Poštnina plačana v gotovini
LJUBLJANA, 18. JULIJA 198*
Leto 47 — Stev. »9
noMQ£jvn
Dopise in spise sprejema u red ni it to »Domoljuba«. — Telefon 25-49. Prostor ene drobne vrstice t inseratnem deln stane tO Din. - Naročnin« Stane 58 Din za celo leto. za Inozemstvo 60 Din. Posamezna Številka t Din. inserate in reklamacije »prejema n p r a t a »Domoljuba«. — Telefon 29-92.
Kje vzeti denar?
Ni je države nn svetu in je ne bo. ki bi mogla izhajati brez davkov. Samo norec ali slepar more zato zabavljati proti davkom iploh. Država ie človeku neobhodno potrebna, a ta more vriiti svoje naloge seveda le tedaj, če ima na razpolago potrebna sredstva, ki jih dobi s posrednimi in neposrednimi davki.
Seveda so se pa tudi od nekdaj že vsi davkov branili in se jih vedno bodo. Vsak bi rad plačal čim najmanj, prejel pa od države Cim največ. Tako je bilo in tako bo. Stvar voditeljev države je pa, sredstva, ki jih država potrebuje zase, čim pravičnejše porazdeliti med vse državljane. Čeprav finančni ministri nobene države nikoli ne bodo ugodili vsem državljanom, je pa tu vendarle neka enotna mera, ki jo mora priznati vsak pošten držav-i ljan in ta se imenuje — pravičnost. Davki i ljubljanske mestne občine, o katerih smo ie i pozimi obširno pisali, a. pr. nikakor mao pra-j »ični. Ti .tj« namreč po večini stekajo i? užit-nine, h kateri mora' celo pri nujnih potreb-r lčinah1j?pi»pe.Y,*ti t'. .Vfjfltk meri delavec z da-seiglavo družin«, kakor,	ki. zasluži' v
enem mesecu več kot delavec vse. leto. To ni pravica in takim davkom se vsak upravičeno upira.	*
Finančni mipishi potrebujejo vedno večje vsote, zato se morajo seveda izmišljevati lete za letpm nove vrste davkov. Danes že skoro ni koraka in ne predmeta, ki bi ne bil obdavčen. Tudi to ni prav. Pravično bi namreč bito, da bi bile vse nujne potrebščine oproščene vsakih davkov, nato bi se pa ti stopnjevali: čim manj je kaka stvar potrebna, tem večji davek naj se naloži nanjo, kajti teh stvari se itak poslužujejo le oni, ki imajo dovolj in pravično ie, če se te v prvi vrsti pritegne k plačevanju, dočim bi se morala davčna bremena revežem čim bolj olajšati.
Ta vprašanja postajajo za vse naie ljudstvo od leta do leta bolj pereča, kajti čim večja je gospodarska stiska, tem hujše postaja tudi davčno breme. Dokler je vladalo po kmetih blagostanje, je na davke res da vsak zabavljal, toda vsak jih je tudi lahko plačal in i« prihajalo zabavljanje prav za prav le bolj iz navade. Danes je pa ta stvar preccj, precej drugačna. Danes je davek v kmetiškem gospodarstvu taka postavka, da ogroža naravnost obstoj marsikatere kmetije, zato bi bilo neobhodno potrebno preurediti prav ves naš davčni sistem (ustroj). Ta je namreč zgrajen 'e na normalne (običajne) razmere, dočim vla-dajo danes popolnoma nenormalne (neobičaj-»e). Kar je bilo pred petimi leti prav in pravično, danes ni vač.
Država nujno potrebuje neko določeno »sota v obliki davkov. T« stoji in temu ni
mogoče oporekati. Toda bolj nego kdajkoli prihaja danes v poštev zahteva, naj se pritegne k pokritju te vsote predvsem one, ki lahko plačajo. In ravno tu so se izvršile v zadnjih letih take globoke izpremtmbs, da bi jih nihče ne smel prezreti. Kmet in obrtnik preživljata tako strašno gospodarsko krizo, da se borita že za goli ebstoj, zato bi bilo neobhodno potrebno njima davčna bremena res vidno olajšati, a znesek, ki bi na ta način finančnemu ministru odpadel, dobiti drugod, to je pri onih, ki imajo Še vedno več kot dovolj in Ici žive predvsem od tujega dela. Na en tak vir smo opozorili že v eni zadnjih številk, to je na tuji kapital, ki se je pri nas tako bohotno raz-pasel in ki teko strašno ižžema naše Ijuditvo.
Na drugi vir opozarjamo danes in to je potrata, razkošje, iukaus. Pustimo za enkrat n. pr. alkohol in tobak popolnoma na strani, kajti tudi največji oškoarčnei n« be iudi nti" večjemu reveiu oiSiSal kozarca vin* * n«4*$>< toda nikogar na svatu teeftda ni;•'hi fei snega! tcditii da spadajo raad -pafeMhMfaa tasii ituf-. Kčne maže, rf katerimi * mestne :i«risk« pack*-jo. svoje, obraze. Pa'ne mislite, da je to morda kaka drobnarija. 6, nef Samo teb stvari kur pimo Jugoslovani, oziroma Juijjoslovanke vsar ko leto v inozemstvu za okroglo •— 500 milijonov dinarjev. Skoro polovica tega, kar plača vsa Slovenija' vsako leto vseh državnih davkov, gre samo v inozemstvo za spredaj navedene pacarije in sicer:
za šminke . , .. . .,'.„• ► • 240 milijonov za kreme in pudr« , . ... 189 „ -za dišeče vpde in slično . . . 60 „ za ustno rdečilo ...... S „
itd. ;
Torei Dol milijarde zmečejo nekateri, oziroma nekatere v naši državi samo za stvari, ki jih nihče pod tem božjim aolncem ne more < smatrati za nujne potrebščine. In če jih dajo, j je znamenje, da jih imajo in da jih lahko dajo. Kaj bi bilo tedaj bolj naravno, kot da se pritegne h kritju državnih potrebščin predvsem te-le ljudi, ki kupujejo takele stvari ter na drugi strani olajšajo bremena kmetu in obrtniku. Vsak pameten človek bo v današnji stiski le odobraval, če se naloži na te reči še dvakrat večji davek kot so pa vredne in če dobi na ta način država samo 500 milijonov, lahko za-toliko razbremeni kmeta in obrtnika, da bodeta mogla vsaj dihati. Menda ga ni na svetu človeka, ki bi mogel trditi, naj plačuje datek tisti, ki si znoji izmučeni obraz s potnimi sragami namesto onega, ki si ga packa s pudri, Šminkami in kremami. Od skrbi zgrbljene žene naših kmetov in. obrtnikov sredi raztrganih ' in lačnih otrok so tiste, ki terjajo to pravico.	E.
Bmštvo xts tmršiva dehtet v
Društvo za varstvo deklet ima po svojih pravilih namen nuditi dekletom vsestransko varstvo in pomoč na potovanj«, ob času brezposelnosti ali bolezni ter jim oskrbeti pravno zaščito. Da doseže ta svoj namen, vzdržuje Kolodvorski misijo« zavetišče, ki zbira po Kolodvorskem misijonu došla dekleta in jih začasno oskrbuje, posvetovalnico za potujoče ženstvo in posredovalnico za delo. Poleg tega prireja predavanja, tečaje in podobne društvene prireditve, pa tudi skrbi za moralno ogrožena dekleta, za vzgojo padlih deklet, za izpuščene kaznjenke, vodi boj proti prostituciji in zvodništvu ter kar je še temu podobnega.
Društvo je šele v začetkih ter se ima bt-riti z vsemi začetnimi težkočami. Vendar je društvo vzdrževalo Kolodvorski miaijon, zavetišče, posvetovalnico za potujoče ženatvo i« posredovalnico za delo. Za v«e ostale panoge svojega dela p* je napravilo prve korake v tem jtsifclu, da > ni 4»ojlh sajah ia na rajnih »ostankih razpravljalo ® vseh zakonih, ki prihajajo-pri društvenem delu v požtev, ka* kor o delavskem zavarovanju, o obrtnem za-i konu, o telesni vzgoji, zakonu za pobijanja spolnih bolezni in o vseh podrobnejših odlokih in odredbah, ki pridejo v poštevpri skrbi za dekleta, žene in otroke, kateri so se zatekali k društvu po pomoč. Umevno, da je moralo društvo iskati stika z raznimi uradi, ustanovami in napravami, ki ga je delo k njim povedlo. Tako je moralo društvo z raznimi vlogami obračati se na razna ministrstva, ha bansko upravo, na mestno načelstvo, socialni urad, mestni Jizikat, na razne bolnišnice' in klinike, na razna županstva, ua Borzo dela,' Delavsko zbornico, Zbornico za industrijo in obrt, pa tudi na razne socialne in karitaiivne ustanove ter privatna društva, ki so mu šla s hvalevredno pripravljenostjo na roko. Seveda pa je delo v društvu pokazalo tudi 5© drugačna pota, ki jih je odbor in delavne Članice Kolodvorskega misijona v prav preteklem letu večkrat hodil z neko bojaznijo in strahom, ker še pač ni bil toliko vajen takih potov. Ni namreč prijetno priti v stik tako pogosto s policijo in policijskimi organi, od-gonako postajo, z raznimi ljudmi, ki bi se jih posameznik najraje izognil, pa ga zavest dela še prav posebno sili v njihovo bližino.
Videti je, kakor bi bilo društvo in Kolodvorski mlsijon namenjeno ženstvu, vendar se je v teku časa pokazala potreba, da je bilo treba pomagati poleg dekletom in ženam tudi vsakteremu, ki je prosil pomoči.
Kolodvorska pomočnica vrši službo pri prihodu vseh viakov v Ljubljano. V njeni
RAZGLED PO SVETU
>Dbmoijub< je že pisal o možu, ki mu je ime postavljeno na čelo tega člančiča. To je
Cortugalski finančni minister, o katerem tudi elgrajsko časopisje trdi, da je na robu propada se nahajajoče portugalsko repnbfflro postavil na trdna, tla, tako, da je ta dežela v gospodarskem pogledu med prvimi v Evropi. Ni pa seveda povedal belgrajski tisk, de je Oii-veira Saiatear a#to v«eii m»/. 6* odtočen fcš-t»JW*ua. £mju> jm <iqj mpfteiao mi o tem" izrednem finančniku kaj ve?.
01iwita Saiaaar je rntud čim<&k, ki mu je fcosaaj tet. Všgoijea je bil v katoliških šeterh as mto VBpopatBje««! avoje maje-« eenresi-z namenom,. da postane diihmsik. Pti k mate je /spomal, davnima d«&ewdlškega poklica itE ja zaiei StudiSati pravda. Zv v svojem 3S7. leta jfe tU vseačMiiki prcfesta- ŠB tobftak je nmiaurao delovni v raznih katoJi&kii« orspa-nizacšjab in se bori! z besedo is peresom proti trezverdueana liberalizmu, anarhizmu i» «&r-ksizara. Bil je red«n colrodhik fcntolišfcejsa časopisa >A Novidades«.
Ho se je Portugalska nahajata pred bankrotom, je biliraenovtin aa finančnega ministra. Takrat mu je bilo 38 let. S prenii8j»-nim, pametnim, poštenim, nesebičnim ia marljivi« delom je v kratke« času, ne da bi naložil nove davi®, dvignit finančni položaj dežele
©iivtara Salazar je Mslo skromen, vestea 1 človek,1 ki ce izmika svečanim parada«*, b«B->kotom in podobnim oeremouijaH). Samo dvar krat na leto gn laftko vidiš na pojedini.- prvi« ko priredi banket inesenaskisi -predslamikoaj in dmgič, ko povabi portugalsko vi«do ua
svečano kosilo apostolski nuncij. Kadar potuje g. Sajazar, nima spremstva, vozi se kakor navaden meščan in nikdar vnaprej ne javlja svojega obiska zato, da se izogne sprejemnemu Manjanjn.
