimi omejitvami in problemi, ki izhajajo iz preoblikovanja storitvenega sektorja ter sprememb na podro~ju socialnih in drugih storitev. S podobnimi, ~e `e ne ve~jimi problemi, se sre~ujejo tudi `enske v Podravski regiji, {e posebej pa se to odra`a pri `enskah na pode`elju. Skrb vzbujajo~i podatki `e sami po sebi narekujejo iskanje re{itev za izbolj{anje polo`aja `ensk. V ta namen je bil v Sloveniji v letu 2000 vzpostavljen program: Spodbujanje poklicnega uveljavljanja `ensk. Glavni cilj programa je ustvarjanje pogojev za poklicno uveljavitev `ensk ob upo{tevanju njihovih specifi~nih potreb in mo`nosti. Skozi uresni~evanje programa bo zagotovljeno kvalitetnej{e poklicno uveljavljanje `ensk in bolj{e zaposlitvene mo`nosti, s ~imer se bo izbolj{al tudi njihov ekonomski in socialni polo`aj. PREDSTAVITEV PROGRAMA Program poklicnega uveljavljanja `ensk ali na kratko PU@ izvajajo po celi Sloveniji. Vodi ga 28 izku{enih predstavnic. Za Podravsko regijo so izbrane naslednje predstavnice: - Dragomira Zelenik, VITA, za pode`elje, Simona Ka{man, ZRSZ Bistra Ptuj, za podjetnice, managerke, Franja ^eh, Animacija Ptuj, za podjetnice in brezposelne `enske, Sonja Golc, Halo, za pode`elje, Zlatka Zastavnikovi~, Ekonomski in{titut Maribor, za podjetnice, managerke, {tudentke, brezposelne in Darinka Le~nik, FITTO Maribor, za zaposlene `enske in invalidke. Ob~an - 27. marec 2002 Program je in bo zastavljen tako, da bodo aktivnosti »pisane na ko`o« `enskam. To pomeni, da ukrepov in aktivnosti ne bodo pripravili »na vrhu« in jih nato ponudili `enskam, pa~ pa jih morajo pripraviti `enske same. Le tako bodo sredstva, ki bodo na razpolago za poklicno uveljavitev `ensk, uporabljena tako, da bodo dala rezultate. Zato `elimo, da se ~im ve~ `ensk vklju~i v pripravljalne aktivnosti. TEMELJNE AKTIVNOSTI V OKVIRU PU@ Najpomembnej{e aktivnosti programa bodo usmerjene v zagotavljanje novih prilo`nosti za poklicno uveljavljanje `ensk. Med drugim temeljijo tudi na vse ve~jem uveljavljanju novih oblik zaposlovanja (npr. delo na domu, delo na daljavo ipd.). Na pode`elju mora biti poudarek na razvoju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Prepri~ani smo, da bo sedaj, ko je mogo~e registrirati celo vrsto dopolnilnih dejavnosti, marsikatera `enska na{la svojo poklicno uveljavitev prav v dopolnilni dejavnosti. Dokaz za to je prva skupina `ensk iz ob~ine Trnovska vas, ki so se `e za~ele pripravljati na dopolnilno dejavnost: ro~na dela. V Slovenskih goricah `elimo organizirati center PU@, ki bo skrbel za osve{~anje, motiviranje ter informiranje `ensk, za ugotavljanje, odpiranje in spremljanje novih zaposlitvenih prilo`nosti za `enske, predvsem pa za stalno izobra`evanje, usposabljanje, motiviranje in opogumljanje `ensk za na~rtovanje in uresni~evanje poklicne kariere. Aktivnosti za iskanje primerne lokacije in ob~inske podpore za ustanovitev takega centra so `e v teku. KDO SE LAHKO VKLJU^I V PU@? KOMU JE PU@ NAMENJEN? Poudarek aktivnosti, ki se bodo izvajale v programu, bo namenjen naslednjim skupinam `ensk: - delujo~im podjetnicam oz. obrtnicam, - brezposelnim `enskam, - `enskam s pode`elja, - dijakinjam in {tudentkam (oz. `enske v starosti do 30 let). Predvsem pa bo program PU@ namenjen naslednjim skupinam `ensk: - `enskam z ni`jo stopnjo izobrazbe, - `enskam samohranilkam, - `enskam, starim nad 40 let, ki se `elijo poklicno uveljaviti. Na koncu naj zapi{emo, da aktivnosti PU@ niso v nasprotju z aktivnostmi dru{tev kme~kih `ena. Nasprotno. Aktivnosti PU@ so namenjene VSEM `enskam, in se nana{ajo tudi na kme~ke `enske. Po dogovoru s Kmetijsko svetovalno slu`bo, ki tudi sodeluje pri pripravi aktivnosti PU@, se aktivnosti samo dopolnjujejo, nikakor se ne izklju~ujejo. @ENSKE, ^E VAM JE PROGRAM ZANIMIV, ^E IMATE KAK[NO IDEJO, @ELJO ALI PREDLOG, ^E SE @ELITE PRIKLJU^ITI @E DELUJO^I SKUPINI, VAS VABIMO, DA SE NAM PRIDRU@ITE, DA BOMO SKUPAJ PRIPRAVILE TAK[EN PROGRAM, KI NAM BO VSEM PRINESEL NEKAJ KORISTNEGA IN DOBREGA. ZA TO NI TREBA DRUGEGA, KOT DA NAS POKLI^ETE NA TEL. 450-60-80 (VITA). Kooperativa Vita 3 OZ KORK DESTRNIK VELIKA DRU@INA Krajevna organizacija Rde~ega kri`a Destrnik deluje kot velika dru`ina. Vrednost velikih dru`in pa je prav v tem, da je v njih ve~ prisr~nega ozra~ja, veselja, spo{tovanja, ve~ ljubezni in odprto srce za slehernega, ki je v stiski. Dru{tvo {teje 278 ~lanov. V nedeljo, 10.3.2002, so se zbrali na rednem ob~nem zboru v Gosti{~u Grozl. V letu 2001 so izvajali naloge, ki so jih na~rtovali v programu dela, pa tudi naloge, ki jim jih je zastavila Obmo~na zveza Rde~ega kri`a Ptuj. Izvedli so ob~ni zbor, podelili priznanja, zna~ke in plakete krvodajalcem. Uspelo jim je pridobiti 7 novih ~lanov. Veliko pozornosti so posvetili spremljanju socialnih razmer v dru`inah in pri posameznikih. OZRK Ptuj je na{im ob~anom namenila 60 enotnih prehrambenih paketov pod sloganom Nikoli sami in sredstva pod sloganom Sosed sosedu. Odbor je z veliko mero odgovornosti izdelal seznam socialno ogro`enih dru`in, posameznikov, ostarelih in osamljenih ob~anov, invalidov in otrok. Vsem ne morejo pomagati, zato se vedno soo~ajo z dilemo, kdo je tisti, ki pomo~ potrebuje bolj kot ostali. Pri delu so se opirali na mnenja oz. predloge ~lanov odbora, ki so zadol`eni za posamezne vasi, in predloge socialne slu`be na O[ Destrnik. ^lani odbora so najmanj dvakrat letno ob razli~nih prilo`nostih obiskali bolne in osamljene, vsak v svojem okolju pa nudili sosedsko pomo~ ostarelim. V skrbi za so~loveka so opravljali meritve krvnega tlaka – opa`ajo, da obisk meritev upada, smatrajo, da je vzrok temu zdravnik v doma~em okolju, veliko ~lanov pa ima merilce tlakov tudi doma. Realizirane so bile krvodajalske akcije – uspelo jim je pridobiti nekaj krvodajalcev, ki so dragoceno teko~ino darovali prvi~. Organizirali so pou~no ekskurzijo po Koro{ki. Zahvaljujejo se za pomo~ in razumevanje vsem, ki na kakr{en koli na~in pomagajo OO SDS DESTRNIK LETNA KONFERENCA pri uresni~itvi programa dela njihovega humanitarnega poslanstva. Izvajanje osnovnega programa jim omogo~ajo prispevki, zbrani s pomo~jo koledarjev, ~lanarine in donatorstva ter sredstva Ob~ine Destrnik. V lanskem letu so 292.559 tolarjev namenili za pomo~ dru`inam ob elementarnih nesre~ah. Vsako leto v Sloveniji daruje kri 100.000 ljudi, to pomeni cca. 300 ljudi na dan. Te {tevilke nas uvr{~ajo med najbolje organizirane dr`ave v krvodajalskih akcijah. Ponosni so na 53 krvodajalcev v svojem dru{tvu. Tem posku{ajo vsaj enkrat letno na rednem ob~nem zboru izkazati posebno pozornost s priznanji, zna~kami in plaketami. Letos so priznanja prejeli ~lani, ki so ve~krat darovali kri: -5 x darovali kri: Milena Mur{ec, Bo`a Megli~, Du{an Samec, Mirko Lovrec, Milena Ozvati~, -10 x: Milena Ozvati~, -15 x: Igor An`el, Ivan Malek, Anton Zelenik, Jo`e Horvat, -20 