Večje investicije v obrti
Mnenje delegata obriaikov ks Ljnbljane
Ip an C ur k, upraonik pekarne ¦¦ Ajjdoošiina* v Ljubljani in predsednik ik-rajne obrtne zbornice, bo na kongresu /astopal obrtno dejaonost tega. okraja.
iV zvezi z zaostajanjein obrtue dejav-nosti v tempu razvoja v primerjavi z dru-"ini gospodarskirni vejami se kaže kot >vni probJem potreba, da se v obrti . arjena sredstva vračajo nazaj v to vejo v obliki investicij. Zadija leta je.bilo namreč ugotovljeno, da se sredstva, ki so nameinjena za obrt trošijo delno v druge naniene, hkrati pa obrt zaostaja in ne more zadovoljiti i>otreb industrije in pre-bivalstva. Glavjii vzrok za taiko stanje je. tla prav uslužnostne delavnice in usluž-nostne obrtne dejavuosti, ki so nara naj-bolj potrebne, niso aposobne, da bi naje-m»le kredite za ianvesticije in tehnieno opremo, zaradi česar čedalje bolj preha-jajo od uslužnostnth in tehničnih dejav-nosti k serijski proizvodnji.
Drugo važno viprašanje, ki se zastavlja, je preobrernenjenois.t obrti z adtnimistra-ijvnimi in knjigovodstvenimi posli.
Tretje  vprašanje pa, ki se že več let odpira
v 'ihrti, je pravilaio isn stiinuilativno nagra-
>nje   kvalifirirauih   in   visokokvalifici-
h delavcev, ki so bili doslej y slal>šeni
poiožaiu  kakor  delavci  v drugih  gospo-
darskih vejah.
Od kongresa delavskih svetov pričaiku-jemo. da bo rešil tudi ta vipTažanja, ker je od njih v znatni »eri odvisen tudi na-oaljnji razvoj delavskega samouipravlja-nja v obrti.«
F erid Kulender , obrtnik iz pod-jeija ilnstalatert v Sarajeou:
sPraksa je, da dobi gradbeao podjetje od investitorja objekt in sredstva na raz-pojago, obrt pa, ki pogovsto opravi polo-»ico del, izvršuje obrtne usluge iz svojih skiomnih sredstev. Rešitve ne vidirao v poveCanju obratnih sredstev, temveč v tem. da se s posebnira predpisom del kredLta, določen za obrtne usluge, deponira ali rezervira za tistega, ki izvaja dela, a ne za tistega, ki jib je v ccloti vzel v zakup. Taka praksa je pogosto spravila v težaven položaj naša, večinoma majhoa obrtna podjetja.in njihove delavske svete. V tem je treba iskaii vzroke. da se ponakod v flivtti oi čutil-o dovolj delavsko samouprav-Ijanje in njegova vlopa.«