Značaj Oliveira Salazarja kaj lepo opisuje tudi sledeča dogodbica. Nekega dne gre kot minister v službo, a ii na potu zlomi nago. Po operaciji mora še dolg® tekati v bob nišpici. tretjega reda sv. Frančiška. Vlada Sklene, da plača vse strešice zdravljenja, a ori odločno odbije in se zadolH, da poravna tozadevno veliko vsoto.
"'" tŠivc-ira Šalaziar je samec. /Ves se je posvetil nalogi, da na temelju krščanskih načel J^erodi svoj narod- Njegovo delo je tudi inroel "portugalska nstava/ld ima v socialnih in gospodarskih Vprašanjih za temelj papeževe por sfanice. Srečna država, ki ji tak mož urejuje in vodi državno gospodarstvo!
frDsmolfafc« jc fcaroft&etor	tstske-
ga in narodnega i^baafa. Kateiilkl Sloversei, »li se mvedate lego?
stali j a
s Društvo narode«, kje si? Pred nekaj dnevi je bil odkrit v Postojni gnuse« zločin, -ki on-tal para ia kateri., osvelljtijeivsto Jfeši-•steSajo >Bravs*&8t« .dv«iišo$i*tee:	Na
jI' 1	~
Italijan —.	od
M) dO l$'tet«tu* ^d pretrdi ida vrši ,pre-gfed, da-ir i«isjo čisla spodj^a<-ltriMa, jil* s!a-do atagegai in »igaiijai z njimi TsinliJiieor-
oskrbi so dekleta in žene, pa tudi matere z otroki, ii potrebujejo kakršnegakoli nasveta, informacije, dejanske pomoči, spremstva ali kakršnihkoli uavodii. Tako je v teta" poslov-hem letu dala kratkih informacij 3162. Z nasveti }e pomagala, v 95 primerili. Njene dejanske pomoči je bilo deležnih 213 oseb. Ta jKiinoč se je raztezala na spremstvo bolnim db tramvaja, v bolnišnico, na policijo, na razne konzulate, k raznim karitativbim ustanovam, v menjalnico, ha Borzo dela, v mesto itd.
Večkrat je bilo treba nastopiti na kolodvoru proti nadlegovanju žensk ter zato posredovati pri policiji, in vojaški upravi. Pri doseljevanju izseljeniških družin je kolodvorska pomočnica staJno pomagala z nasveti, s spremstvom na razne urade, pa tadi s prehrano, ki jo je oskrbel Kolodvorski misijou.
Deio na kolodvoru vršita stalno dve kolodvorski pomočnici, ki se izmenjavala dnevno, prostovoljno pa, da se ti dve razbremenita po enkrat na teden še dve drugi gospodični.
Zavetišče Kolodvorskega misijona je v Kotnikovi ulici št. B, v stranskem poslopju •Marijinega douia. Tam dobi prenočišče pt> sedem prenočevali od poznih večernih in nočnih vlakov, vse druge pa je treba napotiti v droga ttvetiSis. Gospodinja v zavetišču nima lahkega stališča. Dogaja st?, da pridejo razne dvomljiv« pr9fi9čev«ike tudi pijanke ali tatice in |e tretj® pogosto energično nastopi«, 8®
.da vlad« v zavetišču red in mir, .V ejaen} Jetu je prenočevalo v^vetiŠČu 54-9 preeočevalk. Ker je draSt'«^S ^'emoženja in vsairenih sredstev, mora zavetjsče zahtevali Off pr.eino-čevalke prenočnino % Biti. Seveda pa je 'bilo keiaaj ^ -"plačanih • prenočnin; 200 pa Ivrez-plačnih aŠ deloma plačanih. Mfed preno^eval-kami je Mlb 471 brezposelna dehlfet.' .
-Ker inra društvo po svojfti pi^fviHb' -skrbeti tudi za deio svojim varovankam, js otvo-rito v i»iicB«fvaciiem zavelit^u tadr posredoval ■ iii-oo ta službe. PosredevalntiCa je do sedaj preskrbela tretjini deidet alulbe.
Vsi važnejši in daljši razgovori so se iz-vigiii v pisarni Kolodvorskega misijona. Brez Mevila prošenj za preskrbo služb je prišlo v to pisarno. Pisala so tudi dekleta, ki so potrebovala pravne zaščite, ziasti pa nezakonske matere.
(Kooeo prihodajif.)
— — , vsaki prirodtu minaraiai vodi mBmSSB2k ie glavno, koliko ieia rawih »dravU-■fBfffMW|f n,J?. fstavin: čim več jih ima, reč velja 1 Radenski Mravilni	jih
«iaa ^eko ?0, poleg težkili kovin, ki
teto	v	ngotovljeae lansko
teto m *a»ar« nima »obesa drug« iaiiieiwilaa voda
L'Srl'-,Za,10 ?a. ^»^i Zdraritirrrelec za sd^avje tako koristen Sn tako Izbornega oltisl Pri«erjsjto anali«, d^gib ohenMi ISdTr*. daoste, pa m boste iaM odlo«li tet odatei v«d«>
vrelec. Zahtevajte obSirno broSuro o Radeiiw Si upravi Zdravilišča Slatina Kadenci.	m
gije. Deklicam je zagrozil, da bodo vse stro kaznovane, ako kaj povedo, najmanj pa S|fr° »nn doma. Neka deklica iz ugledne rodbin ia Postojne j« prifeia. jokali, ko bi morala jii v šolo. Starše je ta alučaj zelo presenetil b' to ai bil običaj drugače zelo pridne dekijCP Ko so jo trdo prijeli, je končno priznala vse
bolgamja
s Oba narod* morata dokazati svojo p«|j.
tič«o Eretest. (W)oda na čast jugoslovanskili pra vnikov, ki se suitde n« Bolgarskem, se je udeleži! tudi bolgarski ministrski predsednik Georgijev. Pri tej priliki je imel Georgijev velik govor za boigarsko-jugoslovansko zbli-Sinje ter med dragim naglasi), da morata oba naroda dokazati, svojo politično zrelost tudi s tem, da spoauata, kako škodljivi so bili v«i aiedsebojui prepiri v preteklosti za uuisii razvoj obeh narodov,
ČEŠKOSLOVAŠKA
s (češkoslovaški, vojni minister generd' Bradač je imel ob priliki odkritja spomenik slavnemu češkemu državniku Švekli v Olo-niiR-u velik govor, v katerem je med ostalim izjavil: »V Češkoslovaški rie bo nikdar prišlo do diktature, Naša republika želi ljubosumno čuvati pridobitve demokracije, ali kljub našemu iskrenemu demokratizmu .moramo skrbeti tudj za svojo, varnost, ker se moramo še bolj oborožiti, da bi se ua !a način zavarovali pred vsemi neprijetnimi iznenadenji, ki bi nam jih lahko pripravili naši, mnogo manj,miroljubni sosedi. Preosnova češkoslovaške vojske se bo sprovedla v duhu praktičnih pdtreb. PodaljSali bomo rok službe, povečali pa tudi zaloge municije Sn orožja. Ali- v,sega tega rie dela češkoslovaška radi tega, da bi v bodoče vodila nek(> osvojevalno vojsko, ampak Izključno radi svoje obrambe. Mi ne zalile\-smo od nikogar hieesar ali nikomur ne bomo dali niti pedenj onega, kar je naše.«
POLJSKA
b Preobrat o.a levo? Za notranjega ministra poljske republike je imenovan Kosoial-kovski, ki je vedno smatral .Pilsudskijevo sa-HKidršivo le m prehoden režim. Sedaj se je tndi maršal Pilsudski izjavil proti preganjanju manjšin in za demokratično vlado. Parlament naj se izvoli na podlagi splošne volilne pravice in tudi senat naj bo po večiui izvoljen. Le eno tretjino bi imenoval predsednik republike. — Gospodom nekaj ne gre v račun, da so naenkrat tako mehki.
s Kancler sc opravičuje. Nemški državpi kancler Hitler je čutil potrebo, da se pred vsem svetom opraviči za krvava dejanja due 3<), junija, ko je bilo pobitih veliko število njegovih najbližjih prijateljev in najvišjih vodij njegovega nar.-soc. pokreta. Ves svet se je zgražal nad surovostjo, s katero so bili dotifm brez predhodne sodbe kratkomalo ubiti. Mw njimi so se nahajali tudi nedolžni ljudje, kot voditelj Katoliške akcije v Berlinu dr. Klau-seher. Hitler je v svojem govoru opisal le dogodke, priznal, da je bilo ubitih 76 >upora,i-kov«, zvalil vso krivdo na »upornike«, obaol-žil veleizdaje sera generalnega štaba napačnih oddelkov Rohma in generala Schleielierja ter nekaj drugih visokih vodij. Mesto da bi se opravičil, je Hitler v svojem govoru le d""9"
toval, da je moral tako ravnati, da mu ni žal ra prelito kri in da bo ravnal tudi v bodoče tako proti vsakemu, ki bi se drznil dvigniti roko proti njemu. — Ni prav, kar je napravil Hitler. Vendar se čudimo, zakaj se svet sedaj neprimerno bolj razburja in ugovarja, kakor tedaj, ko so padali tisoči in tisoč; nedolžnih ljudi v Rusiji in Mehiki.
s Razno. Na Hitlerja je bil izvršen v West-lalenu drugi atentat, ki pa se ni posrečil. Mogoče je Hitler pod enako srečno zvezdo rojen kot Mussolini. — Trdijo, da je bilo 5000 članov napadalnih oddelkov aretiranih. Ustnrče-nih je bilo po privatnem seznamu 241 voditeljev, uradno število pa še ni znano. Zadnji dogodki so pokazali, kaj je fašizem in kako gnilobo in propalost pomenja. Način potlačitve puča se da primerjati z najgršimi prizori zgodovine. Umori so bili vendar kasneje s posebnim zakonom, ki vsebuje samo en stavek, potrjeni. — Nemška marka pada. — Generaii-teta je protestirala proti proglasu vojnega ministra, ker se vojska vlači v strankarsko politiko, in zagrozila, da bo aretirala vlado in proglasila diktaturo, ako se takoj zopet ne ! vpostavijo zakonite razmere. — Podkancler Papen je podal ostavko na svoj položaj, ki pa ni bila sprejeta. Govori pa se, da pojde na dopust v inozemstvo. Saj on je bil tisti, ki je s svojil govorom v Marburgu opozoril javnost na gnile razmere. — Avstrijska narodno-socialistična legija je bila razpužčena. — Vsi na Hitlerjev ukaz umorjeni so bili sežgani, da bi se pozneje ne moglo ugotoviti, ali so bili umorjeni ali so izvršili samoumore. To je Čisto enostaven način, da se zabrišejo sledovi.
FRANCIJA
s Nova ženska moda. V Parizu so začeli gadnje dni uveljavljati novo modo. Imenitne Parižanke so začele nositi nagačene lastovke in druge ptiče na svojih oblekah, tako da se vidi, kakor bi jim žive sedele na ramah. To modo bo plačalo z življenjem na 100.000 nam najljubših ptičic, zlasti pevk, kajti vrabcev ženske gotovo ne bodo hotele nositi na ramah. — Modna norost pač ne pozna pravih mej in postaja vedno smešnejša.
JAPONSKA
s 5000 kandidatov za smrt. Za krmarje živih torpedov se je prostovoljno prijavilo 5000 Japoncev. Torpedo se izstreli in krmar v njem uravnava torpedo na cilj, kjer torpedo eksplodira. Krmar je pri tem seveda ubit. Kljub temu — 5000 prostovoljcev!
