NOVO MESTO 4. marec 1987 št. 3-4 KURIR časopis kolektiva industrije motornih vozil --------------------------------------- Podrobneje o reorganizaciji v_____________________________________) Kot smo vam obljubili v prejšnji številki Kurirja, posvečamo v tej številki precejšnjo pozornost vprašanjem, ki so nenehno prisotni v kolektivu. Leto 1987 bi lahko imenovali tudi kot leto samoupravne prenove, posodobitve, če hočete ureditve IMV, saj je pred nami sprejem dvajsetih samoupravnih aktov. Ne bo lahko, vendar pa cilj, ki smo si ga zastavili, moramo doseči, saj nam je veliko do tega, da izplujemo iz pravnega nereda, ki nam v preteklosti ni bil ravno v čast. Odgovore na najpogostejša vprašanja smo poiskali pri ljudeh, ki so prvi odgovorni za ta področja. Malone enaka vprašanja smo zastavili Antonu Kuharju in Martinu Grumu, predstavniku Zavoda za' organizacijo poslovanja. Miha Potočnik pa je pripravil tekst o pripravi pravnih podlag za izpeljavo sistema delitve sredstev za OD glede na spremenjeno organizacijsko strukturo v DO IMV. Upamo, da boste z odgovori zadovoljni. Na vseh nas pa je, da čim aktivneje sodelujemo pri oblikovanju aktov. Zaletavost nam lahko le škodi v______________________________________________________J Iskreno vam čestitamo ob dnevu žena! Vaši sodelavci KURIR: Zanimanje članov kolektiva v zvezi z aktivnostmi, ki jih za naše potrebe opravlja ZOP Ljubljana, je precejšnje. kar je glede na področja, ki jih le-ta obdeluje, povsem razumljivo. Prosim, če naštejete te aktivnosti. KUHAR: »Organizacijska problematika v naši delovni organizaciji prav gotovo sodi med pomembne segmente poslovne politike. Z dobro organizacijsko strukturo so podane tudi višje možnosti za dosego boljših učinkov skozi optimalizacijo poslovnih procesov in resursov, s katerimi razpolagamo. Lahko rečem, da je to v bistvu osnovni cilj, ki ga zasledujemo s kompletnim programom reorganizacije v IMV. Za dosego čim boljših rezultatov smo angažirali tudi zunanjo institucijo, ki razpolaga z bogatimi izkušnjami ter sodobnimi metodami razreševanja tovrstne problematike. Zavod za organizacijo poslovanja iz Ljubljane je sprejel ponujeni izziv in je pri realizaciji navedenih ciljev z nami vpet od samega začetka. Utemeljitev izbranih rešitev je bila zasnovana na podlagi poglobljene analize sedanjega stanja. Analiza je obsegala naslednja področja: — obstoječo dejavnost in tehnologijo; — obstoječo organizacijsko strukturo TOZD in delovne skupnosti; — obstoječo delitev dela in naloge posameznih organizacijskih enot; — lokacijo kot dejavnik organizacijskih omejitev; — strukturo prihodka, stroškov in rezultatov; — strukturo sredstev in virov; — strukturo kadra; — poti in strukturo komercialnih tokov; — sistem pridobivanja in delitve dohodka; — obstoječe razvojne možnosti in cilje; — mnenja in vrednote zaposlenih in — pretekli razvoj. Sistematični pristop k tej problematiki nam je skozi analizo nakazal vrsto pomanjkljivosti. Navajam le nekatere: — obstoječa organizacijska struktura temelji na predpostavki nadaljnjega razvoja, ki še ni v celoti definiran; — delitev dela ni bila izpeljana po racionalno proizvodnih programskih načelih; — organizacijsko proizvodne povezave med TOZD prikoliške dejavnosti so zapletene, kar ima med drugim tudi za posledico negospodarne blagovne tokove; — organiziranost skupnih nalog je ponekod neracionalna, večkrat pa tudi od proizvodnih TOZD odmaknjena; — organiziranost je toga in neprilagodljiva dinamiki novih razmer; — upravljanje posameznih delov k rezultatom sistema kot celote je težavno, ker niso jasno določene pristojnosti in odgovornosti; enako velja tudi za informacijske tokove; — cilji za večkratne organizacijske spremembe v preteklosti niso bili doseženi; — nekatere pomembne funkcije so preslabo razvite (poslovna informatika, razvoj novih programov itd.). Teh ugotovitev bi lahko našteli še več, toda že nekaj teh, osnovnih nam je sugeriralo, kje in na kakšen način razreševati prisotno problematiko. Od začetka do danes smo po fazah, ki še vedno potekajo po planiranem zaporedju, prestrukturirali prejšnji SOZD v DO, lani pa na referendumih združili štiri TOZD znotraj obstoječih TOZD. Ko je bila izoblikovana makro struktura s podrobnejšo členitvijo na ostale segmente, smo pristopili k samoupravnemu odločanju. Na referendumu novembra 1986 smo se z ogromno večino glasov odločili za organiziranost, ki upošteva programsko delitev na avtomobilski in prikoličarski del, opredelili smo se za vsebino medsebojnih ekonomskih odnosov, kot tudi za vsa ostala temeljna vprašanja, ki vodijo k upravni ureditvi in nemotenemu funkcioniranju poslovnega sistema. Istočasno bi rad poudaril, da smo to dosegli z resnično veliko angažiranostjo delavcev na vseh segmentih v DO. S tem grobim prikazom do sedaj opravljenih aktivnosti smo se približali trenutni situaciji in nalogam, ki so še pred nami.« KURIR: Naša dolgoletna želja in potreba je priti končno do čimbolj kvalitetne organizacijske strukture. Kako vi ocenjujete te naše možnosti in kako daleč smo še od tega? KUHAR: »Izoblikovati končno organizacijsko strukturo ni enostavno, ker predpostavlja v prvi vrsti dolgoročno razrešitev avtomobilskega programa. V trenutku, ko bo znano vozilo, s tem pa tudi sodobnejše zahteve produkcije, trženja itd., bo moč zastaviti tako organizacijo, ki bo trajnejšega pomena. Reorganizacija, ki poteka, ne more zadržati starega stanja, pravne neurejenosti, nedorečenih odnosov tako pri distribuciji nalog in odgovornosti kot tudi pri vrednotenju dela delavcev v IMV. Zato smo se odločili, da se (dokler se ne izoblikuje končen organizacijski model) organiziramo tako, da bomo v tekočem poslovanju čimbolj uspešni ter da ta model čimbolj približamo optimalni organizaciji, ki bo jutri sposobna brez večjih pretresov sprejeti nove programske opredelitve. To politiko poslovodnega odbora DO zasledujemo s prepričanjem, da imamo vse možnosti, da tudi navedeno realiziramo.« KURIR: Ne vem, če vam je znano: člani kolektiva menijo, da te aktivnosti potekajo prepočasi. Tako npr. največ slabe volje povzroča dejstvo, da še ni izdelana sistemizacija z opisi del in nalog, čeprav je bila dana obljuba, da bo to storjeno v februarju tega leta. KUHAR: »Objektivno ocenjevati, ali te aktivnosti potekajo prepočasi, je zapletena zadeva in sicer iz dveh osnovnih razlogov. Prvič, časovna realizacija takih posegov je v relativno majhni meri odvisna od enega človeka, ker se v to vključuje pravzaprav celoten kolektiv. Časovno planirati vse postopke je možno le okvirno. Roki so le časovna orientacija in sicer zato, ker je prisotna ogromna množica strokovnih priprav, razprav in usklajevanja vseh interesov, ki jih delavci uveljavljajo v postopku samoupravnega odločanja. Zato taki postopki zahtevajo veliko znanja, volje in ne nazadnje strpnosti pri perečih problemih, ki nas tarejo. In drugič, prehitevati znana zaporedja dela pri celovitem urejevanju organizacijske strukture sistema, kot je IMV, je v bistvu le škodljiva zaletavost z dodatnimi posledicami. Naj dodam, da poslovodni odbor vprašanjem reorganizacije posveča ustrezno pozornost. V tem trenutku se nagibam, k oceni, da se aktivnosti kljub vsem težavam odvijajo po zastavljenem terminskem planu. V nadaljevanju naj navedem vsebino nadaljnjih postopkov z okvirnimi roki za izpeljavo teh nalog. Predvidevamo dve fazi: 1. januar - september: pripravo in sprejetje 10 SAS (okvirno, glede na vsebino) za dokončno ureditev statusa TOZD skupnega pomena (Razvojni inštitut - Commerce - oz. njihovega vpisa v sodni register) in DSSD, za urejanje odnosov pri ustvarjanju in razporejanju dohodka, za urejanje delovnih razmerij, za ureditev notranje (mezzo in mikro) organizacije in za celovito ureditev vprašanj delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter drugih prejemkov delavcev; 2. oktober - december: pripravo in sprejetje 10 SAS za ure- Katere akte bomo v tem letu sprejemali 1. FAZA: JANUAR - SEPTEMBER 1987: Samoupravni splošni akt — Način sprejetja in rok: 1. SAS O MEDSEBOJNIH PRAVICAH, OBVEZNOSTIH IN ODGOVORNOSTI TOZD RI IN DRUGIH TOZD V DO IM - Zbori delavcev v TOZD 26. 2. 1987 2. SAS O MEDSEBOJNIH PRAVICAH OBVEZNOSTIH IN ODGOVORNOSTI TOZD COMMERCE IN DRUGIH TOZD V DO IMV - Zbori delavcev v TOZD 26. 2. 1987 3. SAS O MEDSEBOJNIH PRAVICAH OBVEZNOSTIH IN ODGOVORNOSTI DSSD IN TOZD - Zbori delavcev v DSSD in TOZD 26. 2. 1987 4. PRAVILNIK O ENOTNI METODOLOGIJI ZA OBLIKOVANJE RAZVIDOV DEL OZ. NALOG - DS DO IMV marec 1987 5. PRAVILNIK TOZD IN DSSD O DELOVNIH RAZMERJIH (enotno - 1 besedilo za vse TOZD in DSSD — celovit akt o delovnih razmerjih z določbami o ugotavljanju z delom pridobljene delovne zmožnosti, pripravništvo, izobraževanje, varstvo in dr.) — DS TOZD in DSSD maj 1987 6. SAS O SKUPNIH OSNOVAH IN MERILIH TER PRAVILNIK TOZD IN DSSD O VRAČILIH IZDATKOV DELAVCEM V ZVEZI Z DELOM (službena potovanja, kilometrine, ločeno življenje) — DS TOZD in DSSD maj 1987 7. PRAVILNIKI TOZD IN DSSD O UREJANJU NOTRANJE ORGANIZACIJE IN RAZVIDOV DEL OZ. NALOG (mezzo in mikro organizacija TOZD ter DSSD z opisi del oz. nalog) - DS TOZD in DSSD maj 1987 8. SAS ZA UREJANJE ODNOSOV PRI SKUPNEM USTVARJANJU DOHODKA IN SKUP. OSNOVAH TER MERILIH ZA RAZPOREJANJE OZ. DELITEV DOHODKA IN ČISTEGA DOHODKA (vključno z dohod, ustvar. z ZT poslovanjem in oprav. stan. dev. DO za druge) — zbori delavcev v TOZD in DSSD september 1987 9. SAS O SKUPNIH OSNOVAH IN MERILIH ZA DELITEV OD IN SKUP. PORABO (celovit nov sistem, vključno z vrednotenjem tipičnih del) — REFERENDUM v TOZD in DSSD september 1987 10. PRAVILNIKI TOZD IN DSSD O OSNOVAH IN MERILIH ZA DELITEV DOHOD., ČISTEGA DOHOD. IN SRED. ZA OD TER SKUPNO PORABO - REFERENDUM v TOZD in DSSD september 1987 2. FAZA: OKTOBER - DECEMBER 1987: Samoupravni splošni akt — Način sprejetja L PRAVILNIK O ORGANIZIRANJU IN DELU POSEBNE FINANČNE SLUŽBE - DS DO IMV po pred-hod. soglasju DS TOZD in DSSD 2. PRAVILNIK O VODENJU KNJIGOVODSTVA V TOZD, DSSD IN DO IMV TER UREJANJU DRUGIH KNJIG. RAČUN. VPRAŠANJ - DS DO IMV, TOZD in DSSD 3. SAS O SKUPNIH OSNOVAH IN PRAVILNIK TOZD O OBLIKOVANJU CEN - DS TOZD 4. STATUTI PODJETJA V TUJINI - DS DO IMV 5. PRAVILNIK O ORGANIZACIJI IN DELU NOTRANJE ARBITRAŽE V DO IMV - DS DO IMV 6. POSLOVNIK O DELU PRI OSEBNEM IZJAVLJANJU DELAVCEV V TOZD IN DSSD (REFERENDUM, ZBORI) VOLITVAH IN ODPOKLICU TER DELU SAMOUPRAVNIH ORGANOV TOZD, DSSD in DO IMV - DS DO IMV, TOZD in DSSD 7. PRAVILNIK O OBVEŠČANJU - DS DO IMV, TOZD in DSSD 8. PRAVILNIK O VARSTVU PRI DELU IN POŽARNI VARNOSTI - DELAVSKI SVETI TOZD in DSSD 9. PRAVILNIK O SLO IN DS ( Z VAROVANJEM TAJNOSTI, DELOVNIM IN HIŠNIM REDOM, VRATARSKO ČUVAJSKO SLUŽBO, GIBANJEM TUJCEV IN DR.; CELOVIT AKT O VSEH ZADEVAH REDA IN DISCIPLINE) — delavski sveti TOZD DSSD in DO IMV K). PRAVILNIK O ZAGOTAVLJANJU KAKOVOSTI — delavski svet DO L___________________________——-----------' ditev drugih pomembnejših vprašanj organiziranja, dela, poslovanja in samoupravnega izvajanja. Skupno moramo pripraviti in sprejeti (okvirno po vsebini) 20 SAS prednostnega pomena, razvrščenih v tem rokovniku po merilih nujnosti urejanja posameznih pvrašanj in možnih rokov. Glede na obseg in zahtevnost strokovnih priprav, obravnavanje in odločanje drugih SAS v letu 1987 ne bo mogoče niti pripraviti niti sprejeti. Plan aktivnosti vrednotenja del in nalog s sistemizacijo, kot ste to imenovali, ima svoje mesto v tabeli aktivnosti, strokovne priprave pa že nekaj časa normalno potekajo. Gostota teh aktivnosti je res velika, zato je potrebno racionalno obnašanje vseh nas. Le na ta način bomo zadeve peljali k cilju po že nakazanem rokovniku.« KURIR: Kako pa ocenjujete sodelovanje naših strokovnih služb pri vašem delu? KUHAR: »V celoti gledano, vse strokovne službe prispevajo svoj delež, kar je izjemnega pomena za realizacijo navedenih ciljev. Večkrat smo bili na strokovnih razpotjih in v dilemah, toda vsakič smo skušali poiskati naju- streznejšo rešitev. Ob tem moramo upoštevati, da ni takih rešitev, ki bi bile najboljše za slehernega člana kolektiva. Morda bi na koncu le apeliral na nekaj posameznikov, ki so tudi na odgovornih mestih, da reorganizacija ni le resorna zadeva ali stvar nekih strokovnih služb, ampak tudi njihova obveznost do IMV.