x: Jo`ica in Franc Kukovec, Marjan Lenart, Ivanka Muraj, Silva Simoni~, -25 x: Ivanka Muraj, -30 x: Ivanka Muraj, Marjan Kokol, Sre~ko Puk{i~, -35 x: Janez Gori~an, -40 x: Franc Raj{p in -50 x je kri daroval Janez Mur{ec. Vsi, ki ste pripravljeni pomagati bolnim, ponesre~enim ali komaj rojenim se lahko udele`ite krvodajalske akcije, ki bo 2. aprila. Za dodatne informacije se lahko obrnete na go. Gero Poli~. Letni delovni na~rt KORK Destrnik za leto 2002 obsega stalne in ob~asne naloge. Stalne naloge: sodelovanje z OZRK Ptuj, sodelovanje z Ob~ino Destrnik in odgovornimi za podro~je dela RK, sodelovanje z dru{tvi in organizacijami v kraju, skrb za pridobivanje novih ~lanov, vklju~evanje mladine v vrste RK, nevsiljiv na~in prena{anja izku{enj na mlaj{e, redno spremljanje socialnih razmer na terenu (brezposelnost, ste~aji podjetij), pomo~ dru`inam in posameznikom (v okviru mo`nosti), pomo~ ob~anom v primeru naravnih in drugih nesre~, sosedska pomo~ starim, bolnim in osamljenim, skrb za zagotavljanje sredstev za izvajanje osnovnega programa, propagiranje, vzpodbujanje in organiziranje krvodajalskih akcij, merjenje krvnega tlaka, izobra`evanje ~lanov odbora, skrb za rekreacijo in ob~asne naloge: spremljanje prapor{~akov s praporjem, finan~na pomo~ u~encem iz socialno ogro`enih dru`in ter ostarelim in osamljenim ob~anom. Gostje so v svojih govorih poudaril afero v RK Slovenije. Menijo, da ni treba, da bi bili ~lani KORK Destrnik prizadeti, saj to, kar delajo, delajo s srcem in za dobro ljudi. Hkrati pa upajo, da dogajanje ne bo vplivalo na zmanj{anje {tevila krvodajalcev. V dru{tvu so izbrali tudi novo predsednico Kavdijo Sluga, blagajnika Marjana Ozvati~a in prapor{~aka Slavka ^ernivca. Ob~nega zbora so se udele`ili tudi: ga. Zalika Obran, predsednica OZRK Ptuj, ga. Anica Kozoderc, sekretarka OZRK Ptuj, Franc Puk{i~, `upan in poslanec, Branko Zelenko, pod`upan, predstavniki O[ Destrnik, drugih dru{tev in dru{tev RK (Rogoznica in Trnovska vas). Lepo nedeljsko popoldne so zbranim popestrili u~enci O[ Destrnik in ljudske pevke TD Destrnik. Tekst in foto: Nata{a @i`ek V petek, 1. marca, so se v gosti{~u Lacko na Drstelji na 8. letni konferenci zbrali ~lani in simpatizerji OO SDS Destrnik. Poro~ilo o delu odbora je podal predsednik OO SDS Ven~eslav Kramberger. Povedal je, da so v letu 2001 izvajali naloge, ki so si jih zadali na lanski konferenci. Program dela so realizirali v celoti. V programu dela za letos so si zadali pripravo 8. majskih iger – izkupi~ek namenijo v dobrodelne namene, priprave na volitve, ve~ ~asa bodo posvetili delu z mladino. O aktualnih politi~nih dogodkih so spregovorili Du{an Strnad, glavni tajnik SDS, Milan Petek, predsednik Ptujske regijske koordinacije SDS, Jo`e Jerov{ek, poslanec v DZRS, Miroslav Luci, ~lan izvr{ilnega odbora stranke in podpredsednik sveta SDS in dr. Milan Zver, predsednik sveta SDS. Nata{a @i`ek 4 Ob~an - 27. marec 2002 Leto VII, {tevilka 3 27. marec 2002 VSEBINA 1. RAZPIS 3. SKLEP za zbiranje predlogov za priznanja Ob~ine Destrnik o izvajanju dejavnosti odvajanja in ~i{~enja komunalnih odpadnih in padavinskih voda na obmo~ju ob~ine Destrnik 2. RAZPIS za dodelitev sredstev za ~i{~enje kmetijskih zemlji{~ v ob~ini Destrnik v letu 2002 1. Na podlagi 5. ~lena Statuta Ob~ine Destrnik (Uradni vestnik Ob~ine Destrnik, {t. 1/99) ter Odloka o priznanjih Ob~ine Destrnik (Uradni vestnik Ob~ine Destrnik {t. 4/99) Komisija za priznanja Ob~ine Destrnik objavlja RAZPIS za zbiranje predlogov za priznanja Ob~ine Destrnik 1. Priznanja Ob~ine Destrnik so: - naziv ~astni ob~an - plaketa Ob~ine Destrnik - priznanje Ob~ine Destrnik 2. Pogoji za dodelitev priznanja: Naziv ~astni ob~an se lahko podeljuje ob~anom in drugim dr`avljanom Republike Slovenije, pa tudi dr`avljanom drugih dr`av, ki imajo posebne zasluge za napredek znanosti, umetnosti in kulture ter za druge izjemne dose`ke. Plaketa Ob~ine Destrnik je najvi{je ob~insko priznanje. Podeli se lahko posameznikom, delovnim skupinam, podjetjem ter drugim organizacijam in skupnostim za `ivljenjsko delo oziroma za izjemne uspehe na posameznih podro~jih `ivljenja in dela, ki prispevajo k nadaljnjemu razvoju in ugledu Ob~ine Destrnik. Priznanje Ob~ine Destrnik se lahko podeljuje posameznikom, delovnim skupinam, podjetjem in drugim organizacijam za izjemne dose`ke na posameznih podro~jih dela. 3. Postopek podeljevanja: Predloge lahko podajo posamezniki, podjetja, zavodi, politi~ne in druge organizacije in skupnosti, dru{tva ter organi lokalnih skupnosti. Predlogi morajo biti pisno utemeljeni in obrazlo`eni. 4. Komisija za priznanja bo predloge zbirala do Ob~an - 27. marec 2002 ponedeljka, 06.05.2002. Predlogi se oddajo na sede`u Ob~ine Destrnik (Vintarovci 50, 2253 Destrnik). 5. Komisija bo zbrane predloge prou~ila, Ob~inski svet Ob~ine Destrnik pa bo sprejel sklep o podelitvi priznanj, ki bodo podeljena na ob~inskem prazniku 26.05.2002 v Destrniku. Datum: 14.03.2002 [tev.: 032-04-2/2002-2 @upan Ob~ine Destrnik: Franc PUK[I^, s.r. 2. Ob~ina Destrnik na podlagi 3. t~ 6. ~lena Statuta Ob~ine Destrnik (Uradni vestnik Ob~ine Destrnik, {t. 1/99) objavlja: RAZPIS za dodelitev sredstev za ~i{~enje kmetijskih zemlji{~ v ob~ini Destrnik v letu 2002 1. SPLO[NI POGOJI: I. Za dodelitev sredstev lahko zaprosijo fizi~ne osebe - dr`avljani RS, ki se ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo in imajo pridelovalne povr{ine v ob~ini Destrnik. Upravi~enci morajo sredstva investirati na obmo~ju ob~ine Destrnik. II. Informacije v zvezi z razpisom dobijo prosilci na Ob~ini Destrnik, telefon 02/752-0900 vsak delovni dan (razen torka) od 8.00 do 12.00 ure, v sredo do 16.00 ure. Razpisno dokumentacijo interesenti dvignejo v sprejemni pisarni Ob~ine Destrnik. III. Vlogo za dodelitev sredstev za ~i{~enje kmetijskih zemlji{~ po tem razpisu vlagatelji naslovijo: Ob~ina Destrnik, Vintarovci 50, 2253 Destrnik, s pripisom »RAZPIS ZA ^I[^ENJE KMETIJSKIH ZEMLJI[^ – 2002«. Vlagatelj zahtevka s svojim podpisom jam~i za resni~nost in pravilnost v zahtevku navedenih podatkov. Obravnavane bodo samo popolne vloge. Prepozno dospelih vlog ne bomo obravnavali. 2. VSEBINA RAZPISA: Razpisana sredstva za ~i{~enje kmetijskih zemlji{~ hribovitih in gri~evnatih predelov v ob~ini Destrnik v letu 2002 se zagotovijo v prora~unu Ob~ine Destrnik za leto 2002 v vi{ini 4.500.000,00 SIT - v obliki regresa. 