DROBNE NOVICE
378 italijanskih generalov je odlikoval Mussolini.
85.000 delavskih telovadcev je nedavno korakalo po praških ulicah.
100 ha gozda je uniči! požar v Gifthornu blizu nemškega Hanovra.
Zgorela je universa v nemškem Freibur-gu, ustanovljena leta 1455.
30.000 blagovnih delavcev stavka v Ala-baini v Severni Ameriki.
Do spopada med stavkajočimi in nestav-ktijočimi delavci je prišlo v amer. Bringhtonu; 80 hudo ranjenih.
Radi varčevanja je odpovedala francoska vlada jesenske orožne vaje.
Za tajnike .novih japonskih ministrstev bodo imenovani sami — časnikarji.
Neadučitelj Štrukelj
Dne 14. julija 1994 je izročil g. Ivan Štrukelj, šolski upravitelj velike viške učilnice upraviteljske posle svojemu nasledniku. Prestavljen je po službeni potrebi na nekaj razredno ljubljansko nemško manjšinsko šolo
Gosp. Ivan Štrukelj je znana osebnost v naši slovenski javnosti. Je predsednik Slomškove družbe, zveze katoliškomislečih učiteljev, in eden najboljših slovenskih pedagogov. Na glasu je kot izboren učitelj, zelo podkovan upravitelj in pedagoški pisatelj. Je bil več ča-
Odstopil jc turški prosvetni minister Izmet bej.
Poljskega notranjega ministra Piaracke-
ga so baje umorili člani neke ukrajinske organizacije. Poljaki, dajte bratom Ukrajincem popolno enakopravnost!
Velike povodnji so v kitajski Maudžuriji, pa tudi na Japonskem.
Od 14 mesecev na dve ieti hoče podaljšati vojaško službo Češkoslovaška.
b odšel z viške šole
sa okrajni šolski nadzornik in se je na tem mestu odlikoval s svojo' vsepovsod priznano nepristranostjo in resnično ljubeznijo do mladine in njene dobre v«goje za časno in večno srečo.
G. Ivan Štrukelj ima velike zasluge za enotno stanovsko učiteljsko organizacijo in njen velik podvig v zadnjih letih. Morda povsod ne uvažujejo tega, vendar stoji, da bi brez Štruklja do enotne stanovske organizacije take kot je, nikdar ne bilo prišlo.
G.' Ivan štrukelj je med tistimi vzgojitelji naroda in mladine, ki z brezkompromisno zvestobo do slovenskega ljudstva, do jugoslovanske države in do naše narodne dinastije družijo svojo globoko katoliško prepričanje. To prepričanje veli, da je treba Boga bolj slu-šati nego ljudi, obenem pa odločno ukazuje, da damo cesarju kar je cesarjevega in Bogu kar je božjega. Usoda je hotela, da je najstarejši sin gospoda šolskega upravitelja Štruklja, torej kri njegove krvi, potrdil ta svetopisemski izrek s svojo smrtjo v osvobodilnih domovinskih bojih na Koroškem.
In še to: g. Ivan štrukelj je značajen, kot jih je malo med slovenskimi vzgojitelji. Zna-čajne ljudi velik del današnje pokvarjene družbe kaj rad odklanja. Gotovo pa je, da Bog, ki je vsemogočen, katoliške značaje nad vse ceni in jih bo, ko pride Njegov čas, če ne prej, pa v otrok otrokih bogato nagradil za vse, kar so Bogu in narodu vdani služabniki žrtvovali in bodo morda še žrtvovali za razširjenje kraljestva božjega na zemlji.
Umrl jc v Parizu sovjetski poslanik Va-lerijan Dovgalevski.
3.000 ton čaja so te dni uničili na otoku Cejrlonu, da bi s tem preprečili padec cene za čaj.
Milijon dinarjev nagrade dobi od poljske vlade, kdor izsledi morilca ministra Pierad-skega. Ce bi Sel denar iz lastnega žepa, bi no bilo tolike radodamosti.
100 novomašnikov je letos v Avstriji.
KAJ JE M O VEGA
Dajte nam krščanskih prosvetnih organizacij
V Slovenskem gospodarju čitamo vzpodbudno pismo kmetskega fanta. Pismo se glasi: Članek o verski brezbrižnosti in mlačno-sti, ki ga je »Slovenski gospodar«, objavil na tem mestu v zadnji številki, je bil po vsebini zelo zanimiv iu za sedanje prilike jako potreben. Po nekaterih krajih se je začela širiti med mladino, ludi že med žensko, neka čudna mlačnost, brezbarvnost in brezkrvnost Ni več krščanskega poleta, ni udejstvovanja katoliških aačel v življenju! Nasprotnikom krščanskega svetovnega naziranja pa gre sedaj pšenica v itlasje. Krščanske prosvetne organizacije še niso vzpostavljene. Mladina tava okoli brez pravega in zdravega pouka, brez prepotrebne vzgoje duha in srca. Kaj bo iz teh mladeničev in deklet, ko doraslejo? Ali bodo to možje in žene, ki bodo s svojo
izobrazbo delale čast cerkvi in narodu?'? Postavil sem dve vprašanji, pa bi jih trebalo še več. Za krščanske prosvetne organizacije ni in tudi ne inore biti pri mladini nadomestila. - — ":s -s j ; ■> -
■j -, si nakoplje na vest veliko odgovornost pred Bogom, cerkvijo in državo. Ali ne govori rastoče število zločinov med mladino dovolj jasne besede? Ali se surovost ne šopiri že po cestah, ulicah in stezah? Ali se inladins" a lahkomiselnost ne smatra za nekaj. kar je samoposebi razumljivo in proti čemur se je treba boriti? Dajte nam krščanskih prosvetnih organizacij, prosimo vas. Krvavo jih potrebujemo. Brez njih tonemo in padamo v brezdno. Gorje narodu, čigar mladina se izneverja veri očetov! Katoliški mladini katoliško prosveto in vzgojo!
Štirje naročniki zopei deležni Domoljubove podpore
Podpisani se prisrčno zahvaljujem upravi jDomoljuba« za požarno podporo 1000 Din (tisoč dinarjev), katere sem prejel potoni žu-pnega urada v Podzemlju. Pogorela mi je namreč stanovanjska hiša in sem pravočasno plačal celolelno naročnino na .-Domoljuba-, za leto 1934. Odslej bom še bolj z veseljem naročal »Domoljuba«.
Boršt pri Podzemlju, 8. julija 1934.
Alojzij Malešič, 1. r. *
Podpisani Suhadolnik Jožef si štejem v prijetno dolžnost, da se tem jmUmi upravi »Domoljuba< javno zahvalim. Pogorela mi je namreč 27. junija stanovanjska hiša in ker sem kot naročnik »Domoljuba« že v januarja plačal celoletno naročamo, sem 6. julija potom gospoda kaplana od uprave prejel 1000 dinarjev za požarno podporo.
»Domoljuba« vsem priporočam z vabilom, naj naročnino že v januarju poravnajo. Šmarjeta pri Novem mestu, 8. jul. 1934
Sofaadolnik Jožef, 1. r., kovač v Gorenji vasi pri šmarjeti.
*
Podpisani sem bil nesrečen; pogorela mi je hiša. Ker som plačal naročnino na »Domoljuba« meseca januarja, mi je uprava »Domoljuba« takoj, ko je bila obveščena o moji ne-SteČI, podelila podporo 1000 Din, za kar se ji najrekrenaje sahvftlim i« obenem Domo-Ijubovim (naročnikom toplo priporočam, da poravnajo vsako leto naročnino v januarju, v slučaju požarne nesreče je, podimo .dandanes, podpora tisoč dinarjev velikega poltena.
Laseno, župnija Smartin v Tuhinju, <tao 11 fulija 1934.
Smolnikar Janez.
Laseno St. i.
OSEBNE VESTI
d Častitljivi nmšniški jubileji: Šestdesei-letnico mašništva bo obhajal letos g. č. kanonik in profesor dr. Ivan Svetina. Svojo biserno sv. mašo bo daroval v nedeljo, 22. julija na Breznici. — Petdesetienico mašništva obhajajo letos gg. zlatomašniki: Matija Mrak, £. kanonik in dekan v Stari Loki, Anton Les-jak, duh. svetnik in župnik v Št. Jerneju, in Jožef Kranje, župnik v Zlatem polju,
d 80 let je dopolnil v Vavti vasi na Dolenjskem uadučitelj v p. g. Dular Franc. Bog ga ohrani še mnogo let!
DOMAČE NOVICE
d Važne knjižice.. Salezijanski inšpektorat v Ljubljani si je nadel važno nalogo, da v malih knjižicah po 1 Din na kratko obravnava razna, za sedanjost, važna vprašanja. Doslej so izšle knjižice s sledečimi naslovi: Božje sledi, Zakaj zlo, Pust in post, Rešilna vrv, Križ v krvi, Kapitalisti, Lažni preroki, GMB, Teto, Šola miru, Sveti Janez Bosko, Mama Marjeta, Zvezda Eva, Kristus mladenič; 15. avgusta izide knjižica z naslovom Duhovniki, a 1. septembra Izgubljeni poklic. Prav toplo priporočamo v nabavo.
d Novo mak motorno brizgalno so dali te dni blagosloviti trboveljski gasilci.
Dne 3. julija mi je poleg gospodarskega poslopja pogorela tudi stanovanjska hiša. Ker sem stalni naročnik »Domoljuba« in sem celolelno naročnino za leto 1934 že v januarju poravnal pri domačem gospodu poverjeniku, mi je uprava »Domoljuba« potom našega žup-n^iga urada takoj po naznanilu nesreče izplačala požarno podporo v znesku 1000 Din.
Za tako hitro pomoč se upravi »Domoljuba« najtopleje zahvaljujem in obljubljam, d« bom ta na« list povsod toplo priporočal.
Murnice, župnija Št. Janž na Dolenjskem, dne 15. julija 1934.
•Jožef Bajt, i. r., pogorelec.
d Nadškof dr. A. B. Jeglič se je lo ;uli. ob pol 3 popoldne odpeljal z letalom \i ljiiue na Sušak. Od tam je odšel na božjo m k Materi božji na Trsat. Korajžnega nadškofe imamo.
d «00 Marijnih otrok je v spremstvu sv«, jih katehetov priredilo ie dni izlet k Sv, Tro-jici v Slov. goricah. Tako so pokazali vspm jt vsakomur, da hočejo vedno ostati zvesti Je. zusu in Mariji.
d Iz 13 župnij so prišli učenci in člani j Marijinih vrtcev pod vodstvom svojih kale-! betov pretekli teden na Sladko goro na Jt* | jerskem. Zgledno so opravili dopoldansko jj j popoldansko cerkveno pobožnost in se veseli vrnili zopet ua svoje, domove,
d Občina Bretje na Gorenjskem se spre. ! meni zopet v Mošnje s sedežem v Mošnjat ! Tako je odredilo ministrstvo.
d Policijska ura za buHete in vinotok je določena po novi bnnovi spremembi tako-le: od 7 zjutraj do 21 zvečer, ob nedeljah in pr»i nikih pa od 7 zjutraj do '24 ztfečer.
d Licitacija pa ureditev Ljubljanice je uspela in so bila na 8.68 milijonom Din preračunana dela oddana podjetju Dukič, ki je ponudilo 12 odstotkov popusta. Upati je, da bo finančno ministrstvo takoj potrdilo licitaciji dn se bo že vendar enkrat začelo z vso sito nadaljevanje regulacijskih del; Pri tem d«h bo zaposlenih okoli 1000 delavcev.