« -----------------------— N Zagotoviti moramo skupne cilje v____ _____________________________/ KURIR: Prosila bi vas, da nam najprej predstavite vašo delovno organizacijo, vaše sodelavce in seveda sebe, vsaj nekoliko pobliže. GRUM: »ZOP je ena najstarejših svetovalnih organizacij v Jugoslaviji, obstaja že 34 let. V začetku svojega delovanja se je Zavod za republiško organizacijo ukvarjal z dejavnostjo finančnih revizij. Po letu 1965 so v njegovem delovanju začele prevladovati svetovalne storitve na področju financ in računovodstva dn kasneje še na drugih področjih, usmerjenih v izboljšave poslovne organiziranosti. Danes ZOP zaposluje 35 sodelavcev, od tega 30 visoko strokovnih sodelavcev z različnih ekonomskih, tehničnih in družboslovnih področij. Glavne dejavnosti ZOPA so: - izdelava problemskih pred-študij s programom ukrepov za izboljšave učinkovitosti poslovanja OZD, - izdelava organizacijskih struktur za OZD kot celoto in njene funkcije, - oblikovanje računalniško podprtih informacijskih sistemov za OZD kot celoto in posamezne funkcije, - oblikovanje in uvajanje sistema planiranja v OZD, - priprava in uvajanje sistemov motivacije z delitvijo sredstev za osebne dohodke, - projektiranje organizacije in tehnologije logističnih sistemov OZD. V večini primerov ZOP pristopa k reševanju sestavljenih problemov OZD s timom svojih strokovnjakov — specialistov za različna področja dela. Delo poteka v sodelovanju z delovno skupino pri OZD oz. naročniku. Rešitve tako nastajajo v povezavi in v soglasju s porabniki storitev, kar .zagotavlja zanesljivejši uspeh. Sodelovanje se odvija po logičnem zaporedju od grobega k podrobnemu in v posameznih fazah od problema prek cilja in različnih možnih rešitev do izbora najustreznejše rešitve. Opisan pristop (sistemski inženiring) smo uporabili tudi v okviru IMV, kjer je sodelovala naslednja ZOPOVA delovna skupina: Martin GRUM, dipl. oec., — vodja z več kot 18 leti izkušenj na področju organizacijskega svetovanja, Miha POTOČNIK, dipl. iur. — sodelavec za kadrovsko, pravno in samoupravno področje organizacijskega svetovanja, mag. Albin ČERNJAČ, dipl. oec. — sodelavec za področje proizvodnje avtomobilov, z več kot 6 let izkušenj na področju organizacijskega svetovanja in izkušnjami iz avtomobilske industrije (TAM), Marko LOZEK, dipl. oec. — sodelavec za področje računovodstva in financ, z več kot 10 let izkušenj na področju računovodskega in finančnega svetovanja, Dušan BRESKVAR, dipl. ing. — sodelavec za področje razvoja in proizvodnje prikolic, z več kot 5 let izkušenj na področju organizacijskega svetovanja, Ivan PODERGAJS, dipl. ing. — sodelavec za področje vzdrževanja in kontrole, z več kot 3 leti izkušenj na področju organizacijskega svetovanja in izkušnjami pri vodenju vzdrževanja, dr. Bogdan LIPIČNIK, dipl. psih. - sodelavec za področje delitve osebnih dohodkov, z več kot 12 leti izkušenj na področju organizacijskega svetovanja.« KURIR: Zanimanje članov kolektiva v zvezi z aktivnostmi, ki jih za naše potrebe opravlja ZOP Ljubljana, so precejšnje, kar je glede na področja, ki jih obdelujete, povsem razumljivo. Prosim vas, da nam te aktivnosti naštejete. GRUM: »Ob uvedbi družbenega varstva v prvem polletju leta 1985 je ZOP začel sodelovati z IMV. Na začetku sodelovanja smo pripravili problemsko analizo s programom ukrepov za izboljšave učinkovitosti organizacije. Rezultati navedene ana- lize so bili predlagani ukrepi zlasti z naslednjih področij: — organizacijska struktura, — upravljalni sistem, — upravljanje proizvodnje, — planiranje in obračun, — vrednostna analiza, — sistem motivacije. Na osnovi odločitve ZKPO se je v drugi polovici 1985 pričelo z delom na makro organiziranosti poslovnega sistema DO. Proučevale so se mnoge variante, iz katerih je na osnovi ocene bodočega razvoja dejavnosti in ciljev za izboljšanje organiziranosti nastal predlog za ločitev IMV na dve samostojni delovni organizaciji, in sicer posebej na Tovarno avtomobilov in posebej Tovarno prikolic. V okviru takrat izbrane variante je bil v prvem polletju 1986 izdelan predlog mezzo in mikroorganizacije za obe DO. Izhajajoč iz dejstva, da je organizacija samo sredstvo za uresničevanje razvojnih ciljev, ki pa navkljub prvotni oceni še niso bili za vsak program posebej dovolj razčiščeni, je prišlo naknadno v maju 1986 do odločitve, da se IMV zaenkrat še organizira kot ena DO. Ocena vodstva v takratnem trenutku je bila, da ob še ne dovolj razčiščeni razvojni usmeritvi ne bi smeli tvegati z delitvijo IMV na dve organizaciji. Po odločitvi za organiziranje IMV v eno DO se je v drugem polletju 1986 pristopilo k predelavi prvotnega predloga. Pri predelavi prvotnega predloga je bila upoštevana specifičnost vsakega ob obeh programov. Na osnovi prvotnega predloga so se tako nekateri sektorji združili v okviru predloga za eno DO. Predlog je bil na referendumu sprejet in je že obdelan do faze mikroorganizacije, kjer se trenutno pripravljajo opisi del.« KURIR: Naša dolgoletna želja in potreba je priti končno do čimbolj kvalitetne organizacijske strukture. Kako vi ocenjujete te naše možnosti in kako daleč smo še od tega? GRUM: »Z uveljavljanjem predloga nove organiziranosti stopa IMV na pot bolj urejene in učinkovitejše organizacije. Dosedanja oiganiziranost ni bila dovolj jasno definirana s stališča zadolžitev in pristojnosti. Nobena skrivnost ni, da so bile formalne zadolžitve delavcev (odločbe) v mnogih primerih v nasprotju z delom, ki so ga ti dejansko opravljali. Z novo organiziranostjo bo omogočeno racionalnejše poslovanje, saj se bo odpravilo mnogo prekrivanja nalog in nekoristnega dela, še posebej v režiji. Nova organiziranost bo zagotovila večjo fleksibilnost pri izvajanju sestavljenih nalog s pomočjo predvidene projektne organizacije in urejenega sistema skupinskega poslovanja DO. Na osnovi nove organiziranosti bo postavljen temelj za urejen sistem delitve sredstev za osebne dohodke. Pristop k novi organiziranosti in AOP tejinika dela bo omogočala strokovno in sistematično delo pri njenem dopolnjevanju. Uveljavitev nove organizira-, nosti je šele prvi korak in hkrati pogoj za učinkovito organizacijo. Za njeno učinkovitost delovanja bo potrebno še: — doseči večjo skladnost njene oblike z razvojnimi cilji, ki morajo biti jasneje definirani, — pridobiti in usposobiti strokovne kadre za izvajanje določenih nalog na vseh ravneh, — zgraditi ustreznejši informacijski sistem, — postaviti sistem motivacije kot vzvod za učinkovitejše delo.« KURIR: Ne vem, če vam je znano, vendar člani kolektiva menijo, da te aktivnosti potekajo prepočasi. Tako na primer največ slabe volje povzroča dejstvo, da še ni izdelana sistemizacija z opisi del in nalog, H) £>) čeprav je bila dana obljuba, da bo to storjeno v februarju tega leta? GRUM: »Aktivnosti na področju organiziranosti so zahtevne in vedno nujne, pa tako običajno po mnenju večine vedno potekajo prepočasi. Pri tem pa moram poudariti, da gre pri organizaciji za zamotan proces izgradnje sistema iz ljudi z različnimi motivi, interesi in navadami. Oblikovanje organizacije kot sistem, ki mora zagotoviti skupne cilje vseh delavcev, je tako težavnejše od izgradnje sistema iz stvari, kjer pa tudi v večini primerov zaradi ljudskega faktorja v naših pogojih kasnimo. Če bi v okviru IMV iskali razloge za počasnost procesa reorganizacije, potem moramo poudariti predvsem: — neusklajenost in nedorečenost razvojnih ciljev, katerim organizacija služi, — dolgotrajno usklajevanje interesov in ciljev med posamezniki v okviru ZKPO in drugih vodstvenih struktur, — velik obseg administrativnega in računalniškega dela pri pripravi gradiv, — velika angažiranost sodelavcev IMV in ZOP na drugih nalogah, — preslabo vključevanje sodelavcev IMV v okviru nekaterih funkcij. Predvidevamo, da bodo opisi delokrogov pripravljeni v marcu in vsi drugi podatki za razvid del maja. Ob tem pa bo pomembna predvsem angažiranost sodelavcev IMV, ki bodo na osnovi že pripravljene metodologije morali izpolniti predvidene obrazce.« KURIR: Kako pa ocenjujete sodelovanje naših strokovnih služb pri vašem delu? Ali ste s sodelovanjem zadovoljni, ali je morda tudi na naši strani del krivde za zamude? GRUM: »Sodelovanje strokovnih služb IMV ocenjujemo zelo različno, vendar smo v glavnem z njimi zadovoljni. Nekaj težav so nam povzročale večkratne menjave delavcev na vodstvenih ravneh. Z naše strani bi se želeli izogniti zavlačevanju dela, zato si vnaprej želimo dobrega in urejenega sodelovanja. Pričakujemo, da se sodelavci IMV zavedajo, da gre predvsem za našo pomoč pri reševanju njihovih problemov. Želimo si uspešnega sodelovanja do čim prejšnjega zaključnega dela. Najbolj veseli pa bomo, ko bo IMV z učinkovito izpeljavo nove organizacije še nadalje izboljšal svoje poslovne uspehe.« —------------------—^ Priprave pravnih podlag za izpeljavo sistema delitve sredstev OD glede na spremenjeno organizacijsko strukturo v DO IMV V________________________________________________________________________________ Temeljni splošni akti o organiziranosti IMV V novembru 1986 so bili v DO IMV sprejeti vsi temeljni samoupravni splošni akti, s katerimi so delavci IMV določili makro organizacijo DO, temeljne pravice in obveznosti delavcev ter temeljne družbenoekonomske odnose med TOZD oz. DSSD. Pravkar poteka še razprava o samoupravnih sporazumih o svobodni menjavi dela kot nadaljevanje ureditve družbenoekonomskih odnosov znotraj IMV, v pripravi pa je tudi že nov samoupravni sporazum o urejanju odnosov pri skupnem ustvarjanju dohodka ter razporejanju oziroma delitvi dohodka in čistega dohodka. Razvidi del in nalog Na pravkar navedenih pravnih podlagah o makroorganizaciji DO IMV se nadaljuje delo na pripravi kataloga del in nalog v IMV. To je temelj za ureditev mezzo in mikroorganizacije (delokrogov). To delo bo predvidoma končano v marcu 1987. Za pravno ureditev delokrogov je potrebno sprejeti: 1. pravilnik o enotni metodologiji za oblikovanje razvidov del in nalog v DO IMV (skupne osnove za poenoteno ureditev na ravni DO); 2. pravilnike o razvidih del in nalog za vsako TOZD oziroma DSSD, skladno s pravilnikom DO. Strokovno je že pripravljen pravilnik DO (pod točko 1), ki celovito ureja podlage in tudi predpisuje vse potrebne obrazce za TOZD oziroma DSSD, skupaj z navodilom za izpolnjevanje obrazcev. Prav tako je že pripravljen 1. osnutek pravilnika za TOZD oziroma DSSD. V teku razprave bo potrebno še uskladiti nekaj rubrik oziroma jih precizirati glede na naknadno izbrano metodologijo vrednotenja zahtevnosti del in nalog. Najprej bo potrebno samoupravno sprejeti prvi pravilnik DO (DS DO), nato drugega na DS TOZD oziroma DS DSSD. Takoj po pripravljenem katalogu nalog IMV in delitvi na nosilce dela bo mogoče začeti z izpolnjevanjem predpisanih obrazcev za vsak delokrog posebej. To bo zapis nalog za posamezni delokrog, nato analiza oz. popis bistvenih elementov vsakega delokroga ter posebej določitev pogojev, ki jih mora izpolnjevati delavec za sklenitev delovnega razmerja za posamezen delokrog. Popis obrazcev bodo v prvi fazi pripravile pristojne strokovne službe IMV, zlasti kadrovska in oraniza-cijska. Kontrolo dela služb in samoupravno potrditev bo v vsaki TOZD oziroma v DSSD opravila posebna samoupravna komisija. Reklamacije zaradi napak pri izpolnjevanju obrazcev bo reševala ista komisija, morebitne ugovore pa bo reševal DS TOZD oziroma DS DSSD. Bistvo vsega dela v tej fazi je torej opredelitev vseh ključnih elementov, ki so pomembni za posamezen delokrog iz vseh vidikov (vidik OD je samo eden), skladno z enotnim navodilo za celotno DO IMV. Pravila bodo torej enaka za vse, strokovne službe in nato samoupravne komisije pa bodo morale zagotoviti doslednost v izvedbi. Delitev sredstev za OD Naslednji korak bo ureditev delitve sredstev za OD (po predhodni samoupravni pđtrditvi mezzo in mikro organizacije). Kot temeljni splošni akt je predviden: 1. samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in skupno porabo (1. delovni osnutek je že pripravljen), vključujoč enotno metodologijo, kot izvedbeni splošni akt v vsaki TOZD oziroma v DSSD pa: 2. pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in skupno porabo (1. delovni osnutek, ki je tudi že pripravljen). V strokovnem okviru je bila prav sedaj že delovno izbrana nova metodologija za vrednotenje zahtevnosti dela ISKRA — ZORIN (le-ta je bila uporabljena že v panožnem samoupravnem sporazumu kovinske industrije), ki bo še strokovno preverjena na nekaterih tipičnih delokrogih. Dosedanja metodologija je bila ocenjena kot pomanjkljiva in manj primerna. Ze konec leta 1986 pa je bila okvirno pripravljena metodologija za ugotavljanje delovne uspešnosti. Delo teče skladno s sprejetim rokovnikom vseh strokovnih in samoupravnih aktivnosti za leto 1987 v IMV. Miha Potočnik, dipl. pravnik, samostojni svetovalec ZOP f Po dežju pride sonce... ________________________________/ Leta nazaj, tako rekoč od postavitve nove tovarniške hale, ki je med belokranjskim in žum-berskim prebivalstvom vzbudila polno pričakovanj, je naš obrat na Suhorju bolj životaril kot dobro živel. V občini Metlika, ki je usmerjena pretežno v tekstilno industrijo, so zaposlitve dobile predvsem ženske. Vsakršna drugačna dejavnost pomeni zmanjšanje dnevne migracije moške delovne sile. Tako je naš obrat, ki je zajemal tradicionalno lesno proizvodnjo, le-ta pa z racionalizacijo proizvodnje usiha, in kovinsko proizvodnjo, ponujal prosta delovna mesta moškim. Obrat je postal up teh krajev, saj so v njem našli zaposlitev