3. NAMEN IN POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV: Namen ukrepa: ~i{~enje hribovitih in gri~evnatih predelov ob~ine - namenjenih zasaditvi z vinsko trto. Vi{ina regresa: Znesek regresa je do 130,00 SIT na sadilno mesto. Pogoji za pridobitev sredstev: - pridelovalec mora biti vpisan v register pridelovalcev grozdja in vina ter mora redno pripravljati pridelek; - vinogradniki, ki so se za~eli s to dejavnostjo ukvarjati na novo in {e niso vpisani v register pridelovalcev grozdja in vina, lahko predlo`ijo odlo~bo o dovoljenju zasaditve oziroma obnovo vinograda in vlogo za vpis v register pridelovalcev grozdja in vina. Pridelovalec je dol`an v roku 14 dni po prejemu odlo~be o vpisu v register pridelovalcev grozdja in vina, najkasneje pa v roku 3 mesecev, le to predlo`iti razpisniku (Ob~ini Destrnik). V kolikor tega ne boste storili, bomo {teli, da ne izpolnjujete pogojev za dodelitev sredstev in boste dol`ni vrniti prejeta sredstva s pripadajo~imi zakonitimi obrestmi. - pozitivno mnenje obmo~nega, za vinogradni{tvo specializiranega, kmetijskega svetovalca; - navedba parcelne {tevilke zemlji{~a, katastrske ob~ine, povr{ine, na kateri se izvaja ukrep. 4. ROK ZA VLO@ITEV ZAHTEVKOV: Rok za vlo`itev zahtevkov za dodelitev sredstev je do 30.04.2002 do 12.00 ure. 5 5. ODOBRITEV SREDSTEV: 3. Odobrena sredstva bodo nakazana upravi~encem odvisno od finan~nih zmo`nosti ob~inskega prora~una. 6. KONTROLA PORABE SREDSTEV: Namensko porabo sredstev bo preverjal Odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem Ob~ine Destrnik. [tev.: 20-8/ 2002 Datum: 19.03.2002 @upan Ob~ine Destrnik: Franc PUK[I^ s.r. Na podlagi 5. ~lena Uredbe o poslovanju organov javne uprave z dokumentarnim gradivom (Uradni list RS, {t. 91/01) in 29. ~lena Statuta Ob~ine Destrnik (Uradni vestnik Ob~ine Destrnik {t.1/99) je `upan ob~ine Destrnik sprejel SKLEP o uradnem elektronskem po{tnem naslovu ob~inske uprave Destrnik 1. ~len Ob~inska uprava Ob~ine Destrnik uradno posluje z elektronskim po{tnim naslovom, ki se glasi: obcina.destrnik@destrnik.si. 2. ~len Sporo~ila, prejeta na navedeni naslov v prvem ~lenu tega sklepa, redno pregleduje in sprejema sprejemna pisarna Ob~inske uprave Ob~ine Destrnik. 3. ~len Ta sklep za~ne veljati z dnem podpisa `upana in se objavi v Uradnem vestniku Ob~ine Destrnik. Destrnik, dne 18.3.2002 @upan Ob~ine Destrnik: Franc Puk{i~, s.r. 21. OZ TURISTI^NEGA DRU[TVA DESTRNIK IZVOLILI NOVO VODSTVO Dru{tvo je v zadnjih letih do`ivelo pravi razcvet, saj ima sodobno opremljen turisti~ni dom, sodeluje skoraj na vseh prireditvah v ob~ini in izven nje in je dober turisti~ni predstavnik slovenjegori{kih gri~ev. Za to pa je v veliki meri zaslu`en Ivan Zorec, ki mu ni zmanjkalo elana. Po za turisti~no dru{tvo pomembnem letu, ko so praznovali svojo 20 - letnico obstoja, so se ~lani sestali v soboto, 16.marca 2002, na 21. ob~nem zboru. ^lani turisti~nega dru{tva so bili delovni skozi celo leto. Najprej so kurenti pri~eli preganjati zimo, v marcu so ob dnevu `ena pripravljali aran`maje, ljudske pevke so nastopale na ve~ih prireditvah v ob~ini, organizirali so spomladansko ~istilno akcijo – ureditev okolice doma, 4. blagoslov konjev, kolesarjenje po vinsko – turisti~ni cesti na obmo~ju ob~ine Destrnik, goste na ob~inskem prazniku pogostili z dobrotami iz kru{ne pe~i, organizirali kolesarjenje po vinsko – turisti~ni cesti na obmo~ju ob~in Destrnik, Trnovska vas in Vitomarci, sledil je kme~ki praznik. Praznovanja svoje 20 letnice so se lotili zelo previdno in organizirano. Povorka je presegla vse dosedanje, saj so v njej sodelovali va{~ani vseh 17-ih destrni{kih vasi. Ponosni so tudi na za{~itni znak dru{tva, ki so ga prav tako predstavili na kme~kem prazniku. Ta dan ste si lahko v prostorih gasilskega doma ogledali tudi razstavo, s katero so Danica Pernat, Janja Kogej in Franc Bren~i~ izvirno prikazali notranjost kme~ke hi{e in dvori{~e. Po kme~kem prazniku so organizirali {e martinovanje in zaklju~ek leta. 6 Besede gostov so si bile nekako enotne. Priznavajo, da je dru{tvo doseglo nek “nivo”, ki ga je treba samo nadgrajevati. Ob prizadevnih ~lanih in pravilnem pristopu k razvoju verjamejo, da jim bo to tudi uspelo. Poudarjen je bil predlog, da je treba v dru{tvo pridobiti mlade. Izvolili so tudi novo vodstvo in organe dru{tva. Upravni odbor {teje 11 ~lanov: Danica Pernat, predsednica, Ivan Zorec, podpredsednik, Marjan Lovrec, tajnik, Kristina Hauptman, blagajni~arka, Franc Fridl, gospodar, Jo`ica Ko{ar, hi{nica, Sre~ko Ko{ar, prapor{~ak, Marija Voda, predstavnica ljudskih pevk, Anton Sever, predstavnik kurentov in ~lana Franc Bren~i~ in Marija Fridl. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Marjan Zelenik, Sre~ko Puk{i~ in Sre~ko Arnu{, za disciplinsko razsodi{~e pa Otmar Simoni~, Janez @ampa in Jo`ica Horvat. Program, ki si ga ~lani zastavljajo v tem letu, je kar ob{iren. Izpeljali bodo vse prireditve, ki so `e tradicionalne, nadaljevali bodo z ureditvijo notranjih prostorov, manj{e pisarne in v kletnih prostorih z ureditvijo prostora, ki bo namenjen za garderobe, za orodje priro~no skladi{~e. Organizirati `elijo dru`enja v obliki razli~nih delavnic, na za~etku vsaj enkrat na mesec. - Ob petkih - mlaj{i in mladina: literarni in likovni kro`ki, razli~ni te~aji (pletenje iz {ibja, li~ja, oblikovanje iz gline). Organizirali bi izbor najbolj{ega izdelka, ki bi slu`il kot spominek turisti~nega dru{tva, in podelili ustrezne nagrade. - Ob sobotah - starej{i: pozimi razli~na predavanja o zeli{~ih, kuhanje ~ajev, stari obi~aji (vklju~iti folkloro, ljudske pevke), izdelovanje ro`, povabili bi sosednja dru{tva na klepet ob kavi – razli~ne teme. V toplih mesecih pa bi se lahko dru`ili na prostem (balinanje, kolesarjenje, pikniki…). -Ob nedeljah: prodaja kme~kih doma~ih izdelkov na tr`nici pred turisti~nim domom: gibanice, sve`e in suho sadje, med, kis, olje, zelenjava, jajca, jabol~nik, vino, `ganje, zaseka, meso iz tunke, kruh, poga~e, orehi, krompir, gobe, ocvirki, marmelade, siri… Privabiti `elijo nove ~lane in kmetije, ki bi na tej tr`nici prodajali, in bi se specializirali za posamezne proizvode. Te proizvode in ekolo{ko tr`nico bi tudi ustrezno predstavili ob razli~nih prireditvah. Pripravili bodo koledar prireditev, ki se bodo dogajale ~ez celo leto, in ga razdelili ~lanom, nabavili enaka obla~ila, ki bi jih nosili ~lani TD ob prireditvah - da bi bili razpoznavni, natisnili bodo razglednice in dopolnili ob~insko zlo`enko z listom turisti~nega dru{tva. Trudili se bodo za ohranitev starih obi~ajev in navad (~rna kuhinja, vini~arije, klet z arhivom za vse vinogradnike, obnova leni{nice, statve, lan in izdelki iz lanenega blaga, razli~ni prti~ki, blazinice, polnjene s plevami). Stare obi~aje bi najprej predstavili v TD, nato na posameznih kmetijah. Zamisli je kar nekaj, razmislite sami in se odlo~ite, morda se bo v tem programu videl marsikdo, va{ega sodelovanja pa bodo v turisti~nem dru{tvu {e kako veseli. Dvajset let je lepa doba, pa vendar ~e dolgoletni ~lani v delovanje in obstoj dru{tva ne bi vlo`ili svojega truda, dru{tvo morda ne bi doseglo tak{nega nivoja. Odlo~ili so se, da tem ~lanom podelijo naziv ~astnega ~lana dru{tva. To so: Otmar Simoni~, Janez @ampa, Janko