d Pritožbo proti novim občinskim volit, vam v Šenčurju, pri katerih je zmagala Ufn-nikova lista, je upravno sodišče v Celju zavrnilo.	-
d Protibrezbošno rag&i&va j« priredib t Ljubljani organizacija >Pto Deoc (Za BogSJJ pritličju šentjakobske dekliško šole. Na razstavi so razstavljeni bcljževiški brezbožni jokati. Razstava je zelo zanimiva in na nje oj» za r jamo.
d Kdo nas je naučil tujk. Z dežele sm prejeli dopis sledeče vsebine: Gospod urednik! V zadnji i-Donioljubovk prilogi se js nakdo obregnil ob besedo »fertig«, kakor <U jo to edina nemška tujka v našem jezik«, Dotični gospod naj dobro pogleda po časopisih, pa bo našel na stotine tujih izrazov, ki so še manj razumljivi, kakor nemški. A1k| vse te pomete iz naših časnikov in knjig, m* bodemo čestitali mi vei kovači, krojači, čevljarji, stari vojaki in vse služkinje, ker shn se ravno od izobraženih ljudi naučili tujih besedi
d Za 17 milijmar dinarjev • knjižb izkazuje v prvem letošnjem polletju zemljiška knjiga ljubljanskega okrajnega sodišča.
d Vodovod so priSeli delal) v ŠraaiteS' pri Litiji. Banska uprava prispeva 20.000 Dis> kulok 7000, naloženega denarja je 7000 Din. Ostalo bo dal higijenski zavod.
d 28 milijonov ta. piv« in vino je letos že izdala Ljubljana. Za vso Slovenijo računajo, da je v istem času [»tratila v označeni namen 500 milijonov.	j
d Albanski škof prevsv. Bunči se je 1» dni na povratku iz Zagreba ustavil na Stišato Stanoval jo pri frančiškanih na Trsatu, ki« je več dni tudi maševal,
d »Hrvatska Straž*«,- katoliški dnevnik ' Zagreb«, ostro nastopa proti i časopisu »Hrvaško selo«, ki zelo prijateljsko piše o sovjets«' Rusiji.	,
za vse'priliko »afoS«»fj
Cefttrafni viharni u
VINA
Dr. Fr. Debevee ortlinira v času od 15, j ul. do 12. avg. le dne 2. avg. od 10 do 12.
_ Pri boleznih na ledvicah, v mehurja in debelem črevesu polajšuje »Fruu-Jo* sej«-greBČi«a v »afkrajšem času tudi večje
težkoče pri odvajanju. Spričevala bolnišnic potrjujejo, da je »Frans~Josef«-vod« radi svojega olajšujočega učinkovanja brez bolečin prav posebno primerna za neprestano porabo pri mladih in starih. •
d 30.00(1 Hrvatov je romalo te dni peš v procesiji k Mariji y Bistrici. Procesijo je vodil aadškof-pomočnik dr. Stepinac, z njim je romal peš tudi zagrebški župan. To romanje je bilo veličastna manifestacija vernega hrvatskega ljudstva.
d Nova poslopja za štiri zagrebške šole sezida še letos savska banovina.
d Novo radijsko postaj« agrade v kratkem na Sušaku. Za Ljubljano, Zagrebom in Bel-gradom bo to četrta radijska postaja v Jugoslaviji.
d Velikani v sušaški laki. Te dni sta bila usidrana v pristanišča dva orjaška inozemska parnika: Emmy Friederich (Bremen) in Stefa-no (Torre del Greco). Razen tega je v pristanišču 20 velikih italijanskih jadrnic, ki bodo peljale naš les po svetu. Te dni pričakujejo prihoda angleških bojnih ladij.
d 62.500 Um je sntd%U> v državni loteriji neko revno dekle v Novem Sadu.
d Opozarjamo eeBjeae čit atelje, ki bolehajo na boleznih srca, jeter, ledvic, žokiuh in želodčnih kamnih, da uživajo stalno Radenski Zdravilni vrelec. ki je tudi izborna pijača sam zase ali pomešan t vinom.
d Bolgarski kralj fteris je visoko odliko-! val trgovinskega ministra g. Demetroviča. Posledica sklenitve trgovinske pogodbe.
d Na vseh koncih sleparije. Velik tihotapski škandal so zopet odkrili te dni v Belgradu. V' tvornici v Pšetačka so našli finančni uslužbenci pod streho opuščenega mlina 25 sodov vtihotapljenega špirita. 2e prej pa so zaplenili 4000 litrov vtihotapljenega špirita. Jasno je, da je tvrdka kar na debelo prodajala vtihotapljeni špirit. Kazen, ki bi tvrdko zadela, bi znašala več milijonov. Lastnik tvrd-ke, neki Farkaš, je pravočasno pobegnil.
d V korist državnih gledališč. Ministrstvo je izdalo uredbo o načinu pobiranja, izročitve in uporabljanja taks, ki se bodo plačevale v korist državnih narodnih gledališč. Čl. 1. doluča: V mestih, kjer obstojajo državna gledališča, se bo plačevala v korist teh gledališč taksa za vsako kinematografsko vstopnico in ho do 6 Din znašala 50 par, čez 6 Din pa 1 dinar. (Torej tudi v Ljubljani in v Mariboru).
V Ljubljani se bo taksa .pobirala na vsem policijskem področju, v Mariboru pa na področju občine in mesta Maribor. Če bi pa ta gledališča razširila svoj delokrog tudi na druga mesta in bi tam delovala več ko dva meseca, se pobiranje taks raaSi ri tod i nn ta mesta za fasa gostovanja.
d Dogovor prijateljstva med našo državo Turčija je potrdil belgrajski senat, d Proračun belgrajske občine znaša 320 milijonov Din. Glavni vir mestnih dohodkov tvorijo dohodki od mestnih podjetij v višini }80 milijonov dinarjev.
d Zakonski načrt o pobijanju korupcije 1« izdelan in pride ua prihodnjem zasedanju Pred belgrajsko narodno skupščino.
d Ker je premetfli minister Svetislav Mi-'•s^ljevič obolel, je bil razrešen svoje dolž-
nosti. Za prometnega ministra je imenovan Ognjeslav Kuzmanovič.
d Strupeni $ii»i so se vžgali ia umorili tri rudarje v Vrški Čuki pri Zajočaru v Srbiji. To so rudarji Mijan Milič, Radul Jovanovič in Stojan Stojanovič. Slovenca-rudarja Vinko Fink in Ivan Ribnikar sta dobila lažje poškodbe.
d Tri avtobusne krožne črte namerava uvesti v južni Srbiji tamo&nja banska uprava v svrho dviga tujskega prometa.
— Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gorečkt v želodca, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na tešče koznrer f F ran z Josefove« grenčice.
d Nad sto paiarov je že bile letos na Štajerskem. Škodo cenijo na 5 milijonov.
d Požar j® uničil gospodarsko poslopje posestniku in gostilničarju Ivanu Žarku v Brežicah.
d Gospodarske poslopje »o uničili ognjeni zublji posestniku Francu Muzeku v Tržen v ptujski okolici.
d Stanovanjska, hiša ia skedenj sta zgorela zakoncema Sedovnik v Podgorju pri Velenju.
d Pogorel je posestnik in gostilničar Marko Lešnik v vasi Marija Brezje pri Pobrežju.
d V Varošu na Dravskem polju je pogorel posestnik Štefan Kužnar.
d Gospodarska poslopje je zgorelo v Racah. Lastnika brata Stešfan in Anton Koroteja imata okrog 40.000 Din škode.
d V Savi je utonil 16 letni dijak 2. razr. meščanske šole Kari Smerkolj iz Ljubljane.
d V Retavju na Mickah pri Vrhniki je utonil Frane Krašovec, sin lesnega trgovca.
d Z vseh strani Slovenije prihajajo poročila o težkih vremenskih nezgodah. Posebao v Slovenski Bistrici je divjala huda nevihta. Utrgal se je oblak, da je bilo vse mesto pod vodo, strela pa je užgala več poslopij. Tudi Struge so bile zopet zelo prizadeto od vremenskih nezgod.
d Ko je žrebeta »ajaUal. Mišič. Franc, hlapec pri trgovcu g- Alojzu Milavcu na Planini pri Rakeku, je zajahal mlado žrebe. Nevajeno tovora je žrebe poskočilo, hlapec pa je padel na tla in si prebil lobanjo. Prepeljali so ga takoj z avtomobilom v ljubljansko bolnišnico, kjer pa je kmalu umrl, ne da bi se zavedel. Bil je star žele 20 let.
d Pred materinimi očmi ga je povozil vlak. Ono soboto je v Slavonskem Brodu povozil vlak tik pred mestom čez Savo triletnega otroka. Kolesa so odrezala otroku obe roki in obe nogi. Prinesli so še živega v bolnišnico, kjer pa je kmalu nato umrl. Otrok je splezal na železniški tir in se igral na tračnicah. "Ko ga je mati iskala, ga je naenkrat zapazila na železniškem tiru tik pred drvečim vlakom. Nesreče ni mogla več odvrniti in vlak je pred njenimi očmi povozil sinčka.
d Ker mu je krhel obtičal v sapniku. V Trgovištu je 6 letni sinko posestnika Kova-čeca jedel jabolko. Pri tem se mu je zaletel krhelj v goltanec in obtičal v sapniku. Preden je prišla pomoč, se je deček zadušil.
d 5 metrov dolge brano je padlo na glavo stavbenemu delavcu Francu Friškovcu iz Ve- -lenja. Mrtev.
d Kača je pičila r.a Teznu pri Mariboru 9 letnega "Friderika Žunka.
d Redek siuettj smrtne nesreče. O izredni smrtni nesreči poročajo s Pragerskega. 2ena orožniškega poveljnika DjunoviSa je pop)'.dhe . prala. Dva in pol meseca starega sinčka Dra-gana je položila v spalnici na zofo, kjer je I
prave]
a S P t R I N tablet« imajo a ene strani vtisnjen „@sy®r-Jev križ (J) " a z druge strani Ime ..Aspirin 0.5".
A S P I R I
Mata tableta K vojikfm utlnkom.
V. i. .Juseia. k. d.. Zajreb. Ojiai rej pod S. Br. 12.314 od 25 VI. ittl
Razveseljiv pojav
Noši čitateiji so opsuržii, da od časa do časa objavljamo javne zahvale savatravaMja »Karitas« za pošteno izplačane zavarovalnine. Te zahvale so najzgovornejši doksu, koliko dobrega prihaja našemet Ijudstv« od te vrste zavarovanj.
Dočim pa je doslej »»varovanje »Karitas« obsegalo le zavarovanje za primer smrti, lahko danes sporočimo razveseljivo novico, da je uvedla »Karitas«
fttcfi zavarovanje za doto in za starostno
Koliko naših dobrih starše* t a p i ob misli, da ae bodo mogli svojim otrokom oskrbeti niti skromne dote, »Karitas« omogoča staršem, da z nizkimi mesečnimi prispevki abirajs za daa, ko bo otrok poleg aj&ovega blagoslova potreben tudi njihove denarne podpore.
In dalje: Ogromna večina našega ljudstva nima za stara leta prav nobene gotovosti za primerni pse-všitek. Novo zavarovanje »Karitas« sradi t« najospeSnejšo odpomoč. Kdor noče Mti na stara leta odvisen od milosti morda malo hvaležnih otrok alt pa eelo pasti v breme občini, naj takoj pristopi h »Karitas«.