večinoma domačini iz okoliških vasi. Ni šlo vse tako gladko, kot je kazalo na začetku. Vendar je ob strpnosti, nezaletavosti, potrpežljivosti in seveda izjemni pripadnosti, kar so odlike delavcev v tem okolju, kolektivu le, uspelo dočakati dan, ki več obeta. Želje, da bi v obrat uspelo dobiti perspektiven program, ki bi zagotavljal socialno varnost, in sodobno tehnologijo, ki bi bila sposobna slediti spremembam, to pa narekuje tudi končni proizvod, se zlagoma že ost-varja. Do sedaj smo se vedli malodane smešno, da ne rečemo negospodarno. Za primer navedimo proizvodnjo, ki bo odslej »doma« na Suhorju, to je izdelovanje kompletnih šasij in podvozij. Vemo, da so te reči nekoč izdelovali delno na Suhorju pa na Mirni, v Tovarni avtomobilov in v kovinskem obratu v Brežicah. Če samo pomislimo, kakšen strošek je predstavljal samo transport, pa koliko telefonov, pogovorov, usklajevanj in sploh najrazličnejših ovir pri nastajanju končnega proizvoda je bilo! Nemalokdaj je vse navedeno povzročalo zastoje, da o tem, kako je trpela kakovost, niti ne govorimo. Vemo, da gre za izredne elemente, ki morajo ustrezati mednarodnim nomativom in so vitalnega pomena. Prav iz tega razloga je velika pozornost posvečena razvoju in kakovosti podvozja ter zahtevam po vgradnji takšnih elementov, ki ustrezajo mednarodnim normativom, predpisanim za cestna vozila. Pri cestnih vozilih je vozna tehnika (podvozje vozila) bržkone najpomembnejša, to pa od nas zahteva, da izdelujemo res kvalitetna podvozja. Da bi dosegli čimhitrejšo in enakopravnejšo vključitev naših proizvodov v mednarodno delitev dela, smo seveda morali doseči pogoje, ki bi nam to pot in čas za to skrajšali. Tako smo pri razvoju podvozja dolgoletno poslovno sodelovo, zasnovano na normalnih kupoprodajnih odnosih v letu 1982, oblikovali na podlagi dolgoročne koopera- Slehernega stroja so delavci na Suhorju veseli. Z njimi bodo zapolnili polprazno novo tovarniško halo. cijske pogodbe, veljavne do leta 1991, toda z možnostjo podaljševanja. Naš tuji partner v proizvodnji in razvoju podvozij za lahke priklopnike ALOIS KOBER GMBH je v zahodni Evropi. Programska usmeritev partnerja ALOIS KOBER GMBH, Kotz / ZRN je zelo raznolika, kar naši sodelavi odpira nove možnosti. Ta tržna usmerjenost se odraža predvsem v hitri razvojni in proizvodnji prilagodljivosti. Pomanjkanje takih proizvodov v Jugoslaviji pa nas še posebej zadolžuje za programsko ureditev v zaključeni organizacijski enoti. Do odločitve, kje pri nas koncentrirati to proizvodnjo, ni prišlo slučajno. Na Suhorju so si že nekaj časa prizadevali, da bi prišlo do tega, še posebej po letih, ko je močno upadala proizvodnja gospodarskih vozil, ko je postalo jasno, da se bo lesna proizovdnja osrediščila na [D Suhorčani zatrjujejo, da investicija ne bo stran vržena, saj so jo dobili v roke ljudje ki so na to priložnost predolgo čakali. Ni strahu, da bi jo zavozili. Nasprotno, priložnost jim vliva novega elana, ki jim ga že prej ni primanjkovalo. Tako sta npr. Jože Kraševec in Zvonko Kolar skonstruirala in naredila stroj za odtiskovanje puš za preme prikolic. ustreznejših lokacijah, in ko se je povprečno 30 ljudi iz obrata tri leta vozilo na delo v Novo mesto. Da bi obrat na Suhorju programsko definirali, so v TOZD Tovarna avtomobilov prišli do zaključka, da se ta kolektiv določi za osrednjega nosilca proizvodnje, ki je vezana na to pogodbo. S to koncentracijo bi dosegli avtonomnost programa, to pa se mora poznati pri rentabilnosti poslovanja tako na Suhorju kakor tudi v drugih segmentih v IMV. O prostorskih zmogljivostih Suhorja ni bilo nikakršnih pomislekov, tu je že ustrezna energetika in ostala infrastruktura. In kakšen bo poslej proizvodni program obrata na Suhorju? Proizvodni program 1. Proizvodnja podvozja za avtomobilske prikolice: — za proizvodnjo IMV (90 % izvoza), — za protidobave firmi AL-KO, — za domače kupce. 2. Dopolnilni program ALKO (hobi program izmenjevalci toplote, vlečne kljuke, gorilne komore in drugo): — za izvoz, — za domače tržišče. 3. Tovorne prikolice za osebne avtomobile: — namenski program (JLA, SLO, itd.), — za individualne kupce. Vključevanje proizvodnje bo sledilo v treh fazah, in sicer: 1. faza Prenos dela dosedanje proizvodnje podvozij za potrebe proizvodnje okoli 18.000 prikolic ADRIA (cca 90 % za izvoz) in delov podvozij za tujega partnerja letno za približno 2,5 mio DM ter za okoli 1 milijardo dinarjev delov za razne domače kupce, ki med ostalim tudi izvažajo finalne proizvode, izdelane iz naših delov; 2. faza Uvesti dopolnilni program proizvodnje iz programa ALKO na osnovi njihove tehnologije (orodja in delovni pripomočki), in sicer v zadostnih količinah tako za izvoz kakor tudi za domače kupce (tovorne prikolice osebnih avtomobilov, razne kosilnice za travo, cirkularji, drobilci za kompostiranje itd.), s čimer se zagotavljajo pogoji poslovanja za srednjeročno obdobje- 3. faza Na osnovi lastnega razvoja si bo kolektiv na Suhorju gradil svojo dolgoročno programsko usmeritev s tem, da bo vključeval še kapacitete drobnega gospodarstva regije. Tako dinamično prestrukturiranje obrata Suhor v kovinsko predelovalno področje, bo nedvomno pomemben prispevek k enakomernejši sestavi strukture industrije na območju občine Metlika. 160 delavcev, trenutno zaposlenih v obratu, je bržkone že dočakalo tisto, kar so si vsa leta tako želeli. Sami pa zagotavljajo, da bodo s svojim delom dokazali, da je bila odločitev pravilna. Veliko prednost ima Suhor pri izvedbi zastavljenega načrta tudi v tem, da ima ustrezno rešeno energetiko in ostalo infrastrukturo, potrebno za načrtovano proizvodnjo. Proizvodnjo moramo podrejati tržnim zahtevam V__________________________________________________ Na eno od sej uredniškega odbora Kurirja smo vsi, ki sodelujemo pri nastajanju časopisa, »prinesli«, vsak iz svojega delovnega okolja, podobno pobudo, naj bi namreč zaposlene prek Kurirja seznanili, kako učinkoviti smo bili v sobotnem delu. Vemo, da so nas planski cilji pripeljali do odločitve, da delamo vse sobote prvega trimesečja. Mnenja o tej odločitvi med zaposlenimi so (kot običajno) različna; nekateri trdijo, da je odločitev dobra, drugi spet, da bi morali poskrbeti za čim večjo učinkovitost oziroma storilnost že med rednimi delovnimi urami, češ, da na tem področju le nismo postrgali vseh skritih rezerv. Enotni pa smo v tem, da sledimo planskim nalogam, ki so pred nami. Samoupravno smo se pač odločili za delovne sobote in če je sklep takšen, ga je treba spoštovati. Res ni lahko zdržati tega pospešenega tempa, še posebej, ker smo se navadili vveekendov, ko postorimo kaj doma, ko si nabiramo novih moči za naslednje delovne dni. Toda pred seboj moramo imeti sprejete obveznosti, biti prilagodljivi in se zavedati, da je potrebno zbrati moči in narediti tisto, kar trg od nas pričakuje. Kako smo delali v januarju ob delovnih sobotah, je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili direktorjem TOZD. Odgovore objavljamo. Dosežen namen Mitja Novak, direktor TOZD Tovarna avtomobilov: »Vsak proizvajalec, ki izdelke ponuja na konkurenčenm trgu, je postavljen pred dejstvo, da se mora s količino, ceno in kvaliteto prilagoditi pogojem trga, sicer svojega proizvoda ne bo prodal. To velja tudi za avtomobile. Minili so časi, ko je posebno na domačem trgu bolj veljala distribucija in razne prednostne liste kot pa komercialni pristop in prepričevanje potencialnih kupcev, da se odločijo za naš proizvod. Zato je tudi normalno pričakovati, da se bo količina proizvodnje prilagajala tržnemu povpraševanju. Ker je osebni avtomobil potrošna dobrina, ki je ne kupujemo vsak dan in za katere nakup nimamo denarja vedno pri roki, se mora proizvajalec prilagoditi kupcu s tem, da mu ponudi vozilo takrat, ko ga je ta pripravljen kupiti, ne pa mesece kasneje. Komercialne potrebe po R-4, ki so jih že pred začetkom letošnjega leta posredovali tako iz RNUR kot tudi domači komercialisti, niso enakomerne skozi vse leto, ampak zahtevajo večjo količino vozil v prvem polletju, predvsem pa v prvem četrtletju. Skupne mesečne potrebe za domači trg in izvoz v prvih treh mesecih celo presegajo 4000 vozil, medtem ko se konec leta te potrebe zmanjšajo. Normalno je, da smo se morali tem zahtevam proizvajalci podrediti, saj avtomobilov, ki jih ne bi dali na trg v prvi polovici leta, v drugem polletju zagotovo ne bi mogli prodati, s tem pa bi se zmanjšali tudi globalna letna količina, dohodek in seveda poslovni uspeh. Prilagoditev proizvodnje je možna na dva načina: z večjo produktivnostjo oziroma dnevno proizvodnjo, ki pa ima svoje tehnične in tehnološke meje, in z maksimalnim izkoristkom delovnih dni, kar pomeni več delovnih dni v mesecu. V TOZD TA smo se odločili za oba načina. Planiramo večjo dnevno proizvodnjo in delamo vse delovne sobote v prvih treh mesecih. Rezultati so tu, saj smo januarja v celoti pokrili planirane zahteve RNUR in domačega trga ter izdelali še nekaj vozil nad planom. To kaže tudi na ugoden sprejem drugačne razporeditve letnega delovnega časa pri delavcih, saj jim več prostih dni v pomladanskih in jesenskih mesecih omogoča tudi več časa za njihove domače potrebe. Prilagajanje delovnega časa potrebam trga oziroma proizvodnji v IMV ni nikakršna novost, saj smo v preteklosti večkrat uvajali dodatne delovne sobote in delo celo med prazniki, pa podaljšane delovnike in podobno. Takšno prilagajanje je v industrijsko visoko razvitem svetu popolnoma normalna stvar. Ce hočemo razvitemu svetu slediti tudi mi, bomo pač morali od njega prevzeti navade, ki ga delajo razvitega. Tistih nekaj »poklicnih nergačev«, ki jim delo še med tednom ne diši, kaj šele na delovno soboto in se sklicujejo na svoje samoupravne pravice pri odločanju o delu, se bo pač moralo podrediti skupnemu interesu, ali pa jim priporočamo, da se odločijo za delovno organiziranje, kjer bodo razporejali delovni čas po njihovih željah.« V tej temeljni organizaciji so delavci predali naslednje količine vozil R-4: 10. januarja - 165, 17. januarja — 132, 24. januarja - 189, 31. januarja - 163. Novomeška tovarna prikolic Jože Zadel, direktor TOZD Tovarna prikolic Novo mesto: »Mislim, da je iz tabel jasno razvidna produktivnost delovnih sobot v januarju za TOZD TP Novo mesto. bi izpolnil zastavljene obveznosti. Izvozne obveznosti v I. četrtletju 1987 in potrebe domačega tržišča narekujejo, da se že v začetku leta stori vse, da bi realizirali naloge, ki so predvidene v gospodarskem načrtu, in s tem dosegli pozitivne rezultate. Zavedati se moramo, da ima naša tovarna omejene zmogljivosti, ki so približno normirane skozi vse leto, na drugi strani pa tržišče narekuje, da se v prvem polletju realizira 60% vseh letnih potreb. Da bi IMV lahko sle- / TE povpreč./dan sobota % datum 2. TE 16 16 100 10.01.87 3. TE 36 47 131 17.01. 87 4. TE 47 34 72 24. 01. 87 5. TE 44/22 23 105 31.01.87 2. Norma TE ure povpreč./dan sobota % datum 2. TE 1047 1114 106 10.01.87 3. TE 1978 2160 109 17. 01. 87 4. TE 2613 2559 98 24.01.87 l 5. TE 2945/1472 1299 88 31.01.87 OPOMBA: V soboto, 31. 1. dil zahtevam tujega tržišča. 1987 smo delali samo v prvi izmeni in sicer zaradi izpada al. pločevine. Navedene tabele prikazujejo produktivnost ob sobotah za neposredno proizvodnjo. Produktivnost režijskih služb v TOZD je težje merljiva, vendar ocenjujemo, da se njihova dela bistveno ne razlikujejo od ostalih dni, saj mora zagotavljati delo neposredni proizvodnji. Službe, katerih narava del ni vezana na TOZD in DO, pa ob delovnih sobotah koristijo letni dopust v večjem odstotku.« Izvozne obveznosti moramo izpolniti Slavko Blatnik, direktor TOZD Commerce: »Delavci IMV, ki že dalj časa združujejo delo, mislim na tiste, ki so sodelovali pri izgradnji tega kolektiva, vedo, da je bilo to obdobje udarništva. To obdobje je terjalo ne samo od posameznika, ampak od celotnega kolektiva posebne napore in večkrat se teh časov spominjam z ugotovitvijo, da smo kvaliteto želeli nadoknaditi s kvantiteto. Za to obdobje je bilo značilno, da smo imeli tudi delovne nedelje, ne samo sobote. Situacija in specifični razvoj IMV terjata, da se v določenih obdobjih kolektiv poslužuje izjemnih ukrepov, da možnost za to samo v tem, da damo izključno prednost realizaciji izvoznih obveznosti s tem»da v glavnem zanemarjamo proizvodnjo za domače tržišče, kar pa ni sprejemljivo. Zato je bil nujni ukrep vodstva proizvodnje, da se uvedejo dodatni delavniki, to je ob prostih sobotah. Poudarjamo, da je to bila nujnost, ni pa nujnost, da se vse režijske službe predvsem tiste, ki niso vezane na realizacijo proizvodnje, udeležujejo dodatnih del ob sobotah. Delavci TOZD Commerce smo zelo vpeti v dinamiko proizvodnje in priprav za novo poslovno obdobje. Delovne sobote smo izkoristili posebej za ureditev in likvidacijo dokumentacije, za likvidacijo nerešenih zadev, vezanih še na preteklo poslovno obdobje. Ob tem smo izdelali poslovna poročila in pripravili vse potrebno za takšna bodoča dela. Posebej želim poudariti, da smo ob prostih sobotah pripravljali komercialno politiko za leto 1987, gospodarski načrt in dokumente za vse druge spremljajoče aktivnosti, ki so temeljno vodilo za naše delo v tem poslovnem letu. Dve delovni soboti pa je vodstvo TOZD Commerce posebej namenilo za oblikovanje nabavne politike in optimalnih nabavnih pogojev. K tej tematiki se bomo praviloma vračali vse delovne sobote. DO 3) Ne smemo pozabiti, da je delo delavcev v TOZD Commerce usmerjeno na dinamiko, ki jo narekuje tržišče, zato si bomo delo v TOZD organizirali tako, da bomo z optimalnim številom delavcev in delovnih ur skozi vse leto poskušali urediti tudi takrat, ko proizvodnja in druge režijske službe ne bodo na delu. Menim, da bi v podobnih akcijah, predno se odloči obvezen delavnik ob sobotah, najprej analizirali smotrnost pri tistih režijskih službah, od katerih proizvodnja ni odvisna. Če bodo narejene analize za I. četrtletje, bodo potrdile, da se nismo najbolj gospodarno organizirali glede na izrabo delovnega časa. Svetoval bi, da bi pri analizi upoštevali tudi višino opravljenih nadur, ki znatno povečujejo stroške proizvodnje.