Kramberger, Feliks Majeri~, Franc Murko st. in Janez Vajt. Tekst in foto: Nata{a @i`ek Ob~an - 27. marec 2002 V^ERAJ IN DANES ENEGA KMETA IN KMETICE »NEGDA TEH STRAHOV BILO« Uvodne besede Zalo`ba Kme~ki glas `e deseto leto izdaja zbirko Glasovi. To so knjige oziroma zapisi bajk, pripovedk, dogodiv{~in, vra`, vsakdanjih zgodb, legend, strahov iz vse Slovenije. Re~eno mi je bilo, naj Slovenske gorice »popi{em« jaz. Tako hodim po terenu in snemam, poslu{am, zapisujem pripovedi. Predvsem pa – u`ivam. Tekam za repom ~asa; z umiranjem starih ljudi izgineta tudi védenje in znanje. Najbolj{i pripovedovalci so ravno stari ljudje – ti najve~ vedo. Najve~ja zahvala, da vse to (in {e ve~) ostane zapisano in na voljo na{im zanamcem, gre njim. Dokaz, da smo imeli in imamo bogato ustno dedi{~ino. Z objavljanjem zgodb, ki bodo sledile, hkrati prosim tudi vse starej{e ob~ane (zbiram tudi po Cerkvenjaku, Trnovski vasi, Vitomarcih, Jur{incih), ki so mi pripravljeni povedati kaj o svoji preteklosti, da mi to sporo~ijo. Hvala tistim informatorkam in informatorjem, ki so mi `e pripovedovali – saj veste, katere zgodbe so va{e. Vi ste tisti, ki knjigo ustvarjate, jaz samo pridno zapisujem. Strah Mojega o~eta je bilo kot otroka stra{no strah iti ~ez pokopali{~e v Trnovski vasi. To je blo pono~i, te pa dedek pravi: »Grema ze ~ez pokopali{~e.« Moj o~e pa pravi: »Ne ne, joj, to pa ne!« »Ja zakaj ne?« »^e pa tan stra{i!« »Ja kaj stra{i?« »Poj, pa bo{ vida.« Greta, veter je fejst pihal. Ze pa so bli toti `elezni kri`i pa tote table. Ze pa, kak je veter pihal, tak je ru`lo; ena je bla taka {tima, druga je bla taka {tima. »Joj, pa nemo {o dale, grema nazaj!« »Poj, pa mo ti pokaza, ke stra{i! Ze ~üje{ toti glas?« »Ja.« O~e je reka, da ga je bilo tak strah, da se je skoro podelal v hla~e. Prideta do tiste table, pravi dedek sinu: »Glej toto tablo, vidi{; kak miga?« »Ja, vidim.« »Vidi{, kak zvoni to pa ru`i? To je toti strah, ke po britifi ru`i.« Je reka o~e, da ga od tistega cajta nikol ve~ ne blo strah. Ze mo ti jas eno poveda. Pred leti negda, smo kunje meli doma. Pa je reka Fran~ek: »Pridi, ma kuja podkovala.« Pa je bla ura `e negi devet. Fertik naredima. Kuja jezdin domu, ridem na pu {ume, kurba, kujn Ob~an - 27. marec 2002 ni hteja iti domu. Tak norta do {ume, pa naze! Obrna, pa kar naze. Samo jas nisen vida ni~! Obrne se kujn nazaj, pa doj po vratnikih, pa na vejko cesto. ^e nehta iti kujn po {umi. Te pa sen {o gledat drugo jutro, ~e bi ke blo. Jebenti boga isusovega, ~e se ne bi za grive dr`a, kuj bi me zgüba! Tak je {iba, pa samo ene stu metrov. Pa sen v {umi preseda, ve{ koliko, pa nikdar ni~ vida! Da sen si po ten lase bo`a, pa gleda, ~e man lase na glavi al ne. ^isto sen bija trezen. Pa gren ob pol enih domu, od ene punce. Pa doj en klanec, pa si mislin ze, porka madona, ne{e gre prta meni, jas pa domu ob pol enih. Pa vidin, da gre proti meni, pa pozdravim: »Dober ve~er!« Jebenti boga isusovega, nikoga v `ivoti ne! Pred pa tak poleg mene! In jas sen osto s takimi lasi, pokonci do~ gor, jesus, stojin en cajt, ke bi rad z mene! Meja sen en no`ek kre se, vzeja sen tisti no`ek v roke, porka madona, en cajt stojin, `ivegega krsta, dü{e nidri, pred pa poleg mene! Ne ven, sen meja klobuk na glavi al ne, lasi so mi {li pokonci, ravno so stali. Tak ene stu metrof sen se süka pa obra~a, isusa. Dugo sen te ne tja hoda! Kurc gleda, sen reka, ze pa nemo ve~ pono~i hoda, samo podnevi! Moj o~a je tudi prpovedüva. Vjutro gre k rani me{i, malo veter popihna, pa mu potegne klabük z glave. Pa je misla za klabük prjeti, pa je odneslo klabük. Te pa naenkrat dva vejka pesa kak kujna. Tisto odleti, veter neha, sploh ni veda; je reka, da sen meja noge pa lase na glavi. Celi del ~ela je meja trdi, lase pokunci, te se malo pogladi, pa gre naprej. Tisto mine, pa je tak {o napre. Pa je reka, da se nigdar ni ve~ v tisto smer podo. Negda teh strahov bilo. bej`ati. Jas {e malo stojin, te pa za jim, kam leti{. Benti boga isusovega, pa kdo je to?! Lü~ je bila `e ~isto poleg naji, lü~ sen `e meja pred sebi, pa {e nikoga nisem vida, pa ne ~üja. Ne{e prava, da bi to ble mu`avenske lü~i. Je reka ovi, da nemre ni~ gu~ati, taka sila mu je bila. Tisto {lo pol mimo mene, pa za ovim. Te pa je {e mene strah ratalo, da sen ovega vida. Ke mo ze nareda, pa krav sma ne na{la tam noter. Tak sma se pol drla, te so pri{li tisti, ki so {e krave iskali. @ivadi pa tisti ve~er sploh nismo na{li! Sploh nisen pret registrira. Da pa sen vida, da to nega heca, da si ni{e od ovih ne sveti, te pa sen tudi meja en no`ek, pa sen si misla, jas te bon vreza. Ovi pa dve vüri, tri, sploh si ne doba besede ` jega. Nekan so te lü~i odi{le. To niso letale mühe, ke se meni{, ~e je praf svetlo! Ena je pret vgasnala, ena pa potle. Moj foter in kolega sta hodila k eni punci. Pa prideta do okna, pa je naenkrat letela lu~. Onidva pa sta mislila, da je bija neki pubec. Pa za tistim, za lu~i, je letela v vi{ini ~loveka in se dereta: »Stoj!« Pa sta se drla. Naenkrat pa se lu~ dvigne v lüft. Pa sta ostrmela. Vi{e, vi{e, pa se kolega zadere: Aufbiks!« Lu~ pa dol! Te sta pa tak letela, nesta mela ~asa vrat odpirati. Butnila sta v vrate, ke so pale vrata norta, pa gor v svoje pojstle, pa sta jih {e mela pred o~mi skos. Zbrala in zapisala: Jelka P{ajd EFIN 90. ROJSTNI DAN Na njenem sedanjem domu v Podvincih smo predstavniki DU sv. Urban – Destrnik obiskali na{o ~lanico Efo Murko. @ivi pri h~erki Katici, zetu in vnukinji, ter pravnukinji Ur{ki, ki jo ima zelo rada in u`iva ljubezen svoje prababice. Predstavniki smo ji segli v roki, podarili darilo, za`eleli vse najbolj{e in {e veliko zdravih in sre~nih let med svojimi dragimi. Mnoga leta je `ivela v Vintarovcih, ko pa je pred 15 leti izgubila mo`a, jo je k sebi vzela h~erka Katica. Efa je bila navajena na veliko dru`ino, saj je rodila 15 otrok, 8 jih je `e majhnih umrlo. Ima 15 vnukov in 22 pravnukov. Bila sta vini~arja in iz prihrankov sta si kupila skromen dom. Mo` je hodil v slu`bo na `ago in mlin. Efa pa je trdo delala doma, skrbela za {tevilno dru`ino in {e hodila na “taverhe”. Efa Murko je med najstarej{imi ~lani dru{tva. Ob slovesu smo ji skupaj za`eleli {e na mnoga zdrava leta ter obljubili, da se ob letu znova dobimo, ko bo dopolnila 91. sve~ko. Tekst in foto: Julijana ^ernezel Lu~ Pred leti negda barov~in je krave pasa. Te pa so se napili, pa kraf nega blo, pa vüra pono~i, pa {e krave i{emo. Jebenti boga, dole pa ne{e sveti! Hodita dve taki lü~i. Tak nisoko. Tema, pa tista lü~ pride ~ista blizi, pa {e ni~ ne vidi{! Ke ze? Je reka ovi poleg mene:«Jas mam `e ~isto trdo glavo.