Teplo priporočamo našim čstateljem, da se resno zanimsjo xa ta zavarovanja, o katerih bomo ob priliki še več spregovorili Za sedaj pa nujno svetujemo , da stopite v stik s potniki in poverjeniki »Karitas« in Vzajemne zavarovalnice, ki vas bodo o vsem podrobno poučili.
zaspal, nato pa je spalnico zaklenila ter odSla z ostalo deco v pralnico. Ko je hotela pod-knriti pod pralnim kotlom ogenj, je opazila, da nima vžigalic. Poslala je na starejšega, 8 letnega sinka s ključem od spalnice po vžigalice, ki so bile v sobi. Z njim je odšel iz pralnice tudi njegov dveletni bratec Obrati. Kmalu se je starejši vrnil z vžigalicami ter je materi povedal, da Dragan mirno spi, da je spalnico zaklenil, Obrad pa, da je zaspal v Iruhiuji na preprogi. Pomirjena je mati nadaljevala z delom, dokler se ni >koii 7 zvečer vrnil njen soproe iz slmSbe. Povedala mu j«
da mala deta spi, nakar je odšel mož tilio v stanovanje. Tu pa je opazil, da Obrada ni v kuhinji, vrata v spalnico pa so odprta. Stopil je v sobo ter našel oba otroka mirno spali v objemu. Dveletni Obrad je stiskal v spanju malega Dragana k sebi tako, da mu je glavico pritisnil na svoje prsi. Ko ju je hotel oče prebuditi, se je zbudil samo Obrad, Dragan pa je bil mrtev. V spanju mu je starejši bratec pritisnil glavo k sebi tako, da mu je pokril usta ter otrok ni mogel dihati in se je zadušil.
— Pri oagneuju Is maščobi, protmu, sladko-ecčnofiti izboijSuie naravna »Frani-Josefova« gren-čica delovanie želodca in črevesa m trajno pospeSi prebavo
d Jesenske poplave so močno poškodovale
spodnji radomeljski most na cesti iz Jarš v Radomlje, zgornji most na Duplici pa je bil popolnoma porušen. Cestni odbor je spodnji most kmalu popravil in zgradil ob bregu tri dolge lesene pomole, da bi odvrnil od mostu nevarnost pri ponovnih poplavah. Most na Duplici pa je še zdaj podrt in nič ni slišati, da bi vsaj v bližnji bodočnosti zgradili novega. Prebivalstvo zelo želi. da bi bilo odlašanja že konec, ker je zdaj že 8 mesecev pre- , kinjen promet na cesti iz Kamnika v Radomlje in vozniki morajo voziti daleč naokrog čez Homec in Jarše.
d Za tiste, ki hočejo potovati z letalom. Vozni red je od 15. julija sledeči: Odhod iz Ljubljane v Sušak vsak dan razven ob nedeljah ob 8.'20 zjutraj. Prihod na Sušak ob 8.55 zjutraj. Odhod s Sušaka v Zagreb ob 9.10 zju- I traj. Prihod v Zagreb ob 10.00 zjutraj. Odhod iz Zagreba v Sušak vsak dan razen ob nede- i ljah ob 16.25 popoldne. Prihod na Sušak ob i 17.15 popoldne. Odhod s Sušaka v Ljubljano ; ob 17.30 popoldne. Prihod v Ljubljano ob 18.05 zvečer. Opoldanski vozni red ostane kakor doslej, t. j. letalo prihaja ob 12 s Sušaka. 1 nadaljuje polet ob 12.20 v Celovec, se vrača ob 14. 20 iz Celovca v Ljubljano in nadaljuje polet ob 14.35 v Sušak.
d Neizprosno preganja gade. Mariborski . kačjelovec Zieringer se lahko ponaša z red- !
25
kilometrov vis oko?
Ameriška častnika
u . ........ maior
Kepner in stotnik Steveju sta ie vse pripravila u svoj polet v «tratoefero Rada bi dosegla viSjno 25.000 metrov. Zdaj fak; ta samo še na lepo vre-me. Edino pri lepem vre. rnenu lahko foioKratirata in tudi verjetnost uspeh, vsega poleta se pri |epe,t vremenu poveča. Motali bi se dvigniti že v četrtek, oda pričakovano lepo vre. me še ni nastopilo,
kim lovskim rekordom. Te dni je ujel svojega 2000. gada. S kačjim lovom se je pričel pečati šele leta 1931. Največ jih lovi na strmih ka-menitih obronkih v Rošpohu, Bresternici, Je-lovcu. Sobni in Sv. Kungoti. Ujete kače razpošilja žive v Nemčijo.
d Podružnica vinarskega društva v Ljutomeru priredi poučni izlet v sol«)to, 28. julija t. 1. Odhod s prvini vlakom do Hrastja. od tod peš čez vinograde do Kapele, kjer bo obed. Za tem peš čez Jančev vrh do Gornje Radgone. Pri Kapeli se namerava sprožiti nekaj raket za streljanje proti to^i. Videlo se bo tudi delo v praksi, ker je delavnik. Kdor se namerava udeležiti in želi dobiti obed, naj se javi na gornji naslov. Vinogradniki in sadjarji pridite!
d Plavajmo! Plavanje prištevamo k naj-liolj zdravim športnim vajam, ker se pri plavanju vadi vse živčevje. Prsni koš se razširi in pljuča delujejo krepkeje ter poleg tega
Francozi »ačetek
*an,e seseda ^ pSu.?	M '^J^^tf
g, Ubkn Pneostvuješ .ljudskemu ples	u, ki nam ga S tudTnaša sika	B°l'ree
V° ,' ' ' zopet slavili obletnico naskoka na pariško iečo lWill„ bi •
francoske revolucije. Proslava te obletnice je ostala naroden nrazn	J,e ()0m,erU a
2veda nitiče več rie misli. Parižani i>1p spio in Hnn ha* nn	1 ' * ,..^ 'e 1 evolucije
vdihavajo čist dober zrak. Koža sp utrjuje in izmenjava snovi se vrši hitreje. Kakor je p]a. tanje zdravo, tako lahko postane človeškemu zdravju škodljivo, ako pretiravamo ta šport Ze otrok naj se nauči plavati, toda ne prezgodaj. deček pri šestem, deklica pri sedmem letu. Ne plavaj nikdar do [>olnega utrujenja. Ko se učiš plavati, ne vadi se več kakor 10 uiinut. Kakor hitro čutiš mraz iu te zebe. zapusti vodo. Ne plavaj več ko enkrat na dan. Kdor je bolan na srcu in na pljučih, naj » ravna po zdravnikovih navodilih. Plavalni tekme so nevarne za srce.
NOVS GROBOVI
Ne, on ni umrl, on živi. V Donji Lastvijt odšel v večnost dr. Mahkovec Anton, dvorni svetnik v p. — V Velikih Laščah je zapel mrtvaški zvon upokojenemu župniku g. Francu Žužku. — V Celju je zapustila solzno dolino Agneza Topolak, hišna posestnica. — V Ljubljani s« zaspali v Gospodu: 78 letni Josip liebek st.. soproga železničarja v p Kozini Antonija, vdova po odvetniku Serafina Sa-jovic roj. Suver, vdova po nadučitelju Marija Zemljič roj. Jeler. nadkomisar v p. 76 letni Anton Klein, trgovka Marija Tenente, kleparski mojster Jože Remžgar; Zorica, hčerka g. dr. Josipa Puntarja; nadučiteljeva vdova, 90 letna Magdalena Mam: vdova po magistralnem oficialu. Zupančič Marija: 82 letna Mar. jeta Vihtelič. Večni mir in pokoj!
Načelnik požarne brambe: 1'o/no prihajaš. pozno na pogorišče.«
Gasilec: Ko pa tako daleč ml tu stanujem.«
Načelnik: To ni nobeno opravičilo. V bodoče moraš stanovati bližje požara.«
+
Janez: :\!erii se je sanjalo, da sva sc po ročila.«
Mica: :Sanjača jaz ne bi nikdar marala«
Mlad uradnik: > Prosi m za dopust, dn si bom oženil.«
Ravnatelj: Katera pa je tako prismojena, da hoče uradnika, ki ima 700 Din mesečni plače?«
Uradnik: »Vaša hčerka, gospod ravnatelj-'
Moja žena vedno zahteva stvari, katerih J1 » mojo plačo ne morem dati.«
'Moja pa nikdar ne.«
Jja, kako pa to nupraviš?«
Kadar ona nekaj hoče, nič ne zahteva, »'• ne vpraša pač pa samo naroči.«
___»DOMOLJUB., dne <8, julija 1934.
DOMOVINI
P O
Obisk velikega moža
(Zagreb.)
[ako lepega praznika kot to nedeljo, Slojem i v Zagrebu že dolgo nismo imeli. Saj nam je bila vsem kakor družinski praznik, ker nas je obiskal naš »slovenski oče« nadškof Jeglič. Kakor podoba naše ljubezni do božjega na zemlji in do lepo domovine slovenske, nuni je vzvišena oseba našega velikega vladike. Tolika desetletja nas jc učil, kako moramo Bogu služiti in prav domovino ljubiti in sam nam je v enem in drugem dajal in še daje prelep zgled. Zato pa so bila vesela naša srca, ko smo zvedeli, da nas obišče v nedeljo ob 10 pri Sv. tto-ku. šele v četrtek smo zvedeli za to, a novica je ^la bliskovito med ljudi. Skromna cerkvica ^e je to nedeljo odela bolj praznično. Cvetja in liršlina so nanesla dekleta in še napis je bil prev/.višenemu v pozdrav. Pa je prevzvišeni prišel — ne uradno in s parado, marveč kot v t ii r znance, ki že vse naše obraze pozna, čeprav jim imen ne ve. S prijaznim nasmehom in vedro besedo nas je razveselil, ko smo mu morali besede naših pozdravov in prinesli evetja v rdečem in belem, v rdečem, ki žrtve z.iliteva, r belem, ki sadove rodi. Take ljubezni po veri iu upanju božjem nas je učil in nas še uči.
Prvi gu je pozdravi! cerkveni ključar Marku le/ak. V pozdravu jc priporočil nadškofovi skrbi in molitvi tudi naše težave in skrbi s poudarkom, tla se zato zbiramo tu okrog sv. Ito-ln, ker človek najlepše in najlažje s svojim bogom v domačem jeziku govori. Hvaležni srno bratom Hrvatom /a to, da to našo potrebo razumejo. Tako nas je učil Slomšek, tako ste nas učili tudi Vi. prevzvišeni, zato vemo. da se po tej poti držimo prave smeri. Pozdravila je nato deklica .Mira strukljcva in še v imenu Marijine družbe je pozdravila gospodična Erna z ivema tovarišieamn. Z malo besedami je bilo povedanega veliko, ker vsa srca so govorila iz polnega veselja. In v cerkvi! Prevzvišeni je um opravil sveto mašo in pri govoru opozoril
na tiste smernice življenja, ki so nam v mestnem vrvežu najkoristnejše za vsak dan, da ne zdrknemo s poti) božjega... Okna pa smo ši~ rom odprli, zakaj sobice je bilo v polni moči, in vsi ljudje so vročine kar žareli. Po končani službi božji je pozdravil prevzvišenegu še prof. dr. Zamik s poudarkom, da je današnji dan prav vsem Slovencem v Zagrebu dan veselega iznenadenja, da nas je počastil z obiskom tako velik in zaslužen mož.
Še o ljudskem petju
(Mengeš)
Najpomembnejšega dogodka ob 50-lelnici mengeške godbe se poročevalci pač niso zavedali. Mengeška godba je za konec 50-letnega delovanja in za začetek nove 50-letnice po svojem vodju g. kapel-niku organistu Liparju, predsedniku Komparetu in godbenikih poskrbela pri slavnostni maši za ljudsko petje, spremljano z godbo. Kakor iskra je vse užgala misel: z godbo naj vse ljudstvo poje primerne svete pesmi. V enem dnevu je bila vsa župnija o tej nameri obveščena. Saj sc je zdelo kar drzno, brez vsakršne priprave lotiti se doslej čisto neznanega načina ljudskega petja. Saj niti godba sama ni imela primerno prirejenih pesmi — pa ie priskočil višji kapeliiik dr. Josip C e r i n in zadnji trenutek vse potrebne pesmi zgledno sijajno priredil.