« Jovo Stupar, direktor TOZD Tovarna avtomobilskih delov in opreme Beli Manastir: »Rukovodstvo OOUR-a na svom sastanku dana 13. 2. 1987. god. analiziralo je uspešnost rada u januarju mesecu 1987. godine i došlo do sledečih zaključaka. U svim radnim subotama u januaru mesecu, rad se odvijao sa punim brojem zaposlenih i sa postignutom produktivnošću kao i u ostalim danima u toku meseca. Smatramo, da je bilo opravdano raditi sve subote iz razloga, što nam se povećao proizvodni plan u odeljenjima S.O. i AP a takodjer u tome mesecu sprovodile su se aktivnosti oko inventura. Takodjer smatramo, da je rad režijskog osoblja isto bio opravdan jer su večina službi osim Računovodstva i dela Opšte službe direktno vezani za proizvodnju (Poslovanje, Tehnologija, Služba održavanja, Kontrola i Alatnica). Računovodstvena služba u toku januara meseca bila je opterećena zbog završnog računa i inventura, tako da su u odredjenim danima morali raditi prekovremeno. Gledajući planove proizvodnje kako AP tako i S.O., smatramo da bez uvodjenja radnih subota u pojedinim mesečima iste ne bi mogli ostvariti.« Žibert Rudi, direktor TOZD Tovarna opreme Mirna: »Glede na prisotnost delavcev v našem tozdu januarja ob sobotah in sredah ugotavljamo, da je bil izpad ob sobotah v nekaterih oddelkih nekoliko večji kot npr. ob sredah. Primerjava podatkov o prisotnosti ob sobotah in sredah je taka: 1. Pl — kovinski odd., plastika električna Od skupaj zaposlenih 81 delavcev v teh oddelkih je bil največji izpad 24. 1., in sicer 18,5%, najmanjši pa 27. 1. -6,2% . Povprečno je bil izpad v teh oddelkih ob sobotah 15,1%, ob sredah pa 9,87%. mmmmmmmmm 2. P II — šivalnica Od skupnega števila 125 zaposlenih v tem oddelku je bil največji izpad 31. 1. (39,2%), in sicer zaradi tega, ker so delavke predhodno delale po 12 ur zaradi doseganja plana, to soboto pa so potem koristile ure za dopust. Najmanjši izpad je bil 28. L, in sicer 12%. Tu moramo upoštevati, da je zaposlena sama ženska delovna sila in da je izpad velik tudi zaradi porodniške in bolniške. Povprečno je bil za ta oddelek izpad ob sobotah 20,85% in ob sredah 13,2%. 3. Lesni oddelek, obloge vrat V tem oddelku je bil najvišji izpad 7. 1. (20%), najmanjši pa 10. 1. in 14. 1. (12,5%). V povprečju je bil izpad ob sobotah 16,25% in ob sredah prav tako 16,25%. mmmmmmmmm 4. Režijske službe Izpad je bil največji 7. 1., in sicer 15,9%, najmanjši pa 24. 1. 6,2%. Povprečno je januarja ob sobotah manjkalo 9,98% delavcev, ob sredah pa 10,3% delavcev. V januarju je bilo koriščeno še nekaj dopusta iz leta 1986. Ugotavljamo, da je po podatkih o doseganju normiranega časa nemogoče ugotoviti stopnjo produktivnosti za posamezne dni v mesecu, ker se podatki o opravljenih urah in izdelanih količinah ne zajemajo redno dnevno. V TOZD Mirna je cca 1500 pozicij, oz. izdelkov, tako da realnega prikaza o dnevno izdelani količini posameznih izdelkov ni možno podati. Koliko več oz. manj se naredi ob sobotah glede na neki drug dan, je odvisno od več dejavnikov, v prvi vrsti pa od plana. Če je plan za določeni mesec napet, delavci delajo ne glede na to, ali je to sobota ali sreda. Če pa je plan ohlapen, potem se to najbolje opazi ob delovnih sobotah, ko si lahko delavci privoščijo nekoliko počasanejši tempo dela. Nedvomno je res, da vse delovne sobote v mesecu nikakor niso v prid produktivnosti, saj delavec rabi tudi prosti čas in ima poleg službe še druge obveznosti. Tudi delavci v spremljajočih dejavnostih se ob sobotah različno obnašajo. Kjer je veliko dela, kjer si vezan na določene roke oz. je treba kaj narediti pod nujno, potem se tudi ob sobotah dela prav tako ali še bolj kot druge dneve v tednu. Če pa delo dovoljuje, da ga lahko preložiš, potem to izkoristiš največkrat ob sobotah.« Jože Gabrič, direktor TOZD Tovarna pohištva »Podgorje« Šentjernej: »V naši TOZD ob delovnih sobotah ne beležimo slabše produktivnosti kot v običajnem delovnem času, je pa v teh dneh povečan pritisk delavcev za koriščenje dopustov.« Franc Gregorčič, direktor TOZD Tovarna plastičnih delov Šmarjeta: »Pri nas ni bilo potrebe po organiziranju delovnih sobot zaradi asortimana prikolic, ki ne predstavljajo večje obremenitve na proizvodnih kapacitetah.« Tako so torej delali v delovnih sobotah v proizvodnih tozdih in tozdu Commerce, kako pa je bilo z učinkovitostjo teh delovnih dni v TOZD Razvojni inštitut in DSSD, boste zvedeli v naslednji številki Kurirja. -------------------------— N Kaj bodo delali v tem letu v______________________________________J Prišlo nam je že v navado, da vas v začetku leta seznanimo s programom dela tozda Razvojni inštitut. Tokrat ga povzemamo po predlogu plana, ki so ga v tozdu pripravili za leto 1987, izdelan pa je po enotni metodologiji za celotno delovno organizacijo in sicer na osnovi makro organizacije, predstavljene v ltu 1986, ki predvideva spremembe v organizaciji. Tako naj bi tozd Razvojni inštitut v tem letu opravljal naloge skupnega pomena za DO IMV na področju razvoja proizvodov in razvoja delovnih sredstev za vse programe. Razvojni inštitut bo na področju razvoja delovnih sredstev opravljal naslednje naloge: - raziskoval in programiral nove tehnologije, — raziskoval in programiral delovna sredstva za nove tehno-logije, — pripravljal tehnološke analize za nove proizvode, — pripravljal tehnološke projekte za nove programe oziroma proizvode, — pripravljal investicijske programe, — organiziral izvajanje investicij, — uvajal proizvodnjo po novih tehnologijah. Po tem predlogu v posameznih dejavnostih ostanejo tehnološke priprave proizvodnje, ki skrbijo, da je tehnološka dokumentacija ažurna in da zagotavlja nemoten potek tekoče proizvodnje. Za nemoteno in učinkovito odvijanje dela na novih progra- mih bo potrebno uvesti teamsko delo po projektnem pristopu predvsem v trenutku, ko pride do odobritve posameznega investicijskega programa. Program dela na področju razvoja novih proizvodov 1. Avtomobilska dejavnost — Razvoj gospodarskega terenskega vozila - Razvoj terenskega vozila posebnega pomena — Razvoj tovorne prikolice posebnega pomena - Razvoj dostavnih vozil - Izvedenke in izboljšave R-4 - Dinamično stabilno vozilo — Program »SDP« - Program »AL-KO« 2. Prikoliška dejavnost — Spremembe prikolic sezone 86 — Spremembe in dopolnitve AVTODOMOV — Projekt novih izvedb avtodomov - Projekt nove generacije prikolic — Razvoj zložljivih prikolic — Projekt posebnih izvedb prikolic — Dopolnilni programi prikolic Progam dela na področju razvoja delovnih sredstev 1. Avtomobilska dejavnost: - Novi tehnološki projekti in analize: — terensko vozilo posebnega pomena — dostavna vozila — program SDP — tovorna prikolica posebnega pomena — Program novih osebnih vozil — Rekonstrukcija lakirnice — Študija mehanizacije in robotizacije v Tovarni avtomobilov 2. Prikoliška dejavnost — Tehnološki projekt Šentjernej (nova tehnol. miz.) — Uvajanje nove tehnologije v Tovarni prikolic Novo mesto (podi, strehe, stene) — Dokončanje investicije v Črnomlju — Tehnološki projekt za deci-mirnico lesa v Črnomlju — Tehnološki projekt za izdelavo masivnih letev v Semiču — Tehnološki projekt za Tovarno prikolic v Egiptu — Tehnološki projekt, priprava ponudb, odbira in naročilo opreme za Tovarno prikolic v Sovjetski zvezi — Sodelovanje pri izbiri novih materialov ter testiranje le-teh — Izdelava tehnično prevzemnih pogojev in navodil za dela pri novih tehnologijah — Iskanje novih tehnoloških rešitev in idej za racionalizacijo obstoječe tehnologije 3. Program dela pri nalogah skupnega pomena — Uvajanje računalniško podprtega konstruiranja — Uvajanje mikrofilmske tehnike na področju tehnične dokumentacije — Izdelava internih standardov - Priprava predlogov za JUS standarde — Izdelava tehnično prevzemnih pogojev — Izvajanje homologacij za nove materiale dele in proizvode — Funkcijski preizkusi novih proizvodov — Laboratorijske raziskave za vse programe — Izbira in preizkušanje novih materialov za površinsko zaščito — Razmnoževanje tehnične dokumentacije — Ostala dela Za vse večje projekte so izdelani programi dela z navedbo aktivnosti, nosilcev in rokov. Vsi projekti ne bodo končani v letu 1987, ker je za realizacijo nekaterih potrebno več let dela, za nekatere pa bodo izdelane le študije, na osnovi katerih bo prišlo do odločitve o nadaljevanju dela. O izvajanju zastavljenega programa dela v tozdu Razvojni inštitut vas bomo v Kurirju seznanjali vse leto. V silni prostorski stiski, saj so zahteve in naloge prototipne delavnice že davno prerasle prostore, ki jih utesnujejo pri delu, pa so projektanti, tehnologi, oblikovalci in delavci prototipne delavnice pričeli z aktivnostmi, ki vodijo k novi prikolici. V prototipni delavnici TOZD Razvojni inštitut je vedno živahno, saj tu nastaja vselej kaj novega. Tako delavci prototipne izdelujejo po naročilu dva namenska avtomobila: enega za potrebe Inštituta Jožef Štefan, ki bo služil kot potujoči laboratorij, in drugega za jedrsko elektrarno v Krškem. / v Ob dogajanjih v lakirnici: Naj ne ostanemo le pri besedah v_____________________________________________________J Da v lakirnici karoserij v tozd Tovarna avtomobilov ni vse tako, kot bi moralo biti, da nekaj škriplje, nas je resneje opozorilo šele dejstvo, da je prav tu »ozko« grlo proizvodnje, tisto, ki povzroča »luknje« na montažnem traku. Tudi nismo bili presenečeni ob ugotovitvi januarja, da tu tudi kakovost lakiranja nekaterih karoserij ni ravno takšna, kot bi morala biti. Zato ni nič čudnega, da je ta tema zavzemala pomembno mesto na mnogih sestankih. O tem so razpravljali člani odbora samoupravne delavske kontrole DO IMV in ob ugotavljanju vzrokov za stanje v lakirnici sprejeli sklep, da je potrebno takoj poiskati tiste, ki so odgovorni za nastalo situacijo in pripraviti pisno poročilo o sanaciji nastalega položaja. Ti sklepi so bili podani na 7. redni seji delavskega sveta DO IMV, kjer se je oglasil tudi delegat TOZD Tovarna avtomobilov, proizvodnja IV. in ostale delegate seznanil s položajem v lakirnici. Delegatsko vprašanje v celoti navajamo. V proizvodnji IV. smo imeli že večkrat težave z organizacijo podaljšanega delovnega časa (nadurnega dela). Zelo izrazito se je to pokazalo prejšnji teden. O tem so razpravljale DPO in vodstvo. Čeprav so trenutno stvari urejene, se težave še lahko ponovijo. Kadrovski problemi se niso reševali tako, kot narekujejo potrebe v proizvodnji. Zato so posebej v težavnem položaju brizgalci v kabinah, ki nimajo zagotovljenega turnusa menjave, kar tudi vpliva na ne kvaliteto lakiranja. Dobili bomo 6 novih delavcev — brizgalcev. Vendar ti nekaj mesecev ne bodo sposobni končne faze lakiranja. Zato ima ta kadrovski problem daljši pomen. Omenjene težave izbruhnejo na dan očitneje, ko se pojavi nagrajevanje. Po izjavi delavcev je splošno nezadovoljstvo nastalo zaradi zadnjega nagrajevanja zasluženim. Teh v proizvodnji ni bilo. Verjetno nikakor ne drži, da tudi v proizvodnji, ne bi našli koga, ki je tudi zaslužil nagrado. V Kurirju je pod naslovom ALI SE RES PRI DENARJU VSE NEHA nakazan primitivizem, vendar ali je delavec, ki zahteva zasluženi denar, res primitivec? Slišimo tudi informacije, da se nekje izven proizvodnje usklajuje OD. Ali so to res čista in poštena dejanja? Če se v proizvodnji pojavi potreba po uskladitvi OD, je to v določenih primerih nemogoče. Te zadeve se rešujejo le takrat, ko se to usklajuje v delovni organizaciji. V proizvodnji IV. v lanskem letu ni bilo stimulacije za kvaliteto, razen v decembru... Ali se je kdo vprašal, zakaj? Nekdo nima pravega posluha ali ni hotel priznati pogojev, ki negativno vplivajo na proizvodnjo. Poleg omenjenih težav so še: čiščenje lakirnice, neurejene strehe, da v