« Pa ni~ ne vidi{, nikoga, pa `e ~ista blizi lü~, ze pa je ovi za~eja 7 ZA OBOGATITEV VA[IH JEDILNIKOV VELIKONO^NE JEDI Ker se pribli`ujejo velikono~ni prazniki, sem pripravil nekaj izvirnih jedi in receptov, primernih za ta ~as. Po v~asih dolgem {tiridesetdnevnem postu so se velikono~ne dobrote prilegle najbr` veliko bolj kot danes. Gnjat, {unka, razli~ni drugi deli prekajenega in posu{enega ali razsoljenega mesa, pirhi, potice, razli~ni kruhi in hren so najpogostej{e velikono~ne jedi. JAJCE Najpomembnej{a velikono~na jed je vsekakor jajce – kot podoba rodovitnosti oziroma izvora `ivljenja. Rde~e pobarvana jajca najpogosteje imenujemo pirhi, pisano barvana in poslikana pa pisanice. Jajca kot velikono~no jed kuhamo in ~e `elimo, da bo rumenjak ostal to~no v sredini, jih moramo vsaj prvih nekaj minut kuhanja narahlo me{ati. PREKAJENA [UNKA Prekajeno {unko najpogosteje kuhamo ali pe~emo v testu. Da meso ne bo suho in pusto, moramo {unko primerno skuhati. Najprej jo narahlo operemo v mla~ni vodi in pri sklepu odre`emo kra~o. Oboje damo kuhat v ve~ji lonec ali kozico, prilijemo toliko vro~e vode, da je meso pokrito. ^e je meso zelo slano, lahko med kuhanjem vodo odlijemo, ponovno prilijemo vro~o vodo in kuhamo. [unko s kostjo kuhamo 2 do 3 ure oziroma tako dolgo, da lahko kuhinjske vilice z lahkoto zataknemo do kosti. Po kuhanju {unko v juhi tudi ohladimo; najbolje, da jo v njej pustimo stati kar ~ez no~. Ptav tako kuhamo tudi druge prekajene, posu{ene ali razsoljene mesnine, ki jih pripravljamo za veliko no~. Prekajenih kosov mesa, ki jih ponudimo najpogosteje hladne, ne smemo skuhati premehko. Ohlajamo jih v juhi, da ostanejo ~im bolj so~ni, ko jih jemo. [unki in drugim prekajenim kosom mesa pri kuhanju ne 8 dodajamo dodatkov, da ohranimo naravno aromo in okus mesa. Juha, ki nam ostane od kuhanja {unke, uporabimo za ri~et, fi`olovo ali krompirjevo juho itd. Nekateri {unko pred kuhanjem namakajo v hladni vodi, da po kuhanju ni preve~ slana. Kuhat jo lahko damo v mrzlo ali vro~o vodo. Sve`e prekajeno {unko damo kuhat zmeraj v vro~o vodo, da ostane ~im bolj so~na. Suho {unko pa lahko damo kuhat v mrzlo vodo in ostala bo so~na. [unko lahko po kuhanju tudi du{imo. Do polovice jo skuhamo, nato jo vzamemo iz posode, odstranimo ko`o in nekaj ma{~obe, jo damo v posodo s tesno pokrovko, prelijemo z malo belega vina – ne rde~ega, ker uni~imo okus {unke, potresemo z malo sladkorne moke, pokrijemo in du{imo 45 minut v pe~ici. Med du{enjem jo ve~krat prelijemo s sokom, ki nastane med du{enjem. Po du{enju lahko omako zgostimo s podmetom, dobro prevremo in ponudimo zraven tople {unke. Kot prilogo ponudimo {pina~ni pire, zeleni grah ali drugo zelenjavo. Da bi {unka bila {e lep{a in okusnej{a, jo nekateri pripravljajo v testu. Najbolj{e je, da {unko ali drugi kos prekajenega mesa najprej do polovice skuhamo in nato ohladimo. Posebej pripravimo (ne fino) kva{eno testo z malo kvasa. Za srednje veliko {unko pripravimo testo iz 40 do 50 dag moke. Lahko vzamemo pol ostre, pol mehke, dodamo {~epec soli, 2 dag kvasa, olje, 2 rumenjaka in slaba 2 dcl mla~ne vode ali mleka. Iz sestavin zagnetemo gladko kva{eno testo in ga damo vzhajat pol ure. Nato testo ponovno pregnetemo in pustimo po~ivati {e 10 minut. Razvaljamo ga ne preve~ na tanko. Testo prema`emo z beljakom, nanj pa polo`imo ohlajeno {unko, seveda do polovice kuhano. [unko s testom dobro ovijemo. Testo stisnemo k {unki. Del na katerem se zlepijo krpe testa, naj bo na dnu peka~a. Del testa pustimo za dekoracijo, vendar to testo razvaljamo bolj na tanko. Od zunaj testo prema`emo z beljakom. Z obodci ali no`i izre`emo liste in cvetove ter z njimi okrasimo {unko. Pe~emo v pe~ici pri temperaturi 180 0C slabo uro. [unko ohladimo, jo poljubno nare`emo in ponudimo. OREHOVA POTICA Testo: 2,5 dag kvasa, 50 dag mehke moke, 8 dag sladkorja, `lica ruma, mleko po potrebi, {~ep soli, 1-2 jajci, ma{~oba in drobtine za model, beljak za premaz. Nadev: 4 dag margarine, 8 dag sladkorja, 30 dag zmletih orehov, 6 dag pi{kotnih drobtin, cimet, vanilijev sladkor, 6 dag medu, 2 beljaka, 1 `lica ruma. Priprava: zamesimo kva{eno testo in ga pustimo vzhajati. Medtem pripravimo nadev, tako da margarino penasto ume{amo, dodamo zmlete orehe, med, cimet, sladkor, vanilijev sladkor, rum, beljake – sneg, v katerega smo vtepli preostali sladkor. Testo razvaljamo, prema`emo z nadevom, zvijemo in damo v peka~, ki smo ga pred tem premazali z ma{~obo in posuli z drobtinami. V peka~u lahko potico pustimo {e malo vzhajati, nato jo povrhu prema`emo z beljakom. Pe~emo 50 do 60 minut pri temperaturi 180 0C. Za nadev lahko uporabimo razli~ne sestavine – pehtran, fi`ol, suho sadje… Potica se imenuje po nadevu npr. pehtranova potica itd. HREN Hren dobro o~istimo, ga natanko naribamo in ponudimo zraven {unke in drugih velikono~nih dobrot. Seveda lahko naribani hren zme{amo s kislo smetano, solimo, kisamo, dobro preme{amo in dodamo naribana jabolka. SADNI KRUH Sadni kruh oziroma kola~ ob bli`njih praznikih ne sme manjkati. Pripravimo ga na ve~ razli~nih na~inov. Najbolj{i se pona{a z bogatimi sestavinami ali z obilico suhega sadja. Velja, da ~im ve~ sadja vsebuje kruh, tem bolj{i je. Eden izmed na~inov, kako pripravimo sadni kruh je, da pripravimo 1 kg p{eni~ne moke, ji dodamo pol kg r`ene moke ter iz 4 dag pristavimo kvas, kot obi~ajni kruh. En dan prej lahko namo~imo suho sadje: 20 dag suhih hru{k, 20 dag jabol~nih krhljev, 20 dag sliv, enako koli~ino fig, rozin, mandarin itd. Preden sadje namo~imo, ga operemo in razen rozin nare`emo na manj{e ko{~ke. Namo~imo ga v doma~e (ne premo~no) `ganje ali rum. Iz prej omenjenih sestavin ugnetemo kva{eno testo in ga pustimo vzhajati. Vzhajenemu dodamo namo~eno sadje in {e 20 dag orehov. Temeljito pregnetemo, oblikujemo hlebce, lahko tudi dva in damo vzhajat. Testo zaradi obilice sadja vzhaja nekoliko po~asneje kot klasi~no kva{eno testo. Pe~emo v pe~ici dve uri in pol, prvo polovico pri temperaturi 200 0C, drugo polovico pri temperaturi 150 0C. DOBER TEK ! @elim Vam blagoslovljene velikono~ne praznike ter obilo u`itka ob praznenju mize. Ivan Flaj{man [OLA V NARAVI V nedeljo, 10.2.2002, smo se u~enci 5. razredov JVIZ O[ Destrnik – Trnovska vas – Vitomarci odpravili v zimsko {olo v naravi, ki je potekala na Ribni{ki ko~i. Med potjo smo se ustavili na bencinski ~rpalki in nato {e v planinski ko~i na Pesku. Ko smo prispeli na cilj, smo prtljago zlo`ili na teptalni stroj, sami pa se pe{ odpravili do ko~e. Tam smo prtljago zlo`ili in si malo odpo~ili. Ob dogovorjeni uri smo se zbrali pred ko~o in se razdelili v smu~arske skupine. Vsaka je imela svojega vaditelja, ki nas je nau~il dobro smu~ati. Razen tega, da smo smu~ali po pet ur na dan, smo se tudi prijetno zabavali in sklepali nova prijateljstva. Pomerili smo se tudi v kvizu, se odpravili na ^rni vrh, poslu{ali predavanje policije o varnosti na smu~i{~u, si ogledali diapozitive gorske re{evalne slu`be, izdelovali pustne maske, priredili sr~kov ples, izbrali miss in mistra Ribni{ke ko~e… Ob zaklju~ku so nam pripravili tudi smu~arsko tekmovanje. Vsi smo se dobro odrezali ter prejeli priznanja in medaljo. Po petih dneh prijetnega dru`enja smo se vrnili z `eljo, da to {e kdaj ponovimo. Brigita Golnar, 5.r. Ob~an - 27. marec 2002 STRAN ZA NAJMLAJŠE DEKORATIVNO IZ PAPIRJA S {karjicami, pisanim tr{im papirjem ({eleshamer), lepilom in s kapljico domi{ljije lahko izdelate lepo velikono~no dekoracijo. Pi{~an~ki, zaj~ki in pisana jaj~ka nas bodo spomnili, da se po~asi vse prebuja iz zimskega spanja. Za okraske, ki jih obesimo na {opek iz vej nare`emo trakove iz papirja: Za konec pa {e ideja za velikono~ni pogrinjek: izdelajte obro~ke za prti~ke v obliki pi{~an~ka! Majda Kun~nik - OSNOVA ZA JAJCA: 22 x 2cm - ZAJ^KOV TRUP: 11 x 2cm - ZAJ^KOVA U[ESA: 7 x 1cm (2X) - ZAJ^KOVI BRKI: 3 x 1cm - ZAJ^KOVA ALI PTI^KINA GLAVA: 8 x 2cm - PTI^KIN TRUP: 14 x 2cm 1. Trak za jajce, v katerem sedita pti~ek ali zajec, zlepimo v obro~ek (uporabimo lahko `ivahnej{e barve papirja). 