Silno smo bili radovedni, ali in kako se bo ta namera posrečila. Pa glej! Godba zaigra nekaj laktov prve pesmi za uvod; nato začne še enkrat od začetka; krepki, izvrstni mengeški cerkveni zbor poprime, za njim pa ljudje; najprej sicer malo boječe, nato je pa petje vedno bolj naraščalo in kakor mogočen val zavalovilo in na prostranem cerkvenem trgu vso večtisočglavo množico tako zajelo, da je sredi pesmi: »O sveti križ. življenja luč. o sveti križ, nebeški ključ« mogočna, ubrana godba kar skoraj tonila.
Lepota skupnega petja in mogočno polno ozadje, ki ga je dajala godba, je srca tako vnemalo, da si je marsikatero oko otrio solzo radostne blaženosti. — Vse prehitro nam je maša minila, še
vse več kitic bi bili radi peli; najrajši kar brea presledka naprej.
SO-letnica mengeške godbe je s to prireditvijo dala zgled, ki ga bodo- naše godbe brez dvoma rade posnemale. Zlasti pri cerkvenih prireditvah na prostem. Pa tudi v cerkvah, kjer sama godba ne učinkuje tako dobro, se bo z ljudskim petjem, s skupnim petjem vseli navzočnih vernikov sijajno zlivala, saj bo petju ljudstva dajala mogočno podlago, petje pa godbi življenje. — Mengšanom, godbi in zboru in vsem ljudskim pevcem k temu srečnemu začetku iskrene čestitke in prisrčno zahvalo! K.
Gospod knezoškot pride.
(Dražgoše.)
Jakobovo nedeljo, letos 29. julija, imamo vsako leto pri Sv. Luciji romarski shod. Letos bomo ta dan praznovali posebno slovesno. Kot spomin na sveto leto smo namreč k dragocenemu velikemu oltarju dali napraviti nove stopnice, oltarni podstavek in meiizo, vse iz marmorja. In sedaj se vsa župnija živahno giblje, da bo 28. julija dostojno sprejela svojega višjega nadpastirja, škofa dr. Gre-gorija Rozmana, ki bo ta dan prvič prišel v selško dolino in prvič v Dražgoše, da posveti novi oltar in kot prvi na njem opravi pre6veto daritev. Da bo naše veselje še večje, vabimo vse naše prijatelje iz gorenjskega kota. vabimo vse častilce sv. Lucije, mogočne priprošnjice, da pridejo k nam na božjo pot v nedeljo, 2fl. julija. — Prav bo, če poleg tega omenimo še en okras, ki ga je Utos dobila naša župna cerkev, namreč, prenovljeni veliki lestenec iz stekla, ki ga je ihidcvito lepo sestavil in prenovil pasar Janez Dernovšek v Ljubljani. — Povejmo še iz kronike našega Prosvetnega društva, da je priredilo v preteklem poslovnem letu tri igre: Vrnitev, Slehernik in Zlatorog. Vse so bile prav dobro igrane, za kar gre največja zasluga neumornemu in požrtvovalnemu našemu režiserju Janezu Thalerju. Le tako naprej!
Marijin vrtec (Šmartno pri Litiji)
Otroci Marijinega vrtca se letos na razliitie načine živahno udejstvujejo. Priredili so »Materinsko proslavo«. Zbirali denar za nov prapor; tudi prostovoljne donose ob priliki »Materinega dneva« so darovali v ta namen. Pred kratkim smo jih videli v sprevodu — bilo jih je čez 300 — korakati v cerkev k slovesnemu sprejemu, kjer jih je bilo čez 100 sprejetih v Marijin vrtec. Samozavestno in z navdušenim veseljem so obljubljali zvestobo Mariji.
KRIŽEV POT
(Nadaljevanje.)
Bilo je že proti večeru — dnevi so bili namreč kratki — in zahajajoče solnce je izne-nada razlivalo poslednje žarke čez sotesko in njene strmine. Nekateri kristjanov so se ozrli kvišku in tudi kralj je obrnil svoje oči v ono stran, kadarkoli je le mogel; zdajci je namreč tam gori odsevalo solnce z višav kakor od hitro se premikajočih zlatih in srebrnih zrcal, pred katerimi se je premikal sinje-modri ščit z velikim zlatim križem; kristjani so ga dobro poznali. Iz vrst onih, ki so bili še pri življenju, se je začulo slabotno vzkli-kanje:
>Vodnik akvitanskik so zaklicali. Vendar jih nikdo ni eul, kajti iz vrst Seldžukov se je nazlegalo vse bolj glasno in 'litje vpitje, ne njihov bojni krik, ampak nekako prestrašeno rjovenje: * iSiba božja! Beli zlodej!« Ujeli so se namreč v lastni pasti; izpre-videli so, da so izgubljeni. Na nizkih višinah okoli soteske se je urno postavilo nekoliko tisoč kristjanov v bojni red s povešeno sulico »i pripravljenim mečem. Trenotek pozneje se je vzdignila jeklena četa, se svetila in lesketala v solnčnih žarkih, dokler se ni zgrnila nad •podaj stoječe sovražnike; začulo se je ostro Povelje, ena sama beseda poveljnikova: >Naprej!<
oklepov, ko se je velika četa začela pomikati; vodnik akvitanski je pridrl z višin kakor jekleni vihar; bil je gologlav, lepi lasje so mu vihrali v vetru, oči so se mu žarele; visoko v zraku je vihtel svoj velikanski meč in srdit nasmehljaj mu je igral okoli ravnih ustnic.
:>Beli zlodej! Šiba božja!« so tulili Sel-džuki.
Skušali so se rešiti z begom, a nikjer ni bilo izhoda, ker je bila soteska ob vhodih popolnoma zadelana z mrtvimi. Spoznali so, da morajo ali zmagati ali umreti; iako so napeli vse moči in se po kupih padlih razpostavili v bojni red. kolikor se je pač dalo.
Tam, kjer so še malo poprej oni pobijali in morili, je zdaj Gilbert pobijal njih same in likratu z njihovim mečem se je v solncu bliskalo na tisoče mečev. Seldžuki so se borili kakor blazni, kakor divje zveri, dokler so mogli. Toda v Gilbertovih očeh je sijala luč zmage; njegova roka se ni utrudila, ko je podirala sovražnike vrsto za vrsto. Zdaj so jih še kristjani, ki so ostali pri življenju, napadli od zadaj. Soteska se je vedno bolj polnila z mrtvimi in majhna rdeča reka je stekla od kamena do kamena in po strugi proti široki dolini spodaj, kjer je skoraj petdeset tisoč mož gledalo, kako je tekla med njimi, ne da bi mogli količkaj pomagati. Ko so poslušali bojni krik, so spoznali, da vpitje Seldžukov vedno bolj pojema in da se mora njihovo število vedno bolj krčiti.
Namesto tega pa se je po večernem zraku
Seldžuki s«
slišali strašni, hitri žvenketrazlegalo zmagoslavno vpitje kristjanov, ki
zamenjali strah z veseljem in radostjo. Dasi jih je namreč v gornji dolini mnogo padlo, in je mnogo vitezov in vojakov, starih in mladih, velikih in majhnih, ležalo pod mrtvimi Seldžuki, je bila večina vojske vendar še nedotaknjena, sovražnik pa popolnoma poražen. Gilbert je rešil kralja. Našel ga je v res nevarnem položaju; stal je s hrbtom proti hrastu, okoli njega pa so ležali mrtvi vitezi. Trije Seldžuki, ki so poslednji še ostali živi, so proti njemu sekali s svojimi zakrivljenimi meči; kralj pa je prepeval: >De profundis« za svojo dušo in se branil z mečem kot močan, hraber možak, kar je v resnici bil vzlie vsem svojim napakam. Bil je že popolnoma izmučen in utrujen.
- Gospod,« je rekel in podal Gilbertu roko, »zahtevajte od mene kar hočete iu dobili bodete, ako ni pregrešno, zakaj rešili ste vojsko križa!«
Anglež pa se je nasmehnil in ga ni hotel ničesar prositi; saj je tisti dan vžil dovolj slave in časti. Ni pa vedel, da sta zgoraj na skalovju, odkoder je prišel v dolino, sedeli dve ženski, ki sla ga nadvse ljubili, ter ga ves čas v strahu opazovali, namreč — kraljica in Beatrika.
Sedeli sta in nevede držali druga drugo za roko; oči so jima bile široko odprte iz strahu zanj, obema pa so žarele od ponosa nanj, ko so gledale njegova junaiska dejanja, kako so mu lasje vihrali skozi seldžuške vrsle, . kako je bila njegova pot široka in rdeča, tako soda je bilo uprav nemogoče, da more en sam
StMD 3»
»DOMOLlUBs. dne <8. julija
Stev. 29
Na vse navzoče je naredit sprejem mogočen vtis. ■prijetno jo bito tudi poslušati Hjih ubrano petje, tako med sprejemom kot med sv. mašo. Udeležiti so se v obilnem številu skupnega shoda Mar. vrtcev na St. gori. Peš ao Sli tja gor. Vstrajno, e največjim veseljem in poioč so premerili dolgo pot, ki ie trajala 0 ur. Toda vsa utrujenost, vročina, žeja in lakota je bila pozabljena, tako lepo in prijetno je bilo. Krasno vreme je razpoloženje še pomnožilo. Pot nazaj Je bila §e bolj polna prekipevajočega veselja. Na Savo so jih namreč prišli iskat vozniki in jih med veselim, navdušenim petjem, ki je donelo vso pot, peljali skozi Litijo in Šmartno na njihove domove. Drugi din pa je skupina manjših, ki ni mogla na Sv. goro, napravila izlet v štango. K dobremu, veselemu razpoloženju je pripomoglo lepo vreme, nadalje zabavne igre, zbijanje lonca in dobitki. črešnie, malinovec, petje itd. v cerkvi so bile litanije in blagoslov otrok, nato pa prosta zabava. S težkim srcem so se od vesele zabave, ki j« It prehitro minula, podali nazaj v Šmartno, kamor so veselo prepevajoč prikorakali. Vsem ostanejo ti dnevi v neizbrisnem spominu. V M-rijinem vrtcu, tako pravijo, je pa res prijetno. Pa ne sme kdo misliti, da hodijo otroci samo po izletih, hodijo tudi pridno po Marijinih potih m tudi pogosto k sv. obhajilu, najmanj vsak mesec, veliki pa vsako nedeljo.
Zahvala.
(Čemšenik.)
Podpisani se liajiskreneje zahvaljuje v-seni farnitom za iskreno sožalje, udeležbo in petje pri pogrebu moje ione Amalije. — Arli Albin, urbanist.
Gibanje Marijinega vrtca,
(Lesfcovec pri Krškem.)
Zadnje tedne so bili naši otroci i/. .Marijinega vrtca wlo živahni. Najprej so sodelovali s petjem in z deklamaeijami pri lepi proslavi prvoobhajancev v dvorani Pod lipo«. Nato so se udeležili v zares častnem številu tabora Marijinih vrtcev na Slinovcili pri Kostanjevici. Kar 19 voz se jih je odpeljalo. Kot zastopnik naše žtlpnije je tam nastopil Izidor Podbrščck. učenec. V. razreda. Moramo priznati, da se jc s svojo pesmico »o leskovem mazilu« prav dobro postavil in je vse male zborovalre spravil v najboljše razpoloženje. Toda otroci še niso mirovali. Priredili so še igrico >frčkove sanje«. Naučil jih je tukajšnji osmošolec Ivan 1'rbanč i t O ržeee vasi. ki je obenem tudi sam prav ir-borno igral. Končno naj bo omenjeno še to, da
ie vsaka 4. nedelja v mesecu takoimenovaua »otroška nedelja«, k« pristopijo otroci skitpao k angelski mizi, kar po 400 jih tinde. t o so nekatere lepe reči o naših malih. Manj lepo, d» ne rečemo kaj drtiggea, pa je to, da je ol> nedeljah popoldne tako malo mladega sveta v cerkvi. Upamo, da sc bo tudi to spremenilo na bolje. Pa šo drugič kaj.