dežju teče voda prek lakirnice v strojno, poleti neurejeno zračenje na tesnenju ipd. Kdaj se bo kdo našel in v tem kotu DO, ki je konica IMV, začel reševati razmere, v kakršnih ni moč dosegati niti količine niti zahtevane kvalitete? V tem času pa je strokovna komisija, ki je bila imenovana s strani KPO in katere predstavnik je Mitja Novak, člani pa Adnan Al Soufi, Anton Rom, Drago Samardžija in Janez Zupančič, že seznanila delegate delavskega sveta TOZD Tovarne avtomobilov, kje so vzroki za nastale težave. Med naštetimi vzroki sta na prvem mestu nedokončana investicija v lakirnici in neustrezno vzdrževanje obstoječih lakirniš-kih naprav zaradi pomanjkanja rezervnih delov, nerednega preventivnega servisiranja, predvsem pa čiščenja lakirniških naprav. Ugotovljena je neustreznost oz. nihanje kvalitete potrebnih energetskih medijev, predvsem komprimiranega zraka. Določene težave so nastale zaradi sprememb v notranji opremi R-4 in zahteve po enaki kvaliteti lakiranja notranjosti vozila, kot velja za zunanjost karoserije. Neustrezna je bila dolgoletna kadrovska politika pri pridobivanju delavcev ustreznega profila za lakirnico karoserij, ki jih stalno primanjkuje. Delovni pogoji so težki in odtod slabše počutje brizgalcev laka, kar vpliva na količino in kvaliteto. Znano je, da nanos lakov zahteva veliko odgovornost in kvaliteto izvedenega dela, saj vsaka manjša napaka zahteva ponovno lakiranje karoserije, kar povzroči izgubo (karoserije za ndalje-vanje proizvodnje) in visoke stroške popravila. Seveda pa je nedoseganje predpisane kvalitete in količine predanih karoserij povezano tudi z neupoštevanjem tehnološke discipline. Vzroki za večje število mehanskih poškodb karoserij in laka so tudi v neustrezno vzdrževanih, neizdelanih in deloma neustrezno predvidenih delovnih pripomočkih in pripravah. Glede na potrebne količine elementov za protidobavo RNUR (šasije, vrata, pokrovi motorja in ostalih cca 50 elementov), ki se sedaj lakirajo na obstoječi liniji kataforeze, se pojavljajo dodatne težave in poškodbe elementov ter karoserij, saj lakiranje posameznih elementov za rezervne dele vozil projektno in tehnološko ni bilo predvideno na tej liniji. Odstopanje od predpisanih prevzemnih pogojev za sprejem surove karoserije v lakirnico povzroča dodatno delo (brušenje, ravnanje, čiščenje, dodatno tesnenje) in s tem slabšo kvaliteto končno lakiranih karoserij. Neustrezno je skladiščenje lakirniških materialov in tesnilnih mas za ostale proizvodnje. Komisija pa ni le ugotavljala vzrokov, pač pa predlagala tudi ukrepe, ki naj bi zagotovili odpravo slabosti. Naj povemo, da so za sleherni ukrep zadolžili konkretno odgovorno osebo (z imenom in priimkom) in začrtali datum, do katerega naj bi bila naloga opravljena. In sedaj naštejmo nekaj ukrepov, ki jih je v zapisniku kar dvanajst. Podane so zahteve za tehnološko zaključitev lakirnice karoserij programsko investicijskemu sektorju, ki bo podal terminsko opredeljen plan zaklju-čitve investicijskih del na področju lakirnice. S — aneks in okolice lakirnice, z upoštevanjem potrebne ureditve sanitarij, garderob in prostora za kadilce. STS mora izvajati vzdrževanje in čiščenje lakirnice, kot je predvideno in terminsko opredeljeno v navodilih za varno obratovanje in vzdrževanje. Izdelan bo tudi plan pridobitve ustreznih kadrov za vzdrževanje. Nihanja pritiskov komprimiranega zraka tehnološke vode in električne napetosti je potrebno čimprej odpraviti z ustreznimi tehničnimi rešitvami. Prioritetna naloga pri reševanju problematike ustreznih energetskih medijev je v zagotovitvi predpisanih temperatur v sušilcih kataforeze, predlaka in pokrivanje laka, tako da bo možen stalen nadzor (stalno registriranje) in regulacija temperature. Za zagotovitev predpisane kvalitete lakiranja notranjosti karoserij je potrebno uvesti operacijo dvoslojnega lakiranja notranjosti. Za zagotovitev boljših delovnih pogojev in splošnega počutja brizgalcev mora SVD TOZD TA zagotoviti naslednje: uvesti zamenjavo pralnih delovnih oblek vsak 4. delovni dan, zagotoviti ustrezne zaščitno masko, ki odgovarja vsem pred- pisom varstva pri delu ter zagotavlja dobro prilagajanje in ne moti brizgalca pri njegovem delu. Za predhodno obdobje je potrebno zagotoviti stalno kvaliteto obstoječih mask, ki ne povzročajo odrgnin po obrazu. Zamenjati je potrebno uporabo obstoječih zaščitnih čevljev z novo lažjo izvedbo. Za doseganje predpisane kvalitete in s tem povezane količine prodanih karoserij je komisija predlagala DS TOZD TA, da za čas do ponovne ocenitve del in nalog sprejme predlog dodatnega stimulativnega nagrajevanja brizgalcev. Predlog se glasi: za izpolnjevanje planskih ciljev (176 R-4, 11 R-18 in 2,5 D V dnevno) se brizgalcem obračuna dodatna stimulacija v višini 20 % njihovega OD. Dodatno se stimulirajo briz-galci, ki nadomeščajo svoje sodelavce v času koriščenja dopusta, bolniške ali zaradi odstranitve določenega brizgalca iz kabine, ker je delo opravil nekvalitetno. Na ta način se navedenim delavcem poveča število ur, predpisanih za izvajanje operacij brizganja laka in za vsako tako dodatno uro dobijo posebno stimulacijo v višini 30 % glede na vrednost ocenitve njihovega delokroga. Formula za izračun: stimulacija = 30 % x št. točk x št. dodat, ur) 182 Vsi delavci, zaposleni v lakirnici, morajo dosledno upoštevati predpisane tehnološke postopke. Za neupoštevanje tehnoloških postopkov pa se od vodstva P-4 zahteva takojšnje ukrepanje po veljavnih pravilnikih. Upamo, da bodo vsi ti ukrepi, zabeleženi v zapisniku komisije, v predvidenem času uresničeni, da ne bo ostalo le pri .... »moramo, prizadevamo si, treba je... itd... « Z golim besedičenjem ne bo rezultatov, pač pa bodo, če bodo vsi posamezniki, ki so zadolženi za izvajanje ukrepov, svojo zadolžitev opravili. Integralno upravljanje in kontrola kakovosti - N Srednjeročni program osnovnih aktivnosti v DO IMV Novo mesto na področju integralnega upravljanja in kontrole kakovosti v________________________________________________________________________ V 1—2 številki Kurirja smo vas seznanili z osnovnim programom, katerega naj bi z največjo intenzivnostjo izvajali ravno v letošnjem letu, v LETU KAKOVOSTI. V prejšnji številki smo podrobneje opredelili prvo osnovno aktivnost, to so sistemi kontrole kakovosti od vhoda, proizvodnih procesov, izhoda, delovnih sredstev do meril oziroma merilne opreme. V današnji številki pa bomo poizkušali čim podrobneje opredeliti ostale osnovne aktivnosti. Druga osnovna aktivnost je inženiring kontrole kakovosti (kontrolna tehnologija) To je izredno pomembna in visoko strokovna aktivnost, saj se s kontrolo tehnologije jasno in nedvoumno opredeljuje: kaj je potrebno kontrolirati, kje oziroma v kateri fazi se naj kontrola vključi v proizvodni proces, kdo naj to kontrolo izvede (100 % kontrolor, tekoče — kontrolor, medfazni prevzemni — kontrolor ali avtokontrolor), na kakšen način oziroma koliko enot naj se pregleda (3,5 ali več enot) in v kakšnem intervalu naj se opravlja kontrola (1/2 ure, 1 ura, 1 1/2 ure, 2 uri ali samo enkrat na izmeno) ter s kakšnimi merilnimi pripomočki. Za dobro izvedbo kontrolnih postopkov mora imeti kontrolni tehnolog velike delovne izkušnje in znanje, saj mora zelo dobro poznati proizvodni proces oziroma izdelke, ki se tam izdelujejo, izvrstno poznati tehnično, predvsem konstrukcijsko dokumentacijo, imeti dober pregled nad standardi, tako internimi kot eksternini (JUS ali mednarodni standardi, za nas so predvsem pomembni francoski) ter dobro poznati merilno opremo, tisto, ki jo je možno nabaviti na jugoslovanskem tržišču, in tudi tisto iz uvoza. Kontrolni tehnolog mora biti sposoben takoj določiti ustrezno merilno opremo, po potrebi pa enostavnejšo tudi sam konstruirati. S postavljanjem kontrolne tehnologije na vhodu se že v sami osnovi določajo enotni kriteriji in postopki tako dobaviteljeve končne kontrole na eni kot vhodni kontroli kupca na drugi strani, kajti večkrat se dogaja, da pride do sporov med dobaviteljem in kupcem ravno zaradi neenotnih kriterijev oziroma kontrolnih postopkov. S postavitvijo kontrolne tehnologije v proizvodnih procesih pa se tudi delo kontrole v proizvodnji industrializira in tako kontrola lahko postane enakopraven in učinkovit partner proizvodnji, ki običajno ima izdelane tehnološke postopke za proizvodno delo. Tretja osnovna aktivnost je planiranje in informatika kakovosti. Pobudo za planiranje kakovosti je pravzaprav dal naš licenčni partner RNUR, ki nam je redno pošiljal svoje planske cilje izhodne kakovosti za vozila R-4, R-18 pa tudi planske zahteve na področju izdelave prem (prednja prema, zadnja prema). Po formiranju sektorja kontrole kakovosti v IMV v drugi polovici leta 1983 ter njegovem konstituiranju v prvi polovici leta 1984 so se v drugi polovici leta 1984 že pojavili prvi poizkusi planiranja kakovosti (prvi predlogi planov kakovosti) za vhodne materiale in izhodno kakovost, takrat samo še za TOZD TA. V letu 1985 smo že pridobili prve izkušnje in smo pristopili k planiranju kakovosti za TOZD TA po vseh petih proizvodnjah (presernica in linija kolesnih obročev, mehanska obdelava, karosernica, lakirnica in montaža), za TOZD TSO Beli Manastir, ki izdeluje servisno opremo, pa tudi za prikoliški program, kjer smo za dva tozda finalista imeli dovolj dobre podatke, saj smo z ocenjevanjem gotovih prikolic pričeli že v drugi polovici leta 1985. Seveda pa so nastopile težave, ko je bilo potrebno določiti planske cilje kakovosti za vse tozde polfinaliste prikoliškega programa. V sodelovanju z vodstvi tozdov in kontrolami kakovosti tozdov smo na osnovi izkušenj in predvidevanj skupaj postavili plan tudi za te organizacijske enote, čeprav nismo imeli prave baze podatkov. Odgovornost pri postavljanju planskih ciljev za leto 1986 je bila še toliko večja, saj je bilo od uresničitve omenjenih planskih ciljev odvisno nagrajevanje po kakovosti dela, ki smo ga prvič v zgodovini IMV začeli uveljavljati prav v letu 1986. Na osnovi bogatih izkušenj ter obsežne baze podatkov iz leta 1986 smo lahko, vsaj po našem mnenju, dovolj dobro načrtovali cilje kakovosti za leto 1987, ki naj bi služili tako za podlago za nagrajevanje po kakovosti dela kot tudi za tekmovanje med tozdi oziroma posameznimi organizacijskimi enotami v LETU KAKOVOSTI. Za leto 1987 smo prvič postavili planske cilje ne samo za oba programa, ampak tudi za DO. Podobno, kot se je razvijal sistem planiranja kakovosti, se je razvijal tudi informacijski sistem o kakovosti. Že pred samo ustanovitvijo sektorja kontrole kakovosti je bil dobro obdelan informacijski segment s področja eksploatacije (servisni posegi na vozilih — garancijski roki), ki je bil konstruiran verjetno na pobudo in po sugestijah RNUR in katerega tudi do danes, zaradi njegove popolnosti in uporabnosti, nismo in v bližnji prihodnosti ne nameravamo menjati. Vse ostale informacije s področja kakovosti (vhod, proizvodni procesi, izhod, delovna sredstva) pa so obravnavala parcialno in vsebinsko. V drugi polovici leta 1984, še bolj pa v prvi polovici leta 1985, ko se je začela intenzivno konstituirati tudi ustrezna služba v okviru sektorja kontrole kakovosti (služba informatike in instruktaže o kakovosti), so pričele teči aktivnosti za oblikovanje celovite informacije s področja kakovosti v obliki MESEČNEGA POROČILA O KAKOVOSTI, ki naj bi zajemalo vsa predhodno omenjena področja kakovosti. V drugi polovici leta 1985 (avgusta meseca) smo prišli do prvega takega celovitega poročila o kakovosti, ki je že zajemalo podatke za vhod, proizvodne procese in izhod, tokrat sicer samo še za TOZD TA. Kasneje, predvsem pa v letu 1986. so se začele vključevati tudi informacije kakovosti iz ostalih tozdov tako prikoliškega programa kot TSO Beli Manastir. V drugi polovici leta 1986 so postajala mesečna poročila o kakovosti vse obširnejša, saj se je informa- d> r Iz sej DS DO IMV 7. redna seja delavskega sveta DO IMV d> cijski sistem tako po programskih področjih kot po vsebini intenzivno dograjeval. Tako je bilo potrebno informacije ustrezno urejati (primerjava med planiranimi cilji in realizacijo) in informacije koncentrirati (tabelarna prikazovanja naj-pom. informacij). V letošnja MESEČNA POROČILA O KAKOVOSTI bomo prvič pričeli vključevati stroške zaradi slabe kakovosti, poizkusno najprej za TOZD TA. Poleg mesečnih poročil o kakovosti se redno izdelujejo tudi DNEVNA POROČILA O KAKOVOSTI, zaenkrat le še v TOZD TA ter deloma v TOZD TP Novo mesto in TAP Brežice. Sprejeli pa smo nalogo, da se omenjeno dnevno poročilo vpelje v vseh tozdih v dveh programih. Poleg dnevnih poročil o kakovosti se redno izdelujejo tudi TEDENSKA POROČILA O KAKOVOSTI, za TOZD TA že od leta 1986, v tozdih finalistih (TP Novo mesto in TAP Brežice) pa smo jih poizkusno začeli uvajati z januarjem 1987, torej v LETU KAKOVOSTI. V tem in naslednjih letih želimo čimbolj izpopolniti informatiko kakovosti, jo oplemenititi tudi s čim popolnejšim prikazovanjem stroškov zaradi slabe kakovosti na eni strani, na drugi strani pa čimbolj optimirati, jo narediti čimbolj uporabno za vse nivoje vodenja od preddelavca do poslovodnih organov v TOZD in DO in jo tudi čimbolj približati tehničnim in ostalim službam. Prepričani smo, da nam bo omogočena nabava ustreznega računalnika, s katerim bi lahko prišli do omenjenega cilja ter tako dosegli, da bi informatika kakovosti postala dovolj trdna podlaga za učinkovito upravljanje kakovosti, ki smo jo uvrstili kot eno od strateških usmeritev naše DO. (se nadaljuje) Sektor kontrole kakovosti Bojan Tomšič Največ pozornosti so delagati delavskega sveta na seji 11. februarja 1987 posvetili obravnavi osnutkov samoupravnih sporazumov o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih: — DSSD in TOZD v sestavi DO IMV, — TOZD skupnega pomena, RI in drugih TOZD, v sestavi DO IMV, in — TOZD skupnega pomena Commerce in drugih TOZD v sestavi DO IMV, jih določil in jih dal v obravnavo pred delavce v TOZD in DSSD. O sprejetju samoupravnih sporazumov bodo odločali delavci v TOZD in DSSD na svojih zborih, predvidoma 26. 