2. V obro~ek zlepimo tudi trup in glavo zajca in ptice (pri pti~u pustimo 3cm papirja za rep – glej skico!). 3. Zajcu prilepimo u{esa (glej skico), brke, o~i in smr~ek (uporabimo krogce, ki jih dobimo pri luknjanju ~rnega papirja z luknja~em), ptici pa prilepimo kljun in o~i. 4. Iz zelenega papirja izre`emo travo in jo nalepimo v papirnat obro~-jajce. Na travo prilepimo zaj~ka ali pti~ka. 5. Zgornji del najve~jega obro~ka rahlo stisnemo, da dobimo vrh »jajca« in skozi napeljemo nitko. VABILO ZA MAJHNE IN VELIKE Prijazno vabljen-a, da se odzove{ povabilu na slikanje na svilo. Kro`ek oz. delavnice bodo v kletnih prostorih Ob~ine Destrnik (Vintarovci 50), v soboto, 20. aprila 2002, ob 18. uri. Ceno bomo dolo~ili glede na to, kak{ne rutice boste `eleli pobarvati. Zaradi nabave materiala se je treba prijaviti do 5. aprila 2002. Prijavite se: - Jolandi Zelenko, Gomilci 8 (med vikendom) in - Tanji Puk{i~, Vinatrovci 43/c (med tednom). Dodatne informacije lahko dobite pri Tanji na telefonski {tevilki 02/752 01 11 (vsak dan po 18. uri). Z `eljo, da se nam bo{ pridru`il-a, te lepo pozdravljava! Tanja in Jolanda OBVESTILO Dru{tvo vinogradnikov in sadjarjev Srednje Slovenske gorice obve{~a, da bo ocenjevanje vina za ~lane in ne~lane 1.4.2002 ob 15. uri v dvorani gasilskega doma Destrnik. Ocenjevanje vzorcev je javno, zato lahko prisostvujete v ~im ve~jem {tevilu. Zbiranje vzorcev bo v petek, 29. marca, od 18. do 20. ure v gasilskem domu Destrnik in gosti{~u Lacko na Drstelji (od 18. do 19. ure). Prinesite tri steklenice vzorca. Kotizacija po vzorcu je 2.500 sit za ~lane in 3.000 za ne~lane. Informacije na tel.{t. 041 637-537 (Metka). Upravni odbor ^e se {e niste odlo~ili, kako bi letos okrasili velikono~na jajca, lahko tudi to storite s papirjem. Potrebujete malo lepila za tapete, ~opi~ in papirnate prti~ke razli~nih barv in vzorcev. Ko{~ke papirnatih prti~kov prilepite na jajce in jih s ~opi~em namo~enim v lepilo, zgladite. Ob~an - 27. marec 2002 MALI OGLAS I[^EMO `ensko za nego in skrb za starej{o `ensko na domu v Vintarovcih 17 (od 12. do 24. ur). Pla~ilo po dogovoru. Pokli~ite na telefonsko {tevilko 752 01 11 (v ve~ernih urah). 9 PGD DESENCI USTANOVNI ZBOR GASILSKE MLADINE Gasilska mladina PGD Desenci se je 12. januarja 2002 zbrala v gasilskem domu Desenci z namenom, da ~im bolje opravi posebno nalogo - uredi svoj status znotraj PGD Desenci. Ustanovni zbor gasilske mladine je potekal dinami~no in ustvarjalno, saj se zavedajo, da je to njihov zbor in da morajo svoje delo ~im bolje opraviti. Z vso resnostjo so sprejemali za njih pomembne odlo~itve. Z dvigom rok so samozavestno izra`ali lastno voljo. Okusili so slast mo~i odlo~anja. In katere odlo~itve so sprejeli? Kar nekaj jih je bilo. Pripravili in sprejeli so Pravila o organiziranosti in delovanju gasilske mladine v PGD Desenci. S pravili so dolo~ili temelj delovanja in samostojnost gasilske mladine, njihovo povezanost znotraj gasilske organizacije in cilje ter naloge, ki so opredeljene v statutu PGD Desenci, sprejetem 15.3.1996. V pravilih je dolo~eno, da gasilsko mladino sestavljajo ~lani PGD Desenci, praviloma v starosti od 7 do 18 let, mentorji gasilske mladine in drugi, ki `elijo sodelovati pri delu z mladimi. V program se lahko vklju~uje gasilska mladina do 25 let starosti. Dolo~eno je, da gasilska mladina organizira dejavnosti, ki pospe{ujejo oblikovanje osebnosti mladih ~lanov in omogo~ajo njihov vsestranski razvoj za odgovorno delovanje v gasilski organizaciji. Gasilsko mladino v PGD vodi mladinska komisija, ki {teje 5 ~lanov in o svojem delu poro~a zboru mladine, ki se vsako leto zbere praviloma pred ob~nim zborom PGD Desenci. Kljub temu, da ima mladina svoj zbor, se udele`i ob~nega zbora PGD Desenci, le da posebej izvoli dva delegata, ki ob~nemu zboru PGD Desenci, kot najvi{jemu organu dru{tva, poro~ata o delu gasilske mladine. Tukaj je viden podrejen hierarhi~en odnos gasilske mladine v razmerju do PGD, ki omogo~a usklajeno in u~inkovito delovanje. V 15 ~lenih je tako specialno, v skladu s statutom dru{tva, pravno urejen status gasilske mladine PGD Desenci. Gasilska mladina je upravnemu odboru PGD pripravila predlog sestave mladinske komisije PGD Desenci: Tatjana Vogrinec – predsednica, Igor Puk{i~ – podpredsednik, Sara Sambolec – blagajni~arka, Franci Hamer{ak – tajnik in Zvonko @ampa – ~lan, odgovoren za posebne naloge. Predstavljene in sprejete so bile tudi smernice programa dela mladinske komisije za leto 2002. Iz njih je razvidna in predvidena aktivnost gasilske mladine PGD Desenci v letu 2002: udele`ba in sodelovanje na 73. rednem ob~nem zboru PGD, vklju~itev v proces izobra`evanja, priprava in udele`ba na tekmovanjih, udele`ba na izletu PGD, taborjenje in letovanje mladine, sodelovanje z dru{tvom Mladi gasilec na Osnovni {oli Destrnik, aktivnosti v mesecu po`arne varnosti (oktober), aktivno vklju~evanje v dru`abno `ivljenje v kraju, aktivna pomo~ pri izvajanju programa dela PGD Desenci, torej vsestranska pripravljenost za delovanje, ter pozitivno in koristno izrabljanje mladih mo~i. Res je, da je bil to zbor gasilske mladine, ampak moramo poudariti, da so bili nanj vljudno vabljeni, tokrat kot gostje, ~lani upravnega odbora PGD, predsednik mladinske komisije Sveta podravske regije in tudi predsednik mladinske komisije GZ Destrnik. Prav prijetno je bilo sli{ati g. Antona @ampa, predsednika PGD Desenci, sicer tudi ~lana sekretariata Mladinskega sveta Gasilske zveze Slovenije, da je ponosen na »desen{ko« gasilsko mladino in na njihovo pripravljenost za urejeno in vzorno delo v gasilski organizaciji. Gasilski mladini je obljubil vso pomo~ dru{tva, kolikor bo le mogo~e pa tudi Mladinskega sveta GZS. Gasilski mladini PGD Desenci je k njihovem podvigu ~estital tudi g. Jo`e Zelenik, predsednik Mladinske komisije Sveta Podravske regije, ter