Z Bogom, prijatelj!
(Št. Jernej na Dolenjskem.)
Temni mrak je pokril zemljo. In glej, v tem žalostnem večeru je »utonilo tudi življenje našemu dragemu prijnteljn Mihaelu \ er-biču iz Broške vasi pri lleii cerkvi. ISil je /.gle-rien mož svoji ženi in skrben oče svojim 9 otrokom. Mlada leta je preživel v Amcjriki. 1» si je nakopal bolezen, ki mu je povzročila veliko trpljenja. I.. 19^0. jo prišel iz Amerike domov in dve I.-ti {»otein je popolnoma oslepel, torej 12 let je bil slep in pa hudi revmatizem mu ie krajšal življenje. Na svidenje, dragi prijatelj, nad zvezdami!
Me besedn k sluvrsti.
(Brusnice.)
Dne 29. junija 1934 je bi! za iwi5» župnijo dan solza. Poslovil se je od nas naš g. župnik m se odpeljal v Novo mesto za kapiteljskega kanonika. Nad 15 let je v. očetovsko ljubeMiiča skrbel za na-iu z nami veliko polrpeL Ljubi Bog mu vso stotero povrni! — Dne 1. julija smo sprejeli novega g. župnika. Ilog mu daj svojo pomoč, da bo skrbel za na« iu i nami potrpel, dokler je božja volja. — Vsem, ki so pripomogli, da čiiiio. se lepo poslovili od g. kanonika šeška ili tudi lepo sprejeli novega župnika g. Liutdra, bodi Bog plačnik!
»človek, glej dognanje svoje« in »Vigred «. „, ae«. Naj počiva v miru blagi iuož!
Smrt ue iabira.
(Nemška vas pri Ribnici.)
Previden a tolaiili sv. vere je zuspa.1 v liospo-du splošno znani in «j>o$tov*m g. PsvpI Češarek (Malcviev Pavel), pose.ihiik, gostilničar, lesni trgovec itd. it Nemške vasi. Dočakal ie 73 let. Ne ssmo svoji druHmri, tuiti vsakem« bližnjemu je bi! Aober. Zalo je vesi, da ga ni vei med iivimi. globoko odjeknila med v»*mi sloji, posebno bhk1 delavstvom, katero je pri njem zasluaito maraika-teri kos kruha. Od !>lim in dale« je prihajalo ljudstvo k pogrebu, da še enkrat vidi gospoda Pavln in ga spremi na njegovi 7,»dnJi poti,' Po opravljeni maši zadušnici in obredu je pevski zbor zapel
tolaži Bogi
Tekauvaaje brez nagrade.
(Dragatuš.)
Naša letina je precej bolj zgodnja kakor dn, god. Uoreujri bi 6e čudili, že bi vedeli, da j'e Jj pri nas žetev že prvi teden julija večinoma kci cana, v drugem pa bo ie ajdn dosejana. - povJ' na pa letos žetev ui. Naželi smo malo, ker je S|,.' pod snegom precej pognlla, in kar smo naželi nima najboljšega klasja. — Našo nedeljsko enolihuM bo prihodnjo nedeljo prefainlla tekma koscev. Pra, za prav ni z;> nas lo nič novega. Tekmujemo mi kmetje re!o leto med seboj, kdo bo prvi spravil krmo, konča! žetev, včasih eo se mlatifi kosali ko eo še s cepci mlatili, eta so še pri luči prj(Pjj pika-poka, samo, da so sosede prehiteli. Seveda nI nikogar, ki bi na ni za naše tekme dajal nagraite Naša nagrada Je, če moremo dobro vnovčlti, I® imamo. Same na sebi niso to tekme za nas aii novega. Nove so za nas letošnje veselice. Pomisli, te, v nedeljo l>o pri nas že četrta veselic« letos, pa v naši tihoti, pa v naii krizi, krizi! Ko bi nam kdo za naše vsakdanje tekme (laja! nagrade, hi I« šli na veselico. Tako pa se raje v svoji skromnojti doma veselimo, ker je najceneje in najbolj zabav, no in ker nam je znano, da veselice s plesi posla, nejo 1» preradc žalestiee. —- Golofani in Se!ani težko faknjo, kdaj se bo kdo usmilil sorske brvic.
Zdravstveni predpisi zahtevajo.
(Mirna peč)
.N« križišču državne in banovinske ceste v Mirni peči je bila uekdaj mežnarija in prostori zn takrnlno nedeljsko šolo. pozneje- pa so bili fii trgovski prostori. Danes pa je to pritlično ftišo zamenjalo lepo, novo poslopje, ki ga gradi podjetna trgov ko g. Hndrtnvn. Stavba bo prati okras vasi. Želeli bi pa, da bi sr iz zdrav-stvenih razlogov v bližini te stavbe zasula jama za odpadke in smrti in pa izpeljal odlik vode, ki se ob dežju nabira v luži za občinsko hišo. Zdravstveni predpisi to zahtevajo. — še i večjim iMMidarkom pa bi prosili Higienski n-vod in merodujue oblasti, da bi bilo v proračunu v Ivorioče predvideno tudi nekaj podpore /n vasi, kjer nimajo zdrave pitne vode, kjer naj bi napravili primerne zaprte vodnjake i« zasuli nezdrave luže, kjer je ležišče nekaterih bolezni, ki jih drugod ni. Podpre naj se tndi
junak pobiti toliko sovražnim-, ne da bi bil ranjen; in veliko spoštovanje ju je prevzelo, kakor bi bil kako nadnaravno bitje.
Molčali sta in se neprestano držali za roko. Ko pa je bil bej končan in sta ga videli, da je razjahal ter »tal pred vojaki oprt na svoj veliki meč, ko Je baš zahajajoče solne« razlivalo vso svojo svetlobo preko njegovega obraza, tedaj se je Beatraka obrnila h kraljici iti solze Veselja so jo zalile, ko je položila svoj dekliški obraz v Eleanorino naročje, in hvaležna je bila prijaznih rok, ki so Jo držale, kakor da bi razumele vso njeno radost. Kraljičine oči pa so bile suhe, njen obraz bled in dn njene krasne, koralne ustnice suhe kakor od mrzlice.
X. Poglavje.
Na ta način se je zgodilo, da je poslal Gilbert, o katerem zgodovinarji pripovedujejo, da ni o njem nič drugega znanega, poveljnik vse križarske vojske da jih popelje skozi sovražnikovo deželo v Sirijo. Po tej veliki bitki v dolini so se morali kristjani skoraj še vsak dan bojevati. Seldžuki so se umikali korak za korakom, se držali večinoma v gtfrah, prihrumeli kakor vihar in zopet izginili in pustili krvavo sled za seboj. Gilbert je jfeadil na čoln vojske, jo držal skupaj, uka-Jpval, tje morajo postaviti te i mi- čez noč, in ! gradii vojsko v polnem redu. Vojaki so se Ču- ' ftill »fegovl jnodrosti in vztrajnosti; vsi so bili i |0jBaiejočutrujeni in tudi živeža je bilo malo, i |gj|« Jjudstvd bnlli krajev pa Je prodajalo po j
strašno visoki eeni tiste malenkosti, ki jih je lahko prodalo; tako se je zgodilo, da vojaki niso imeli vsaki dan kosila in skleda kuhanega kozjega mesa je bila že pravcata gostija. Tako se je vojska pomikala dalje ob neprestanem bojevanju in trpljenju; vojaki »o postali sčasoma bolj resni kot so bili doslej, nadejajo« se odpuščanja grehov, kadar bodo ua svetih krajih izpolnili svoje svete obljube.
Naposled so dospeli iz gora do morja, do mesta Atalija. Odtod jih je Gilbert hotel peljati vseskozi po suhem do Sirije; toda kralj je bil utrujen in izmučen in tudi kraljica je uvidela svojo napako, ki Jo je bila naredila s tem, da je vzela seboj na vojsko dvornice; le malo jih je namreč imelo moč vztrajne gospe Ane, ali pogum Bealrike, da bi lahko brez godrnjanja prenašale vse napore in težave kakor možje, kakor zelo krepki in vztrnj nt možje. Venomer so se pritoževale in godrnjale zoper vsako stvar, ,si želele na-« j v udobno, prijetno življenje na Francoskem; po-gostoma so se celo s solzami v očeh pritoževale, da so jih pripeljali semkaj, da tratijo po teh _ divjinah svojo mladost in svežost, celo svoje Življenje. Zaradi tega se jc Elenanor naposled udala kraljevi želji, ki se je hotel z Atalije podati preko morja do Pristana svetega Simeona, ki se je nahajal blizu Antijo- i hl£ Judi J" v Antijohiji vladal njen stric ; grof Raymond, človek njenih misli in ujme I krvi; njega je zdaj želela obiskati in se r i nnm posvetovati, ker je dobro poznal svet bil I
: poštenjak in dober »vetovaler. Ampak tam ji ' je pretila droga nevarnost; kralj je namreč nekdaj sumil, da jo je bil ta grof Ha.vmond ljubil, ko je bival na njegovem dvoru, iu kralj je bil vedno Jjutx>sutnen in nezaupen.
Hotel je peljati vso svojo vojsko do Auli-| johije; ali ta njegov namen je vzbudil veliko ! nezadovoljnost. Med tem ko so bili velikaši in vitezi za varnejšo pot po morju, so se rev-| nejši romarji in križarji bolj bali morja kot i Seldžukov in se niso hoteli voziti z ladjo. Na-j zadnje se jim je kralj vdal, oni pa so se po-i našali, da bodo prej v Antijohiji kot kralj, ker niso vedeli, kod je vodila njih pol Dal I jim je denarja in zanesljivih vodnikov, ki ji"1 j je zaupal.
Ko je Gilbert »poznal, da ima dve poti na | i »biro, je začel razmišljati, katero naj izbere. ■ Njegova želja je bila, da bi z Beatriko i»loval I po morju; Arnc-lda de Curloil že od božičnega j večera ni bil videUin je menil, da se je pedal I v Efez, da bi odtod odplul v Sirijo; tako zdaj i ni mogel kar iznenada iznenaditi svoje IA'r8 i ter jo odpeljali s seboj. Gilbert je ludi vedel, . da je zdaj konec njegovega poveljništva, da. j so prekoračili sovražnikovo deželo; določen^ je tudi bilo, da se spomladi vse čete združijo | z vojsko grofa Haymonda, da zopet osvoji« Edeso. Na ta način bi imel zdaj več časa, d« l)i fuva! nad Beatriko, ako bi bilo treba. Ta okolnost mu je bila zdaj mogočen povod, '»'j11 poslednje čase se je zelo pogosto sestoj«! 2 ".io iu jo ljubil iz vseca svoieea srca-
»»črt, da St. Jurje <lobi vodovod. -- Iu pr&v iz zdravstvenih razlogov je Šolski odbor dobil naročilo, da temeljito preuredi in popravi sta-re šolske prostore, ker na novo šolsko poslopje \ bližnji bodočnosti ni misliti.