2. 1987. Pod peto točko dnevnega reda so delegati obravnavali poročilo inventurne komisije v opravljenem popisu osnovnih sredstev sklada skupne porabe (osnovnih sredstev in drobnega inventarja) ter terjatev in obveznosti iz skupne porabe. Delegati so bili seznanjeni s stališči odbora samoupravne delavske kontrole o nagradah posameznim delavcem. Zastavljenih je bilo tudi nekaj delegatskih vprašanj v zvezi s težavami v lakirnici, delovnim koledarjem in nerazporejenimi delavci. M.G. Z 8. redne seje delavskega sveta DO IMV Kvalitetno vozilo je varno vozilo Pregled kakovosti varnostnih karakteristik ni nič manj pomemben, kot je pomemben nadzor izhodne kakovosti celotnega vozila. Zato naj predstavimo eno od sedmih delovnih mest superkontrole v naši službi. V oddelku izdelave prem v proizvodnji III. imamo urejen prostor za ocenjevanje kakovosti prem R-4. Delovno mesto superkontrole je bilo uvedeno iz dveh razlogov. Najprej z namenom, da bi nadzorovali izhodno kakovost prem R-4 iz proizvodnje III. na montažo in potem, da bi hitro ugotavljali sistemske napake. Kontrolor dela po sistemu statistične kontrole - vzorčenja. Od dnevne proizvodnje vzame eno prednjo in eno zadnjo premo. Sklopno premo razstavi in pri tem svoje ugotovitve takoj posreduje v proizvodnjo, to pa beleži tudi v formular. Rezultati se posredujejo vodstvu in spremljevalnim službam s tedenskimi in mesečnimi poročili. Sistemske napake se tako odkrivajo pravočasno in se lahko odpravijo pred vgradnjo prem ali odpreme vozila. Enako kot gotova vozila preverjajo kakovost prem prestav-niki RNUR, ki prihajajo občasno v IMV oziroma v našo službo. Med zadnjim obiskom predstavnikov RNUR, g. Legea in g. Manauja, se je poleg ugotavljanja učinkovitosti organizacije in sistema kontrole kakovosti v IMV preverjal tudi nivo kakovosti prem. Gospod Lege je menil, da so sistemi za zagotavljanje kakovosti zadovoljivo postavljeni. Gospod Manau pa je deset dni sodeloval pri ocenjevanju prem. Zelo dobri rezultati so bili doseženi na zadnji premi, saj je bilo ugotovljeno 0,6 negativne točke po premi, zastavljeni plan pa dovoljuje 1,8. Slabši rezultat pa je bil dosežen na sprednji premi, predvsem zaradi slabše kakovosti materialov, ki jih dobimo od dobaviteljev. V bodoče si ne smemo dovoliti, da nam dobavitelji s svojimi problemi znižajo oceno našega izdelka. Služba kontrole kakovosti proizvodenj Anton Fabjan Na 8. redni seji delavskega sveta DO IMV so delegati obravnavali pripombe oziroma predloge k osnutkom SaS o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih: — DSSD in TOZD v sestavi DO IMV, — TOZD Razvojni inštitut in drugih TOZD ter — TOZD Commerce in drugih TOZD v sestavi DO IMV, ki jih je pojasnil in komentiral Simon Drobnič. Nato so delegati sprejeli sklep o določitvi končnih predlogov omenjenih aktov. Na tej seji pa je bil dan v obravnavo delovni osnutek pravilnika o enotni metodologiji za oblikovanje razvidov del in nalog v DO IMV, ki je bil natisnjen v 2. posebni izdaji Kurirja. Osnutek je bil dan v obravnavo s pripombo, da se delegatom posreduje navodilo Očitno je sklep delavskega sveta DO IMV za nekatere (tako kot običajano) ostal le nepredmetno določilo, ki naj zanje ne velja. Na kaj mislimo? Na zadnji seji DS DO IMV so delegati na pobudo uredništva Kurirja sprejeli sklep, da MORAJO vse osnovne organizacije družbenopolitičnih organizacij, vsi samoupravni organi, komisije itd... pošiljati VABILA in ZAPISNIKE s svojih sej v uredništvo časopisa. Po dveh mesecih ugotavljamo, da nekateri ali ne berejo zapisnikov s teh sej, ali jih sprejeti sklepi ne obvezujejo, ali pa so morebiti pozabljivi, da ne rečemo za izpolnjevanje obrazcev, ki naj bi bili priloga pravilnika. Delegati so tvorno sodelovali tudi v razpravi o osnutku poslovnika o organizaciji in delu poslovodnega odbora v DO IMV, ki je prav tako dan v javno obravnavo do naslednje seje DS DO IMV, ko naj bi poslovnik tudi sprejeli. Seja, ki se je sicer pričela ob 11. uri, se je, kot je bilo pričakovati glede na dnevni red, zavlekla. Tako je nekaj točk dnevnega reda zaradi »vestnosti« nekaterih delegatov, ki so, ko se je bližala druga ura, začeli zapuščati sejo, ostalo za naslednjo sejo. nemarni. Edini, ki omenjeni sklep dosledno upoštevajo, so delavci tozda Razvojni inštitut in tu pa tam bolj nakj lučno zatavata še kakšen zapisnik in vabilo do uredništva. Naj vas tokrat ponovno opozorimo in prosimo, da vsaj na ta način sodelujete pri informiranju. Povzemamo nekaj informacij iz zapisnikov: OO ZK proizvodnja V Zadnji sestanek OO ZK proizvodnje V. je imel le eno, a pomembno točko dnevnega reda: proizvodno problematiko. Komunisti te OO so načeli vprašanje pomanjkanja karoserij in da bi dobili prave odgovore in fpovzemamo iz zapisnikov J prišli do rešitve, so na sejo povabili predstavnike OO ZK proizvodnje IV. oziroma lakirnice. Na seji je bilo rečeno, da v proizvodnji V. prevladuje prepričanje, da lahko planske naloge uresničijo brez sobot, če jim bo zagotovljeno planirano število karoserij. Menijo, da je vodstvo TOZD TA odgovorno za zagotovitev planiranega števila karoserij in da je bilo do zdaj na tem področju premalo storjenega. V razpravi so sodelovali vsi člani OO ZK P. V. in poleg drugih sprejeli SKLEPE: 1. DPO P. IV. mora pod nujno sklicati sejo. 2. Ocenjujemo, da preddelavci in izmenovodje v P. IV. niso opravili svoje naloge ali pa ji niso kos. 3. Menimo, da vodstvo P. IV. ne obvladuje situacije, pomoč vodstva TOZD TA pa je tudi premajhna. 4. Večji OD v P. V. je posledica stimulacije na doseganje plana, doseganjnc večjega normativa ter stimulacije na kakovost, kar v P. IV. ni prisotno. 5. Osnovno število točk v OD zaposlenih v P. IV. se ne sme povečati, sicer lahko pričakujemo verižne reakcije v ostalih oddelkih in proizvodnjah. Komunisti so predlagali, da se v P. IV. vpelje dodatek na OD za prihranek materiala, kar pomeni z manj materiala čimveč narediti. S takim načinom dela bi zvišali OD, delovna organizacija pa bi beležila prihranek na materialu (laku). 6 Na podlagi naših pobud in razprav, ki jih bodo imeli člani DPO v P. IV., pa morajo DPO P. IV. izdelati oceno za saniranje nastale situacije. Ukinitev OO ZS V letu 1986 so se delavci TOZD Transport na referendumu odločili o ukinitvi TOZD ter se vključili kot sektor v TOZD Commerce. Delavci so menili, da je nesmiselno imeti v enem tozdu dve OO ZS. Zaradi tega so se delavci sektorja Transport odločili, da sc OO ZS — sektorja Transport ukine, OO ZS pa se združi v OO ZS TOZD Commerce. Za zastopanje v IO OO ZS sta bila na seji predlagana in potrjena Janez Gorišek in Janez Gregorčič. Predlog programa dela Mladi so na seji KM DO IMV oblikovali plan dela za to leto. Plan bodo seveda še dopolnili. Dodatne predloge bodo poslale tudi OO ZSMS in tako bo program izoblikovan. Predlog je tak: — Ponovno organiziranje OO. Zadolžijo sc komisija za samoupravne družbenoekonomske odnose, vodstveni delavci v kritičnih OO in DPO ZK in sindikat. — Včlanitev novih članov. Zadolži se kadrovski sektor, da nam posreduje stanje o novo zaposlenih mladih delavcih. — Večje sodelovanje z OO in drugimi DPO (organiziran bo obisk OO iz Belega Manastira in OO Tovarna zdravil Krka iz Novega mesta). — Oživitev SMPDB. Zadolžena: Vida Rifelj in Stanka Tisov. (Letošnja akcija: urejanje okolice Miklavža.) — Organiziranje kulturno-športnih in pohodnih prireditev. Organizacija v povezavi sindikata in športnih društev. — Oživitev sodelovanja s pobrateno mladino Mehanotehnike iz Izole in navezava stikov z Zetorjem iz Brna. — Okrepitev sodelovanja z JLA. — Spodbuditev izobraževanja ob delu. Razširiti krog delovanja mladih v vseh interesnih dejavnostih. Poleg že organiziranega računalniškega krožka in plesnega tečaja bo letos organiziran planinski krožek. Zadolžen: Miha Premclč. Spremljanje in informiranje o dogajanjih v DO IMV. Vzpodbuditi mlade, da svojo besedo objavljajo v glasilu Kurir. Stanislav Bobnar / N CENIK VOZIL IZ PRODAJNEGA PROGRAMA IMV TIP VOZILA ccm KS/KW Prodajna cena Maloprod. cena FCO Tovarna za družb, sektor Maloprodajna cena za občane I. LASTNI PROGRAM RENAULT 4 GTLJ 1108 34/25 2,339.000,- 2,713.240,- 3,029.005,- RENAULT 18 TLJ 1397 64/46 5,703.000,- 6,615.480,- 7,385.386,- 1911 Kombibus 1647 58/43 6,173.000,- 6,173.000,- 10,092.855,- 1912 Servis 1647 58/43 5,762.000,- 5,762.000,- 7,542.458,- 1918 Intervencijski 1647 58/43 6,255.000,- 6,255.000,- 8,187.795,- 1976 Sanitet 1647 58/43 6,517.000,- 6,517.000,- 8,530.753,- 1920 Gasilec 1647 58/43 5,978.000,- 5,978.000,- 7,825.202,- 2. UVOZNI PROGRAM RENAULT5 GL 1108 47/34 4,849.000,- 5,624.840,- 6,279.455,- RENAULT5 GTL 1397 60/44 5,160.000,- 5,985.600,- 6,682.200,- RENAULT5 GTD 1595 55/40 5,830.000,- 6,762.800,- 7,549.850,- RENAULT9GTD 1595 55/40 6,415.000,- 7,441.400,- 8,307.425,- RENAULT 11 GTL 1397 68/49 5,947.000,- 6,898.520,- 7,701.365.- RENAULT 21 TL 1721 76/55 7,386.000,- 11,079.000,- 12,076.110,- RENAULT 21 GTS 1721 90/65 8,194.000,- 12,291.000,- 13,397.190,- RENAULT 25 GTS 1995 103/74 9,707.000,- 14,560.500,- 15,870.945,- RENAULT 25 GTX 2166 123/89 12,061.000,- 21,709.800,- 23,338.035.- Expres Furgon 1595 55/40 5,553.000,- 6,441.480,- 7,191.135,- Expres tolle 1397 60/44 5,492.000,- 6,370.720,- 7,112.140,- Trafic T313 2068 60/43 8.371.000,- 8,371.000,- 10,957.639,- Trafic TB23 2068 60/43 9,321.000,- 9,321.000,- 12,201.189,- Trafic T2B3 2068 60/43 10,482.000,- 10,482.000,- 20,282.670,- Master Furgon 2445 72/52 13,302.000,- 13,302.000,- 17,412.318,- Master minibus 2445 72/52 14,945.000,- 14,945.000,- 28,918.575,- DODATNA OPREMA-OPCIJE Metalik lak za R-4 97.757,- Mctalik lak za R-5 188.525,- Metalik lak za R-9 200.688,- Mctalik lak za R-l 1 200.688.- Metalik lak za R-18 221.384,- Metalik lak za R-21 271.526,- Metalik lak za R-25 361.845,- Izvedba R-4 KPL Milica 193.476,- Izvedba R-4 Ambulantni 219.953,- Klima naprava R-25 1,280.137,- Radio aparat za R-25 954.783,- Tonirana stekla za R-5 136.832,- Tonirana stekla za R-l 1 164.198.- Tonirana stekla za R-25 191.565,- Grelec Jugo NVcbasto GV 195.957,- Gasilski aparat GV 15.000,- OPOMBA: L Veljavnost prodajnih cen od vključno 16. 02. 1987, prodajne cene za vozila iz lastnega programa (R-4 GTLJ, R-18 TLJ in dostavna vozila) pa veljajo z dnem 25. 02. 1987, cene so bile sprejete na seji DS TOZD TA. 2. Pariteta vseh cen je FCO Tovarna Novo mesto brez transportnih stroškov. 