predsednik Mladinske komisije GZ Destrnik. Iz tega lahko sklepamo, da ima na novo organizirana gasilska mladina PGD Desenci vso podporo starej{ih kolegov. Gasilska mladina PGD Desenci je skupaj pre`ivela lep spro{~en ve~er in po opravljenem delu jih je spremljal ob~utek, da so opravili nekaj dobrega: razgibali male sive celice in demokrati~no odlo~ili, katere naj bi bile najbolj{e re{itve. K vsemu povedanemu pa v razmislek le {e to : Ali morda {e kdo dvomi, da se gasilski organizaciji ne vzgajajo in pripravljajo mladih ljudi za odgovorno in delovno `ivljenje v slovenski dru`bi?! Prav v Desencih smo bili pri~a, da je temu tako! Z gasilskim pozdravom-NA POMO^! Mladinska komisija PGD Desenci 33. OZ PGD DESTRNIK NAKUP NOVEGA VOZILA Prostovoljno gasilsko dru{tvo Destrnik {teje 162 ~lanov, ki so se sestali v soboto, 23.2.2002, na 33. ob~nem zboru. V dru{tvu so v lanskem letu skrbeli za ureditev doma, izvedli so razna vzdr`evalna dela, skrbeli za orodi{~a in vozila, skupaj z Radiem Ptuj so izvedli Orfej~kovo parado, pomagali pri izvedbi drugih prireditev in organizirali prevero znanja v okviru Gasilske zveze Destrnik. V okviru dru{tva deluje tudi godba na pihala. Trudili so se za obstoj godbe, ki dela z novo pedago{ko vodjo gd~. Heleno Bezjak. Izvedli so tudi izlet na Veliko planino. Na preventivnem podro~ju so na svojem po`arnem okoli{u zabele`ili le dva manj{a po`ara, prisko~ili pa so na pomo~ tudi PGD Bi{ pri po`aru na gospodarskem poslopju. Ob kresovanju za veliko no~ in prvem maju so organizirali de`urno desetino gasilcev, ki je nadzirala kresovanja na prostem. Ob mesecu po`arne varnosti so s Prostovoljnim gasil- 10 skim dru{tvom Desenci za u~ence O[ Destrnik izvedli razstavo razpolo`ljive gasilske tehnike in vozil pred gasilskim domom na Destrniku. Gasilci in gasilke so svoje spretnosti dokazovali na tekmovanjih, znanje pa izpopolnjevali na strokovnih izobra`evanjih. V tem letu so si gasilci zadali naslednje naloge: ureditev orodi{~a, prestavitve za daljinski vklop sirene, ureditev gara`, izdelava plo~nika okrog gasilskega doma, nabava novega gasilskega vozila s potrebno opremo, nabava ra~unalnika in napeljava telefonskega priklju~ka v gasilski dom. Plan dela in nabave je kar ob{iren, zato finan~ni plan obsega 27 milijonov tolarjev. Beseda gostov je tekla okrog nabave novega gasilskega vozila, g. Ivan Sisinger pa je poudaril podpis listine o prijateljskem sodelovanju s PGD Formin in PGD Maribor – Studenci v lanskem letu, letos pa nameravajo tak{no listino podpisati {e s PGD Osek v Slovenskih goricah. Razre{ili so dosedanjo tajnico Gordano Fras in na njeno mesto imenovali Borisa Bajca. Izvolili so tudi drugega namestnika poveljnika Andreja Zelenika in nova gospodarja Stanka Cafa in Franca Hamer{ka. Podelili so priznanja gasilske zveze in dru{tvena priznanja. Ob~nega zbora so se udele`ili tudi predstavniki doma~ih dru{tev, predstavniki sosednjih in drugih gasilskih dru{tev (Ptuj, Desenci, Formin, Bi{, Osek, Selce, Hajdo{e, Leskovec, Sp. Velovlek, Grajena, Podvinci), predstavnik Gasilske zveze Gori{nica g. Kelenc, Ivan Sisinger, Franc Puk{i~, Franc Simeonov, Sre~ko Herak, ki se je gasilcem zahvalil za pomo~ pri iskanju na{e ob~anke Antonije Sok, svetniki in predstavniki {ole. Gasilcem `elimo veliko uspehov na delovnem podro~ju in ~im manj po`arov. Tekst in foto: Nata{a @i`ek Ob~an - 27. marec 2002 TEKMOVANJA, NASTOPI 7.3.2002 JE NA o{ Breg potekalo regijsko tekmovanje iz zgodovine, ki sta se ga udele`ili u~enki iz 7. razreda/8-letke: Kaja Horvat in Ajda Bo`i~. 8.3.2002 je bilo {olsko tekmovanje iz znanja kemije pod vodstvom u~iteljice kemije Nata{e Ranta{a. 13.3.2002 je v O[ Destrnik potekalo {olsko tekmovanje iz znanja nem{~ine pod vodstvom Karmen Ivan~i~. Sodelovalo je 6 u~encev predmetne stopnje. 14.3.2002 pa je potekalo {olsko tekmovanje iz znanja angle{~ine pod vodstvom Julije Preac. Sodelovalo je 8 u~encev iz 8. razreda. PLAVALNI TE^AJ V ~asu od 18. do 22. februarja 2002 je O[ Destrnik – Trnovska vas – Vitomarci organizirala plavani te~aj za neplavalce, u~ence 5. in 7. razredov. U~enci so se zbrali vsako jutro v Termah Ptuj, kjer so vadili in skakali v vodo od 9. do 11. ure. Zadnji dan so u~enci preplavali poligon, dolg 50 metrov, uspe{no opravili te~aj in tako pridobili priznanje bronasti delfin. BADMINTON 7. marca 2002 je v telovadnici O[ Breg na Ptuju potekal 1. medob~inski turnir v badmintonu za osnovno{olce biv{e ptujske ob~ine. Iz O[ Destrnik – Trnovska vas – Vitomarci so se turnirja udele`ili {tirje u~enci. V kategoriji de~kov sta igrala Leon Plavec, ki je dosegel 3. mesto, in Roki Pernat, ki je dosegel 4. mesto. Pri deklicah sta nas uspe{no zastopali Maja Belec (2. mesto) in Anja Jan`ekovi~ (4.mesto). ^ESTITAMO ! OŠ DESTRNIK 14.3.2002 je bila v O[ Kidri~evo `e 43. revija otro{kih pevskih zborov, ki se je je udele`il tudi na{ otro{ki pevski zbor. Pod vodstvom Nata{e Zemlji~ so zapeli pesmi Janeza Bitenca – Pomladna, J. Rihe, J. Modra – Z nami poj in narodno Sli{ala sem pti~ko pet. Na klavirju jih je spremljala Mihaela Burina. Ko za`elimo tvoje si bli`ine, gremo tja, v ta mirni kraj ti{ine. 16.3.2002 je v Mariboru potekalo vseslovensko tekmovanje v znanju materin{~ine. Udele`ile so se ga Mirjana Rodo{ek (8.r.), Kaja Horvat in Ajda Bo`i~ (7.r.) OŠ DESTRNIK OBVESTILO ^lane obve{~amo, da bomo imeli ob~ni zbor v mesecu maju. Zelo vas bomo veseli, ~e se oglasite v pisarni dru{tva – ob ponedeljkih od 13. do 15. ure, ko de`uramo. Obve{~amo vas tudi, da bomo s 1.4.2002 za~eli de`urati od 9. do 11. ure. Ob bli`ajo~ih velikono~nih praznikih pa Vam `elimo mnogo zdravja, sre~e in vsega lepega med svojimi dragimi. Dru{tvo upokojencev Sv. Urban - Destrnik Solza kane mi z o~esa, pred nami je tvoj obraz, od{la si tiho brez slovesa, mirno spi{ in ~aka{ nas. ZAHVALA ob bole~i izgubi drage sopotnice, mamice, h~ere in sestre IRENE KODRI^ iz Jir{ovc 54 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem {tevilu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sve~e in svete ma{e. Zahvaljujemo se g. `upniku Mihaelu Valdhuberju za opravljen obred in sveto ma{o, pevcem za odpete `alostinke, govorniku g. Zvonku Zorcu in Pogrebni in pokopali{ki dejavnosti Slavka Jan~i~a iz Lenarta. @alujo~i: Lojzek, sinovi Tadej, Jure in Uro{, o~e, mati, sestri Slavica in Metka Ob~an - 27. marec 2002 SPOMIN 18. marca mineva leto `alosti, odkar nas je zapustil dragi mo`, o~e, tast, dedek in pradedek JANEZ URBANIJA iz Destrnika 25 Njegovi najdra`ji Povsod te ~uti du{a, ne vidi te oko, na zemlji ti `iveti ni bilo lahko. Si na{la mir, presegla si trpljenje, ostaja{ draga v na{ih srcih vse `ivljenje. SPOMIN @alosten in bole~ je spomin na 24. marec 2001, ko nas je za vedno zapustila na{a draga mama, babica, prababica in ta{~a MARIJA FLAJ[MAN iz Svetincev 18 Tvoji najdra`ji 11 SEJEM BIO FACH NÜRNBERG EKOLO[KO KMETOVANJE Eden od na~inov kmetovanja je tudi ekolo{ko ali BIO kmetovanje. V svetu in pri nas se zelo hitro {iri. Zna~ilno za to vrsto pridelave hrane je ravnovesje med zemljo, rastlinami, `ivalmi in ~lovekom. Ne uporabljajo se lahko topna mineralna gnojila ter sinteti~na sredstva za za{~ito rastlin. Nikakor tudi ne pridejo v po{tev gensko spremenjene rastline. Uporabljajo se predvsem organska gnojila – naravna (hlevski gnoj in drugo), za varstvo rastlin pa `veplo, baker, razli~ni rastlinski izvle~ki in vabe. Zelo pomemben je tudi kolobar, odporne sorte, nega tal… Pri reji `ivali je {tevilo prilagojeno pridelavi krme. Prav tako morajo biti skozi vse leto vsaj 180 dni zunaj hleva v izpustih. Za hrano ne smejo uporabljati razli~nih mok, hormonov, zdravil proti stresom ter gensko spremenjenih `ivali. V smislu tak{nega kmetovanja je potekal vodilni sejem Bio Fach v Nürnbergu v Nem~iji. Trajal je od 14. do 17. februarja, na njem je razstavljalo ~ez 1900 razstavljalcev s celega sveta. Prava pa{a za o~i, saj so se razstavni prostori trli od razli~nih dobrot. Prevladovali so prehrambeni izdelki, ni pa manjkalo tekstila ter izdelkov iz lesa za opremo doma. Ve~ino `ivilskih izdelkov (kruh, izdelki iz `itaric, mle~ni izdelki, meso, mesni izdelki, povrtnina, sla{~ice, sadje in vino), vse smo lahko tudi poskusili. Bili so odli~nega okusa, videza. Posebno so bili lepo embalirani ter pripravljeni za prodajo. Ob koncu ogleda smo bili enotnega mnenja, da se na tem podro~ju obra~a precej milijard dolarjev (denarja) in da je ekolo{ka pridelava lahko tudi tr`na ni{a za nekatere na{e ob~ane. V na{i dr`avi se `e veliko ljudi ukvarja z ekolo{kim kmetovanjem v skladu s pravilnikom o ekolo{ki pridelavi in predelavi kmetijskih – Ur.RS {t.31. Na na{em obmo~ju deluje zdru`enje za ekolo{ko kmetovanje severovzhodne Slovenije s sede`em v Mariboru. Pod okriljem zdru`enja deluje tudi ekolo{ka tr`nica v Mariboru, kjer poteka prodajo BIO izdelkov, neposredno kupcem – brez posrednikov. Kljub temu, da je izbira pestra, je ponudba izdelkov premajhna, saj povpra{evanje nenehno nara{~a. Lahko bi tudi prodajali v najve~jem trgovskem centru Europark. ^e koga od ob~anov zanima ekolo{ko kmetovanje kar je lahko dodaten vir dohodka ob redni zaposlitvi ali pa koristno obdelana pokrajina, lahko organiziramo podrobnej{o predstavitev priznanega strokovnjaka s tega podro~ja. Dodatne informacije lahko dobite po 20. uri na tel.{tev. 753 31 11. Marjan Lovrec Foto: Branko Zelenko DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJI Kmetijstvo je ena izmed dejavnosti, ki omogo~a ~loveku pridobivanje osnovne dobrine – hrane. ^asi se spreminjajo, z njimi pa tudi na{e zahteve. Le-te narekujejo nenehno uvajanje novosti in izbolj{av, obenem pa zahtevajo prilagajanje in sprejemanje novih kvalitet `ivljenja. Spremembe je zadnje ~ase mogo~e ob~utiti tudi na podro~ju kmetijstva, kjer so ena izmed pomembnih novosti vsekakor pred kratkim sprejeti predpisi o dopolnilnih dejavnostih. Sprejetje predpisov pomeni, da bo odslej na kmetiji mogo~e opravljati dolo~ene dejavnosti, ki so v tesni povezavi z osnovno kmetijsko dejavnostjo le, ~e bodo le-te registrirane. Tak{en sistem narekuje tudi Evropska unija, ki se ji tudi Slovenija neizbe`no pribli`uje. KAJ JE DOPOLNILNA DEJAVNOST Dopolnilna dejavnost je s kmetijstvom oziroma gozdarstvom povezana dejavnost, ki se opravlja na kmetiji in omogo~a kmetiji bolj{o rabo njenih proizvodnih zmogljivosti ter delovne sile dru`inskih ~lanov. Osnovni namen dopolnilnih dejavnosti je izbolj{anje finan~nega stanja kmetije. KDO LAHKO OPRAVLJA DOPOLNILNO DEJAVNOST Dopolnilno dejavnost lahko opravlja lastnik kmetije, najemnik oz. zakupnik kmetije ali drugi uporabnik kmetije (dru`inski ~lan, zakonec ipd), ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo in je za to ustrezno usposobljen. VRSTE DOPOLNILNIH DEJAVNOSTI Dejavnosti, ki se {tejejo med dopolnilne dejavnosti na kmetiji, so: predelava, obdelava, dodelava, zamrzovanje in pakiranje kmetijskih pridelkov in gozdnih sortimentov, vtnarstvo – vrtnine, vrtnarstvo - okrasne rastline, gobarstvo, 12 zeli{~arstvo, nabiranje, predelava in prodaja gozdnih sade`ev ter zeli{~, sodelovanje v pridelavi in dodelavi semen, sodelovanje v pridelavi in dodelavi sadik, drevesni~arstvo, trsni~arstvo, ~ebelarstvo, perutninarstvo, ribogojstvo, reja divjadi, turizem na kmetiji, doma~a oz. umetna obrt, prodaja pridelkov in izdelkov, pridobivanje in prodaja energije iz biomase, vodnih, vetrnih in drugih virov, zbiranje in kompostiranje odpadnih organskih snovi, storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo ter opremo, storitve delovne sile s kmetij, drugo izobra`evanje na kmetijah, povezano z dejavnostjo na kmetiji. SPLO[NI POGOJI ZA OPRAVLJANJE DOPOLNILNE DEJAVNOSTI Oseba, ki bo pri~ela opravljati katero od zgoraj navedenih dejavnosti, mora izpolnjevati dolo~ene pogoje, in sicer: 1. dokazati mora, da `ivi na kmetiji, 2. dopolnilno dejavnost mora registrirati, 3. za opravljanje dopolnilne dejavnosti mora imeti ustrezno izobrazbo ali dokazilo, da je za opravljanje dejavnosti ustrezno usposobljena. To se doka`e z zaklju~nim spri~evalom ustrezne {ole ali z dr`avnim certifikatom. ZAKAJ ROK 9. MAJ 2002? Posamezne dopolnilne dejavnosti (npr. trsni~arstvo, zelenjadarstvo, perutninarstvo ipd.) je bilo mogo~e opravljati `e po » starih« predpisih. Za vse, ki lahko doka`ejo, da so te dejavnosti opravljali `e pred uveljavitvijo novih prepisov, je ponujena izjema glede izpolnjevanja pogojev. Ta izjema glasi: » OSEBE, KI OB UVELJAVITVI NOVIH PREDPISOV @E OPRAVLJAJO DOPOLNILNO DEJAVNOST NA KMETIJI, LAHKO DO 9. MAJA 2002 VLO@IJO VLOGO ZA IZDAJO DOVOLJENJA ZA OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI PO NOVIH PREDPISIH, NE DA BI K VLOGI PRILO@ILI KAKR[NAKOLI DOKAZILA, RAZEN POTRDILA OZ. DOVOLJENJA ZA OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI.« To pomeni, da morajo vsi tisti, ki so `e do sedaj opravljali dopolnilno dejavnost na kmetiji, in so to dejavnost imeli na kakr{enkoli na~in »prijavljeno« (ali na dav~ni upravi, ali na obrtni zbornici, ali so imeli potrdilo o tr`nih vi{kih itd), to dejavnost sedaj ponovno registrirati. Do 9. maja 2002 jo lahko registrirajo, ~e predlo`ijo samo dokaz, da so dejavnost opravljali `e prej. Po tem datumu pa bo tudi za njih veljalo to, kar za vse ostale. Stare registracije ne bodo ve~ veljale. ^e bodo hoteli dejavnost na novo registrirati, bodo morali dokazovati izobrazbo, ustreznost prostorov, pridobiti razli~na mnenja, dovoljenja ipd.. Vsi, ki vas katerakoli vrsta dopolnilne dejavnosti zanima, lahko pridete po podrobnej{e informacije v sprejemno pisarno Ob~ine Destrnik ali pokli~ete na tel. {t. 752 09 00 go. Metko Kajzer. Kooperativa Vita Ob~an - 27. marec 2002