3. Veljavna lestvica stopenj prometnih davkov: a) osebna vozila: do 950 ccm 10% temelj, p.d. + 13,5% obč. in rep. p.d. (SR Slov.) do 1600ccm 16% temelj, p.d. + 13,5% obč. in rep. p.d. (SR Slov.) do 2000 ccm 50% temelj, p.d. + 13,5% obč. in rep. p.d. (SR Slov.) nad 2000 ccm 80% temelj, p.d. + 13,5% obč. in rep. p.d. (SR Slov.) b) dostavna voz.: - za dost. v. tar. št. L - kamioneti, furgoni,... je 17,4% tem. p.d. in 13,5% obč. in rep. p.d. (SR Slov.) - za dost. v. tar. št. 6. - kombibus - sc plačuje t.p.d. glede na prostornino motorja v----------------------------------------------------------------------------------------------------/ IMV in CCC Srečno s katrami! Predstavniki jugoslovanskega smučarskega sklada so se sredi februarja pod vodstvom Janeza Bukovnika, generalnega sekretarja smučarske zveze Slovenije, mudili na obisku v naši delovni organizaciji. Ob pogovorih o možnostih za nadaljnje sodelovanje so prevzeli dve vozili R-4, s katerima bodo še obogatili svoj dosedanji park vozil, ki šteje že 40 vozil. Z velikim navdušenjem je Janez Bukovnik prevzel od podpredsednika PO Mirana Verdela ključe vozil. Obenem so se gostje piohvalno izrazili o Renaultovih vozilih, ki so tako med spremljajočim osebjem kot tudi med tekmovalci zelo priljubljena. Tako naj bi Bojan Križaj v kratkem sedel za krmilo renaulta 5! r ■\ V hrvaški reviji CAM-PING smo zasledili tekst, ki z navdušenjem oznanja ponovno sodelovanje med našo delovno organizacijo in Camping Caravaning Ciuhom (CCC). To sodelovanje je bilo v preteklosti pred znanimi težavami naše DO plodno, čvrsto in najbrž se še spominjate aprilskih tradicionalnih srečanj na Otočcu... Danes to sodelovanje ponovno počasi oživlja, predvsem glede servisiranja prikolic članov tega kluba. Morda bo to obojestransko koristno sodelovanje sčasoma le spet vrnjeno na nekdanjo raven, ki si ga člani CCC, kot so zapisali v svoji reviji, zelo želijo. / N Priprave na beograjski salon avtomobilov _____________________________________________/ Mednarodni salon avtomobilov v Beogradu jc prav gotovo najimenitnejša tovrstna prireditev pri nas. Omogoča nam reprezentančno predstavitev proizvodov na domačem tržišču. V svojih šestindvajsetih letih je prireditev nenehne pridobivala na ugledu, seznam razstavljalcev pa je postajal vsako leto daljši. Naše sodelovanje na tej prireditvi je postalo tradicionalno in bolj ali manj uspešno. Naš neposrečeni lanskoletni razdvojeni nastop je k sreči že pozabljen, zato pa jc toliko bolj razveseljivo, da je delavcem TOZD Commerce uspelo nastop, priprave in režijo dogodka poenotiti. To pomeni, da bomo lahko poslej tako vozila kot tudi prikolice predstavili obiskovalcem z vsemi značilnostmi IMV. Zahtevne priprave na ta dogodek so že v polnem razmahu. Na 2000 m2 pokritega razstavnega prostora bomo obiskovalcem AMS je najbolj množična družbena organizacija združenja avtomobilistov v Jugoslaviji. Organizira in izvaja izredno pomembne oblike povezovanja, nudenja pomoči in uslug s področja avtomobilizma, prometne tehnike in motoriziranega predstavili vozila Renault, gospodarska vozila, prikolice ADRIA in servisno opremo. Že pred samo otvoritvijo salona, ki bo letos odprt od 27. marca do 5. aprila, bo organizirana tradicionalna novinarska konferenca, turizma. Najbolj pomembne aktivnosti so: organiziranje službe Pomoč - informacije, posojanje vozil, rent-a-car, organizacije potovanj in bivanja motoriziranih inozemskih turistov ter šolanje novih voznikov. Jugoslovanski javnosti je zelo znana njihova informativno -propagandna in izdajateljska dejavnost. V načrtu imajo tudi ustanovitev združenj za prevoze s taksiji v Beogradu. Se bi lahko naštevali dejavnost AMS Beograd, pa morda drugič kaj več. Prepričani smo namreč, da bomo začeto sodelovanje z leti utrdili in da bodo vozila iz našega prodajnega programa zavzela vidno mesto v njihovem združenju. ki jo vsako leto izkoristimo za to, da seznanimo jugoslovansko javnost s pomembnejšimi dogajanji v IMV in z novostmi proizvodnega seznama. \ Pozor — snemamo! Pred več kot desetimi leti smo v IMV dobili film, ki nam je služil za predstavitev naše delovne organizacije obiskovalcem. O tem, da je zastarel, ne gre dvomiti, saj je v desetih letih marsikaj novega, spremenjenega. Zato gre pozdraviti odločitev, da posnamemo komer-cialno-propagandni, izobraževalni film na način, da ga bo moč sproti dopolnjevati, ažurirati. V ta namen je bil v soboto, 21. 2. 1987, sklican prvi sestanek, ki ga je vodil Božo Kočevar. Na sestanku so se dogovorili o pripravi nadaljnjih aktivnosti, o katerih pa vas bomo sproti obveščali. V________________________) C Predstavljamo vam pomembnega kupca naših vozil 3 Vi sprašujete — mi odgovarjamo V______________________________________J Kdaj spremenljivi delovni čas ? Zanima nas, ali bomo v naši delovni organizaciji začeli uvajati spremenljivi delovni čas, ali se morda s tem v zvezi že kaj pripravlja. Odgovor: Obveščamo vas, da bo sestavni del pravilnika o delovnih razmerjih posebno poglavje, ki bo urejalo spremenljivi delovni čas (SDČ), v tem sklopu bo urejen tudi premakljivi delovni čas kot ena od oblik (togi delovni čas, dinamični in svobodni delovni čas). Po predlaganem rokovniku bo osnutek pravilnika o delovnih razmerjih pripravljen te dni in bo po krajši predhodni obravnavi predložen v javno obravnavo DO. Odgovor: Družbeni standard delavcev DO IMV je tema, o kateri smo v zadnjih petih letih veliko govorili, rezultatov pa je bilo bore malo. Družbeni standard pa je področje, ki je v vsaki delovni organizaciji, ki posluje z izgubo, najbolj okrnjeno in tega bi se morali zavedati vsi delavci. f --------'N Ko delegat »zaspi« sejo Na 16. redni seji delavskega sveta TOZD Tovarna avtomobilov so prisotni delegati upravičeno negodovali nad tistimi, ki so »pozabili« priti na sejo, kljub temu da so vsi dobili vabila. Kar pet delegatov je bilo premalo, da bi bili sklepčni... Dragocene minute tečejo, delegati pa namesto da bi začeli z delom, morajo najprej po proizvodnji »poloviti« manjkajoče in šele nato lahko prično z delom. Pa to ni bilo prvič, upajmo pa, da zadnjič! V tem letu nas čaka še veliko samoupravnih aktivnosti, ki jih moramo naravnati tako, da bo šlo čim manj delovnega časa v nič... Vsaj s točnostjo se ga da nekaj prihraniti! V____________________________/ Radi bi tudi zvedeli, kako je z načinom obračunavanja nadurnega dela. Ponekod je ura nadurnega dela ura, drugod več... Predvideno je, da bodo delavski sveti sprejemali na sejah do konca aprila. Že v času obravnavanja pravilnika bomo tudi naročili ure in pritikline, ki so potrebne ob uvedbi spremenljivega delovnega časa. Način obračunavanja nadurnega dela bi se smel v IMV razlikovati le glede na republiške in občinske predpise. Predlagamo, da sam način obračunavanja in razlike obrazloži računovodstvo. Tudi razreševanje stanovanjskih vprašanj delavcev spada na področje družbenega standarda. Ves čas, kar smo v IMV poslovna leta zaključevali z izgubo, nismo oblikovali stanovanjskih sredtev, zato tudi nismo pridobivali novih stanovanj, niti nismo dodeljevali stanovanjskih posojil. Vse do preteklega leta. V letu 1986 smo pričeli izločati v sklad skupne porabe - stanovanjski del — sredstva v višini 3 % bruto osebnih dohodkov iz čistega dohodka. Že v začetku leta smo se s planom, ki so ga sprejemali delavski sveti TOZD in DSSD, opredelili, da bomo s stanovanjskimi sredstvi v letu 1986 financirali prenovo stanovanjskih stolpičev na Zagrebški cesti, kjer smo pridobili 15 stanovanj. S planom pa je bilo tudi določeno, da bomo prioritetno dodeljevali stanovanjska posojila delvcem, ki zasedajo naša stanovanja in gradijo stanovanjske hiše, da bi tako omogočili čimprejšnjo izpraznitev stanovanj, po katerih so v IMV zelo velike potrebe. Posojila so bila dodeljena šestim delavcem, ki so bili v zaključni fazi gradnje stanovanjske hiše, vsi pa bodo stanovanja izpraznili najpozneje do konca maja 1987. Ce bi bilo takih delavcev več, bi pač dodelili več stanovanjskih posojil in tako zagotovili izpraznitev večjega števila stanovanj. Vsa neporabljena sredstva, ki smo jih oblikovali v letu 1986, smo na podlagi sporazuma z banko združevali pri LB, Temeljni dolenjski banki in jih tekoče vezali zaradi pridobivanja stanovanjskih posojil. Zaradi čakalne dobe lahko posojila na osnovi vezave koristimo šele po preteku šestih mesecev, zato se ta sredstva sproščajo šele v letošnjem letu. V letu 1987 bomo izločali sredstva za stanovanjske namene po stopnji 3 % BOD iz čistega dohodka in dodatno 1 % za skupne kadrovske potrebe. V samoupravnem sporazumu in pravilniku o reševanju stanovanjskih vprašanj imamo od 113. do 117. člena opredeljeno združevanje sredstev za skupne kadrovske potrebe. V teh aktih je tudi določen namen teh sredstev in način, kako se rešujejo stanovanjska vprašanja iz sredstev za skupne kadrovske potrebe. Naj pri tem še povemo, da zaradi specifične situacije, v kateri se je IMV nahajal v preteklih letih (poslovanje z izgubo, začasni ukrepi družbenega varstva, velika fluktuacija delavcev ipd.), določbe teh aktov niso bile dosledno spoštovane, saj so morali pristojni organi večkrat ukrepati mimo samoupravnih O tem, v kakšnem stanju je naš tozd glede požarnega varstva in sanitarno-tehmčnih pogojev, je bilo v Kurirju že veliko napisanega. Da stanje nikakor ni zadovoljivo, pove dejstvo, da je že prišlo do požarov, celo takih, ki bi lahko zelo hitro prerasli v katastrofo. Občinski organi so stanje v našem tozdu že velikokrat obravnavali. Ugotovljeno je bilo, da je požarno varstvo pri nas najslabše. V ta namen in posebno še po zadnjem požaru se obiski inšpekcij organov kar vrstijo. Republiški sanitarni inšpektor je ugotovil, da prostori, kuhinja, jedilnica glede higiensko-sanitarnih pogojev ne ustrezajo. Kakšna bo odločitev tega inšpektorata, še ne vemo, verjetno pa bo zahteval ukrepanje. Od medobčinskega požarnega inšepktorata smo prejeli odločbo, ki zahteva izdelavo sanacijskega programa z upoštevanjem požarno-varnostnih ukrepov. Kaj to pomeni, je jasno, saj teh ukrepov brez splošnih aktov, da bi zagotovili nemoteno poslovanje in stabilnost delovne organizacije. Naj zaključimo z informacijo, da v letošnjem letu stanovanjska posojila bodo, in sicer za delavce, ki so uvrščeni na prednostne liste, oblikovane na podlagi razpisov v preteklem letu. Vsem prosilcem v IMV bo razdeljenih skupno 260 mio din, stanovanjske komisije pa že pripravljajo sklepe o dodeljevanju posojil. Že sedaj pa opozarjamo delavce, ki so uvrščeni na prednostne liste za dodelitev stanovanjskih posojil, da ne bomo mogli zagotoviti posojil vsem naenkrat, ker nam dinamika sproščanja posojil pri banki tega ne omogoča. Tako bodo prvi delvei (upoštevane bodo prednostne liste) lahko dobili sklepe o dodelitvi posojila v marcu, ostali pa šele pozneje oziroma do avgusta 1987. Zaradi časovnega zamika pri dodeljevanju posojil bomo posojila valorizirali, tako da ne bodo prikrajšani tisti delavci, ki bodo posojila dobili pozneje. Vsi ostali delavci, ki na prednostne liste niso uvrščeni, bodo lahko oddali vlogo za dodelitev posojila v letu 1988, vloge pa bomo pričeli zbirati že v zadnjem tromesečju letošnjega leta. Služba družbenga standarda novogradnje ni moč izvesti. Rok za dostavo programa je 30. 4. 1987. V primeru neizpolnitve predpisanega ukrepa bo požarna inšpekcija odredila, pač glede na stalno nevarnost požara, ukrep po 30. členu zakona o varstu pred požarom, na kar nas posebej opozarjajo. In kaj predpisuje 30. člen citiranega zakona? Če se med uporabljanjem objekta ali naprave ne izvajajo predpisani ukrepi za varstvo pred požarom, lahko organ požarne inšpekcije po prejšnjem opozorilu odredi ustavitev dela v obratu ali na delovnem mestu, kjer se ti objekti ali naprave uporabljajo, dokler se ne zagotovi izvajanje teh ukrepov. Opozorilo že imamo, ali pa bo prišlo še do uporabe celotnega 30. člena? Delavci upamo, da do tega ne bo prišlo, saj si z 18-let-nim delom v IMV tega tudi nismo zaslužili. Danica Ivanušič Krediti V letošnjem letu naj bi bili podeljeni tudi stanovanjski krediti. Zanima nas, kako bo s tem. TOZD Tovarna pohištva Črnomelj pod drobnogledom inšpekcij Za spomin in skomine tistim, ki ste manjkali, pa je nastal ta posnetek. ne smučate. Na voljo so vam sani in seveda ni pravega tekmovanja brez gledalcev, navijačev, ki bi bodrili svoje predstavnike in jih spodbujali k čim boljšim rezultatom. Ni važno zmagati, važno je sodelovati v_______________________J Vsem, ki ste v nedeljo, 8. 2. 1987, ko je bil organiziran zimski športni dan IMV, ostali doma ob pečeh, je lahko žal. Zamudili ste čudovit sončen zimski dan, obilo smeha, dobre volje in še marsikaj. No, vse se da popraviti, tako tudi to; drugič ne oklevajte, pridružite se veseli smučarski druščini. Nič zato, če Precej smučarskih navdušencev se je ta dan zbralo na iz leta v leto bolje urejenem smučišču na Gačah nad Črmošnjicami. Tu so bili delavci Krke, obrtniki, IMV-ejci in mnogi nedeljski smučarji. Tudi tekma v svetovnem pokalu, ko smo vsi stiskali pesti za naše in Bojanovo zlato, nas ni zadržala doma... Res pa je, da je v času boja za čimboljšo uvrstitev na svetovnem prvenstvu, smučišče na Gačah obnemelo. Toliko bolj napeto pa je bilo okrog televizorjev, zvočnikov, kjer smo nestrpno čakali na Bojanov nastop. Vzdihi, razočaranja, komentarji brez besed. In nato smo skupaj z Renaultovimi predstavniki, ki so se tudi tokrat udeležili naše pravzaprav mednarodne tekme, držali pesti za njihove tekmovalce. In tudi tokrat ni bilo nič bolje. Po tekmi smo se sami podali proti startu. In začelo se je. Lahko bi rekli, da malo za šalo in malo za res. Merjenje časov je bila prava loterija: vozil si po progi, boril si se s strmino in časom, v cilj pa je pred teboj pripeljal nediscipliniran nedeljski smučar... Pa se ni nihče razburjal... Ženska ekipa je bila letos veliko številčnejša kot lani, ko je s smučmi prišla le ena tekmovalka. Tudi otroci, ki Drago se je očitno zmotil pri mažah, saj se niu je trud s pripravo smuči pred tekmo obrestoval drugače, kot je pričakoval. Pa nič za to, priložnost bo še. Najmlajši tekmovalec je bil Grega. Pošteno seje odrinil in presmučal, kolikor pač je. Ko smo ga spraševali, zakaj je zapeljal mimo vrat, je odgovoril: »Ja, kaj pa je to takega, to se zgodi tudi Roku pa Bojanu ...« Pa še res je, Grega! Važno je sodelovati .... najraje pomerijo svoje moči, niso manjkali, od tistih, ki se šele učijo smučanja, do tistih, ki ga obvladajo veliko bolje kot njihovi starši. Na startu so bile priprave zelo resne; avtogeni treningi, masaža mišic in smuči. Drago jih je mazal in mazal, pa... Saj čas tako ni bil važen. Pomembno je bilo to, da smo skupaj, da se zabavamo in rekreiramo na toplem soncu in svežem zraku. Lakoto so nam tradicionalno potešile naše kuharice, ki so pripravile tako dober golaž, kot ga za malico nikoli ne... Vse je bilo super. Kakšni pa so bili rezultati? Ženske — ekipno: 1. DSSD 27 + 24 + 23 = 74 točk 2. Mirna 25 + 22 + 20 = 67 točk Moški: 1. MAROLT Vlado, TA, 35,02 - 89; 2. FINK Mirko, TA, 35,65 - 85; 3. TURK Jože, DSSD, 36,02 - 82; 4. JASNIČ Miro, Comrn., 36,49 - 80; 5. LE GUEHENEC, RNUR, 36,85 - 79; 6. MAJCEN Mirko, Mirna, 37,52 - 78; 7. ŽVAN Franc, DSSD, 37,71 - 77; 8. ŠALI Janez, TA, 38,25 - 76; 9. GAZVODA Brane, TA, 39,24 - 75; 10. BUKOVEC Stane, RI, 39,34 - 74; 11. POŽUN Franc Comrn., 39,71 - 73; 12. GORIŠEK Tomaž, Podgorje, 39,72 - 72; 13. SIMONIČ Jože, Podgorje, 39,80 - 71; 14. PAVEC Brane, DSSD, 39,90 - 70; 15. ARKO Marjan, Comrn., 40,18 - 69; 16. NARAT Vinko, TA, 40,38 - 68; 17. PENCA Milan, Podgorje, 40,51 - 67; 18. SECHER J. M., RNUR, 40.54 - 66; 19. MEDIC Janez, TA, 40.65 -65; 20. ČRTALIČ Miran, Podgorje, 40,69 - 64; 21. ŠKARJA Drago, Mirna, 40,90 - 63; 22. ŽALEC Zdravko, DSSD, 40,98 — 62; 23. ŠTRUMBELJ Brane, TA, 41,20 - 61; 24. MUHIČ Andrej, TA, 41,23 - 60; 25. PERME Polde, TA, 41,44 - 59; 26. GORENC Franc, TP, 41,51 - 58; 27. ERJAVEC Zvone, TP, 41,80 - 57; 28. GRUBAR Jože, Podgorje, 42,48 - 56; 29. ŠINKOVEC Bojan, TA, 42,52 - 55; 30. OVNIČEK Nikola, TA-Suhor, 42,61 - 54; 31. PODLOGAR Mirko, Mirna, 42,80 - 53; 32. RAJER Marko, TA, 43,55 - 52; 33. ŽLOGAR Ivan, Otroci do 10 let: L BARBIČ Martin 51,24, 2. ŽALEC Polona 54,22, 3. SECHER 1,04,27, 4. GORENC Marko 1,55,00 5. Diskvalificiran GAZVODA Grega Otroci 10 do 15 let: L JAKŠE Gorazd 36,69, 2. PETAN Domen 38,12, 3. FINK Matjaž 38,89, 4. TURK Kristjan 39,36, 5. GORIŠEK Jure 39,72, 6. GORIŠEK Mitja 40,99, 7. MUHIČ Aleš 41,97, 8. PETAN Maša 43,09, 9. GORENC Tatjana 44,60, 10. ŠTRUMBELJ Borut 44,61, 11. SUHOREPEC Iztok 47,26, 12. SUHOREPEC Aleš 47,96 Ob progi, ki je bila sicer dolga, ne pa prezahtevna, smo letos pogrešali navijače. Ženske: L ZAGOREC Jelka, Podgorje, 43,00 - 34 točk 2. MAMILOVIČ Vida, Comrn., 48,05 - 30 točk 3. HOSTNIK Marija, DSSD, 48,21 - 27 točk 4. VTIČ Marjeta, Mirna, 50,40 — 25 točk 5. ZUPANČIČ Dragica, DSSD, 50,46 - 24 točk 6. VRTIN Milica, DSSD, 55,48 - 23 točk 7. GREGORČIČ Milena, Mirna, 1.02,71 - 22 točk 8. PIRC Lidija, DSSD, 1.12.13 - 21 točk 9. ZAKRAJŠEK Helena, Mirna, 1.14.31 - 20 točk Jean - Paul Hannotcaux, direktor RENAULTOVE ekipe pri nas, jena start pripeljal svojo posadko, ki se vsako leto udeleži športnega dne. Takole se je koncentriral, preden se je podal po strmini. TA-Suhor, 43,62 - 51; 34. LOBRY, RNUR, 43,94 - 50; 35. NEMANIČ Stane, TA-Suhor, 44,21 - 49; 36. KOTNIK Damjan, TP, 44,66 - 48; 37. KASTELIC Bogdan, Comrn., 44,73 - 47; 38. GORIŠEK Janez, Comrn., 45,09 - 46; 39. KOČEVAR Jože, TA, 45,37 - 45; 40. KRŠTINC Boris, TA, 45,62 - 44; 41. BORSE Jože, TA, 45,71 - 43; 42. BUTALA Jože, TA, 45,71 - 43; 43. f T\ TOMAN. Emil, Mirna, 46,43 — 41; 44. ZUPET Zvone, 1 I / DO Mirna, 46,45 - 40; 45. HUTAR Drago, TA, 46,50 - 39; 46. RAJKOVAČA Marko, TA, 46,58 - 38; 47. SEMEN-ŠEK Aleš. TA (uspos.), 47,38 - 37; 48. ZUPANIČ Stane, Mirna, 47,66 - 36; 49. KOČEVAR Dušan, TA, 47,70 -35; 50. GOLTEZ Stane, TA, 48,72 - 34; 51. ŽELEZNIK Andrej, Comm., 48,77 - 33; 52. HANATAUX, RNUR, 49,42 - 32; 53. ZUPET Igor, Mirna, 52,81 - 31; 54. JAKŠE Anton, Comm., 54,19 - 30; 55. PETERLE Slavko, TA, 54,42 - 29; 56. ČAMPELJ Vinko, Comm., 54,73 - 28; 57. GAZVODA Stane, TA, 55,35 - 27; 58. STOPAR Ivan, TP, 55,74 - 26; 59. SOPČIČ Marjan, DSSD, 58,53 - 25; 60. MEDIC Ludvik, Comm., 1.10,61 - 24; 61. TABORSKI Drago, TA, 1.13,22 - 23; Diskvalificirani: PETAN Bojan, DSSD, 20 točk ZALOKAR Franc, Podgorje, 20 točk HROVAT Janez, TP, 20 točk Moški ekipno: 1. Tovarna avtomobilov 89 + 85 + 76 + 75 + 68= 399 točk 2. Podgorje 72 + 71 + 67 + 64 + 56= 330 točk 3. DSSD 82 + 77 + 70 + 62 + 25= 316 točk 4. Commerce 80 + 73 + 69 + 47 + 46= 315 točk 5. Mirna 78 + 63 + 53 + 41 + 40= 275 točk 6. Tovarna prikolic 59 + 57 + 48 + 26 + 20= 210 točk 7. RNUR 79 + 66 + 50 + 32 + 0= 227 točk Prehodni pokal za skupno ekipno zmago: DSSD 316 + 74 = 390 točk pred Mirno 275 + 67= 342 točk. \________________________________________________________J Tokrat so ob kolajnah sledile še posebne diplome. Grega Gazvoda, ki dolge proge ni prevozil do konca, jo je dobil kot najmlajši udeleženec. Brez diplome ni ostal tudi najstarejši udeleženec Franc Požun. Še vedno je v dobri formi in tudi progo je pre- vozil. Gogi oziroma Gorazd Jakše, ki nas je z lepim stilom in najboljšim časom vse pustil daleč zadaj, je dobil diplomo kot najhitrejši udeleženec. Diplomo najpočasnejšega, ki očitno ni uporabil pravih maž, pa si je priboril Drago Taborski. Vida, ki je pred leti zmagovala na naših tekmah, seje po nekaj letih premora vrnila na smuči in spet zmagala. Na mladih svet stoji! To drži. Tudi tokrat so pokazali, da bodo kmalu med koli boljši kot starši. In tako je prav. Zadovoljen je bil tudi naš veteran in smučarski navdušenec Lado, ki je med moškimi tekmovalci odnesel zlato. Ne, ni bil samo Brane tisti, ki je bil lačen, njega je pač objektiv tokrat slučajno ujel. Lačni smo bili vsi in golaž je bil super. /---------------------------------\ Delavske športne igre — 1987 v novomeški občini V_________________________________J i. februarja so se na Gačah nad Črmošnjicami v veleslalomu pomerili delavci novomeške občine. Tehnični izvajalec iger je bilo smučarsko društvo ROG skupaj s komisijo za šport, oddih in rekreacijo pri občinskem svetu Zveze sindikatov Novo mesto in svetom za športno rekreacijo pri ZTKO Novo mesto. Sodelovalo je 233 tekmovalcev in tekmovalk. Poglejmo rezultate: Zenske: kategorija C: 1. Šuštar (Pionir), 2. Palka, 3. Potrč (obe Krka); kategorija B: 1. Pavlič (LB), 2. Ravbar, 3. Najnšek (obe Krka), 7. Papež Marija (1MV); kategorija A: 1. Gačnik (VVO), 2. Kapš, 3. Jerman (obe Pionir), 12. Lobe Stanka, 16. Zupančič Dragica (obe IMV); ekipno: L Krka, 2. Pionir, 3. Iskra - Tenel, 6. IMV; moški: kategorija D: L Šonc (Krka), 2. Košir (Iskra), 3. Marolt Vlado (IMV); Kategorija C: L Vesel (Obrt. zadruga), 2. Derganc (Krka), 3. Henčič (Novoles), 12. Jasnič Miro (IMV); kategorija B: L Tratar (Pionir), 2. Dular (Novoles), 3. Oštrbenk (Pionir), 10. Petan Bojan, 14. Fink Mirko, 31. Narat Vinko, 37. Arko Marjan (vsi IMV); kategorija A: L Šonc (Pionir), 2. Wachter, 3. Peric (oba Obrtna zadruga), 7. Pavlič Iztok, 12. Simonič Jože, M. Šmajcel Robert, 15. Gorišek Tomaž, 24. Erjavec Zvone, 32. Kastelic Bogdan, 40. Grubar Jože, 43. Crtalič Miran, 44. Penca Milan, 53. Škedclj Vinko, 57. Meglič Franc, 60. Hočevar Franc, 61. Zalokar Franc (vsi IMV); ekipno: L Novoles, 2. Krka, 3. Pionir, 6. IMV. J. T. N Strelci IMV najuspešnejši v___________________"---------------J Občinska strelska zveza Brežice je 31. L 1987 priredila občinsko prvenstvo v streljanju s SERIJSKO ZRAČNO PUŠKO, katerega se je udeležilo sedem so ponovno potrdili svojo premoč, saj so kljub zelo skromnim sredstvom, ki jih imajo na razpolago, osvojili večino odličij. Rezultati: Moški, ekipno: L SD IMV 1025, 2. SD Dr. S. Černelič 983, 3. SD IMV II 934, 4. SD Agroservis 869, 5. SD SCT 844, 6. SD IMV III 782 Ženske, ekipno: L SD IMV 693 Ženske, posamezno: L Fabinc Veronika (IMV) 236, 2. Bogolin Ivanka (IMV) 233, 3. Kotur Stajka (IMV) 224, 4. Ljubič Mirjana (IMV) 220 ekip iz petih strelskih družin Strelci strelske družine II Mladinci: L Jovanovič Milan (Dr. S. Černelič) 266, 2. Deržič Sandi (IMV) 199 ADRIA® C&L6A/&b» Moški posamezno: L Zidarič Robert (IMV) 354, 2. Serdar Milan (dr. S. Černelič) 346, 3. Robal Milan (Dr. S. Černelič) 342, 4. Gerjevič Franc (IMV) 338, 5. Sečen Ernest (IMV) 333, 6. Škofljanc Jože (Lesar) 329, 7. Sotler Bojan (IMV) 328, 8. Šibilja Lado (SCT) 316, 9. Kršlin Vlado (IMV 312, 12. Jerič Branko (IMV) 294, 13. Vesič Vašo (IMV) 292, 14. Peteline Darko (IMV) 291 ERNEST SEČEN Delavske športne igre — 1987 v brežiški občini Brežiška ZTKO je 3. 2. 1987 izvedla v okviru delavskih športnih iger tekmovanje v veleslalomu, katerega se je udeležilo kar 111 delavcev in 14 delavk iz brežiške občine. Med najbolj številnimi udeleženci so bili tudi delavci brežiške tovarne prikolic, saj jih je nastopilo devet, žal pa med njimi ni bilo nobene ženske. Rezultati: Moški, ekipno: L Osnovna šola - 2-3 Slovin — 2-3 Tovarna pohištva - 4. GG - 5. Agraria - 6. IMV - 7. KOP - 8. Agroservis — 9. Srednja šola - 10. Postaja milice - 11. Opekarna Ženske, ekipno: L Terme - 2. Center za socialno delo Moški, posamezno — do 25 let: L Tomše Franc (Tovarna pohištva) 35,53 — 2. Račič Željko (Prevoz) 36,54 — 3. Pavlin Andrej (Tovarna pohištva) 36,71 — 6. Smajgl Andrej (IMV) 37,79 -9. Černigoj Berto (IMV) 38 30 - 16. Ajster Zoran (IMV) 40,54 - 18. Štaba Boris (IMV) 41,73 Odstopili: Klavžar Janez in Ra-danovič Boris. 25-35 let: L Slakonja Brane (VIO) 35,93 - 2. Verstovšek Miran (VIO) 36,03 - 3. Jurkas Bojan (Slovin) 36,62 - 26. Omerzo Ivan (IMV) 42,38 35-45 let: 1. Klemenčič Marjan (Metal-grad) 37,41 - 2. Vimpolšek Martin (GG) 42,20 - 3. Bršec Ivan (Slovin) 45,12 Odstopil: Kranjc Janez (IMV). nad 45 let: 1. Simčič Peter (GG) 39,47 — 2. Tomše Franc (Bolnica) 41,63 — 3. Senica Jože (Srednja šola) 42,25 - 4. Lopatič Vlado (IMV) 43,59 Ženske: 1. Žuglič Mateja (Agraria) 40,44 - 2. Deržanič Justika (Slovin) 43,81 - 3. Krulc Albina (Tovarna pohištva) 44,87 ERNEST SEČEN ® KURIR časopis kolektiva industrije motornih vozil Razstava likovnikov IMV V avli DOMA JLA so razstavili svoja dela člani likovne sekcije KUD IMV: Stane Verbič, Franc Urbančič, Stanko Petrovič in Ljubo Skupek. Razstava je bila organizirana v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Upamo, da ste si razstavljena dela ogledali. Ni veliko priložnosti, da bi se člani likovne sekcije lahko predstavili članom kolektiva in novomeški javnosti. Za praznik Vam, človeštva lepša polovica, za praznik vaš želim vse lepo, naj dolgo bodo vam svetoča lica, obilo smeha, naj nič solz ne bo. Vam, mestne dame in dekleta, nežnih potez in mehkih rok, in vam, zgarane žene kmetov, ki ste vzredile kup otrok. Vam pesem ta naj bo zapeta, vam, ki življenja rodno ste drevo, zahvale venec naj vam spleta za vdanost, skrb in nežnost vso. Srce naj zadovoljno bije, ljubezen siplje se iz dlani, na poti sonce sreče sije, naj svetle ali temne ste polti. Zvone \_________________________________________________________ \ SOS Bralce Kurirja, delavce DO IMV, naprošamo, da priskočijo na pomoč! Za kaj gre? Naša delavka, samska, nujno potrebuje samsko sobo ali garsonjero. Prosimo vas, da pomagate rešiti njen problem. Če kdo med vami ali morda kateri od vaših znancev, prijateljev, sosedov lahko odda sobo, vseljivo marca, to, prosimo sporočite v uredništvo; interna 16, direktni telefon 21-703. Hvala! V_____________________ , Zahvala Ob boleči izgubi mojega dragega očeta se želim zahvaliti vsem članom našega kolektiva za izrečena sožalja in tople besede. Zahvaljujem se vsem delavcem sektorja raziskav, sektorja izdelave in preizkušnje prototipov ter vodstvu TOZD RI, ki so zbrali sredstva za poravnavo stroškov telefonskih pogovorov z Gano. Hvala vsem za pomoč! ROBERT YEBUAH '------------------------J Jošk Podgurski LOJZ: Vejš, Jošk, da se našmu šefu zdej pa tanovem ne reče več šef?« JOŠK: »Kaku pk?« LOJZ: »Faktor!« JOŠK: »A ja faktor ... ja, pa saj sem jst tud faktor... sam mau drgačn...« S 7. redne seje delavskega sveta DO IM »Tovariši delegati! Sedaj bomo samoupravno odločali o zelo pomembni zadevi, ki pa je strogo zaupna, zato gradiva niste dobili, niti vam ga ne bom prebral... Torej! Kdor je za, naj dvigne v žepu palec desne roke! Hvala.« V________________________________________________________/ IMV KURIR izdaja delovna organizacija Industrija motornih vozil Novo mesto. Izhaja štirinajstdnevno v 7000 izvodih. Glavni urednik: Jasna Šinkovec. Odgovorni urednik: Vojko Grobovšek.Tehnični urednik: Mira Žonta, Člani uredniškega odbora: Jovo Bogovac, Aleš Fink, Danica Ivanušič, Branka Kržič, Barbara Krajnc, Spasenka Lazarov, Vida Mamilovič - predsednica, Bojan Mikec, Jože Muhič, Boris Padovan, Ernest Sečen, Bojan Tomšič, Janez Zupančič, Mira Žonta. Izdajateljski svet: Vida Rifelj, Vinko Škof, Jasna Šinkovec, Miloš Jakopec, Franci Novosel. Uredniki rubrik: Spasenka Lazarov, Pepelnjak Štefan. Lektor: Ivan Zoran. Uredništvo in uprava: Novo mesto, Zagrebška c. 20. Grafična priprava in tisk: TISKARNA NOVO MESTO.