Strela in ogenj (St. Gotard)
V petek, 13. julija popoldne je udarila strela t gospodarsko poslopje posestnice Marije Gorišek v Zideh. Streha se je takoj vnela in pod njo mrva. Ogenj je dobil tak razmah, da ae je le vnelo drugo gospodarsko poslopje. Gasilca in drugi ljudje «o prišli hitro na lice mesta, a niso mogli obvarovati poslopja preti uničujočo silo ognja. Izvršili so pa veliko dek) s tem, da so zabranill ognju, da «e ni mogel razširiti na stanovanjsko hišo Marije Gorišek in ua na gospodarska poslopja obeh soeedof v Zideh. Tudi iz Izlakov so prišli gurtiloi in pridno pomagali pri tem obrambnem delu. Škoda zna?« okoli 80.000 Din, ker je zgorela vsa mrva, 2 (paspodarski poslopji, pepel j in še lekaj orodja in nekaj drevja je uničenega. Živino »o vso rešili. Z zavarovalnino se bo ta škoda le delno krita. V6e obsodbe vredno pa je dejstvo, ria so nekateri porabili to priliko in si na lahek način prisvojili nekaj luje lastnine. S prizadeto posestni«) vel sočustvujejo in ji bodo radi priskočili na pomoč v tej veliki stiski. — Treska in liudega vremena — reši nas, o Gorspod!
Živel naš jubilant!
(lioensbroek v Ilolundiji.)
Društvo Hoensbroek je priredilo 8. julija proslavo 5 letnioc obstoja drušiva iu obenem 10letnico mašništv« č. g. Oberžana. Radi smrti princu lleurika sc ui mogla proslava vršiti z godbo in s sprevodom z zastavami: Malo pred 4. popoldne so »e zbraln društva pred de la llayem. Sledile so slovesne vcčemice: pete lii«; nijc Matere Božjo in pridiga v farni fcerkvi lioensbroek. Po večernicah se je vršila častna akademija v dvorani dr. la llaij. Tudi smo se slikali zunaj na prostem. V dvorani je otvoril in pozdravil zvezni predsednik Novak navzoče iu častita! v dolgem, iskrenem govoru ?. gosp. Obcržanu k loletniei mašništva, želeč, da bi dočakal še 50 Ictnico. častitali so še: v imenu društva sv. Barbare Herlerbeide predsednik šlrucalj, v imenu društvu sv. Barbare Brunssuni
preds. Pučnik, v imenu društvu sv. Barbare Lutterade pa Zore. Nato je izprcgovoril še domači preds. Polšak. Vsi so gospoda želeli, da dočaka 50 letnico in so hvaležno spominjali njegovih zaslug za Slovence. Sledile so deklama-eije. Dekla utirali so: Anica Zaje, Anica Kam-puš, Knžnik Emil, Slavica Zaje v imenu dekli-
RADI O
vuL Olgitft llesnik iu Anica sškel; želi sta posebno polivalo. Vsaka deklica kakor tudi fant so podali jubilantu šopek cvetlic.'Darila njegova slike tknopa«, kakor se je sam izrazil, je bil posebno vesel. Sliko so darovali Slovenci v hvaležen spomin ua skupno bivanje v Holan-diji. Pe\ci i/. Hirlerheide so nam zapeli nekaj prav lepih narodnih pesmic, kakor »Lepo našo domovino« in druge, kar so udeleženci s častjo poslušali, šolski otroci ?, gospo Ažman na čelu sp tudi prav prijetno zažvvgoleli, Č. gospod pater Teotim je v dolgem govoru orisal zasluge našega jubilanta meti Slovenci in posegel v zgodovino sv. < irila in Metod«, kako sta delovala in učila v slovanskem jeziku, kakor se sedaj trudita č. g. Oberžan in č. g. pater Teotim kot dva brata in oznanjujeta božjo besedo raed nami Slovenci, Lahko si mislite, koliko truda jc stulo i. .patra Teotima, da se je naučil slovenskega jezika, ki ga sedaj že prav dobro obvlada. Za njegov trud smo nm Slovenci iskreno iz srca hvaležni in se mu lepo zahvaljujemo. Tudi g. Selič, kol ustanov^iik in dolgoletni predsednik, je v lepih besedah orisal razvoj društva sv. Barbare in prosil, da bi skupno delovali za povzdigo društva. G. Oberžan sc je iskreno zahvalil za darila. V lepem govoru je orisal pomen krščanskega durstva in nas spominjal naše domovine, da ie bilo marsikatero oko' rosno. Posebno vesel je bil, ko so mu šolski otroci podarili pisma, v kateril. jc bilo napisano najlepše darilo, koliko sv. obhajil so sprejeli in darovali zanj. Ta darila so večna, ta niso minljiva. Tako nam je kaj prehitro potekel čas in upam, da nobenemu udeležencu »i žal lepe proslave, ki mu ostane v vednem spominu, Marsikdo je rekel, da tako lepe slovesnosti še ni bilo v Holnndiji. H koncu sta prišla še gg. kaplan Schlciden in domači župnik Riis-selars <ki se jc preje oprostil s pismom) čajtitat g. Oberžanu.	,
1 •vi'.."
Ko pa je ena drugi strani videl, koliko isoč revnejših ljudi, ki so prejeli križ v pre-iroata veri, da bo Bog skrbel za pot, se je iz-v» nameravalo podati v gore brez kralja, brez kraljice, brez vojske, mu je usmiljenost velela ostati pri ujiJi, jih voditi, kakor je samo on znal, in rajši živeti in umreti z njimi, kakor po varnejši poti po morju potovati dalje. Tako mu je bila odločitev zelo težavna. N« drugi strani pa tudi o ljudeh ni hotel preveč razmišljali niti občevali i njimi; vedel je, da so (?a vsi spoznali in zelo spoštovali ter bi ga dvignili na raoife in izvolili poveljnikom. Tako njegovo posvetovanje s samim seboj ni imelo nobenega uspeha iu je noč slabo prespal.
Zgodaj zjalraj, ko se je sprehajal ob morskem obrežju, j© srečal gospo Ano, Iti se je v spremstvu dveh drugih tovariši« vračala od maše; ustavila sta se in se začela Mtzgovar-jali. Ker je opazil, da mu j« zelo naklonjena, ji je začel kljub svoji navadi pripovedovati, v kako nepriličnem položaju da je.
»Gospod Gilbert,« je rekla mimo, »svoje dni sem ljubila vrlega moža, svojega soproga, to on je ljubil mene. Padel je v boju; neki dan so mi ga prinesli mrtvega domov. Povem vam, gospod Gilbert, da je prava ljubezen med moškim in žensko največja in najlepša stvar na •vetu; ako se pa dva ljubita in njuna Ijdbeeen največja stvar, marveč časi, potem ljubezen "i prava ljubezen in ni vredna, d« jo .uvažu-ješ. Dobro premislite, ali ljubite to žwsko teko resnično, kakor jaz mislim, ali je ne; ako pa jo v resnici tako ljubile, kakor pravite, ne nj«-imeti nobenih dvomov, kaj vam je storiti «
»Gospa Ana,« je odgovoril Gilbert po kratkem premisleku, »vse časti vredna ženska ste in vaš svet je dober.«
Po razgovoru sta se ločila in Gilbert se je vrnil v svoj šator, odločen, da potuje v An-tijohijo po morju s kraljem in kraljico; bilo mu je pa na moč žal za uboge romarje, ki so morali ostati zadaj in skrbeti sami zase.
Velike ladje, ki so jih najeli za potovanje, so bile težke in okorne, vendar so bile najboljše, kar so jih mogli dobiti, in zelo hitre. Izvečine so bile grške galeje, deloma pa iudi iz Amalfija; ti ljudje so imeli na Jutrovem vso kupčijo v svojih rokah, svoj lastni del mesta in zaloge v vsakem mestu in pristanišču, od Pireja vse do Carigrada in po celi Mali Aziji in Egiptu vse do Tunlsa.
Ugoden severozapadaik j® zapihal prav tisti dati, ki so ga določili 7.a odhod; velike galeje so od plule, druga za drugo iz pristanišča, dokler niso dospele ua odprto niirno morje, kjer so razvile jadra. Kmalu nato so krenile proti vzhodu in plule ob obali. Veter je bil trajno ugoden.
Čez nekoliko dni so dospeli do Pristana sv. Simeona, ki je bil lul<a Antijohije, in zagledali mogočno zidovje in stolpe na višinah kakih deset milj daleč od obrežja. Ko je Gilbert zrl na to močno utrjeno mesto, je bil vesel, <la v vojni ni bilo treba oblegati te velike j« močne trdnjavo, ki je bila podložna kraljičinemu stricu grofu Rftym*>ndu. Ako bi pa vedel, kaj da ga je čakalo tukaj, bi se gotovo rajši bosonog podal v JertKalem. da po
PROGRAM RADIJSKE ODDAJNE POSTAJE od 19. do 26. julija 1974.
Vfcak delavnik: 12.15 Plošče, 12-45 Poročila, 13.00 Čas, plošče.
Četrtek, 1». julija: t8.00 Muli jazz, 18,50 Tipi žene v romanih Tuugeujeva, 19.00 Plošče po željah, .19.30 Reci taci jski večer, 20.00 Prenos iz Belgradu, 22.00 čas, poročila, 22.15 Rcnrodtt-ciranu glasba. — Petek, 20. julija: 18.00 Plošče, 18.50 Izleti za nedeljo, 19.00 Potek športnikoveg* dne, 19.30, Predavanje Po savi in Donavi, 20.00 Prcuos iz Zagreba, 22.00 Čas, poročila, 22.15 Ro-prod. glasba. — Sobota, 21. j lilija: 18.00 Reprod. glasba, 18.30 Zabavno predavanje, 19.00 čakov-ska lirika, 19.30 Zunanji politični pregled, 20.00 Vokalni solistični koncert, 21.00 Josip Jurčič: Jurij Kozjak (zvočna igra), 22.00 Čas, poročila, 22,15; Reprod, glasba. — Nedelja, 22. julija: 8.15 Poročila, 8.30 Gimnastika, 9.00 Versko predavanje, 9.15 Prenos iz franč. cerkve, 9.45 Plašče, 10.00 Predavanje za delavce, 10.30 Šramel Erika, 12.00 Reprod. glasba, 16.30 Predavanje, (6.30 Pevski zbor »Danica«, 20.00 Srečki pred vrati (radijska opereta), 22.00 Čas, poročila, plošče. —- Ponedeljek, 23. julija: 19.00 Plošče, 19.30 Zdravniška ura, 20.00 IL propagandna ura »Zborov«, 21.00 Magistrov šramel, 22.00 Čas. poročila, plošče. — Torek, 24. julija: 19.00 Otroški kotiček, 19.30 Narodnostno delo na naši severni meji, 20.00 Orgelski koncert, 21.00 Lahka godba na pihala. 22.10 čas, poročila, 22.30 Angleške plošče. — Sreda, 25. julija: 19-00 O verstvih, 19.30 Kriza individualizma v književnosti, 20.00 Koncertni duet, 21.00 Koncert -pevskega društva »Cankar«, 22.00 Čas, poročila, plošče.
LISTNICA UREDNIŠTVA
V št. Jernej: Brez podpisa. V koš! — V Rakitno: Nemogoče, dokler se s pritožbo uradno ne ugotovi napaka. — V Bonolje pri! Brusnicah: Vet dopis nam je prav všeč. Žaliisag ne moremo p«i-obSiti vsega, kar bi radii. Upoštevajte to Vi in drugi. — V Leše: Takih malenkostnih dogodkov no pri občujemo, saj Vam je le sodiSče dalo zadoščenje. — V Hoensbroek, Holandšja: Prosim« krajših dopisov. Smatrajte, da smo »spraviš t« pot redko izjemo. jubilantu tudi na»e čestitke!
ju ui m u 11 juiiiiun nmmmm, 1111 jq_i .oh^ul jmiujium
svojih močeh izpolni storje«© obljube, in ne bi jesdil v utrjeno mesto.
Grof Raymond, ši rok op! eč možak zagorelega obraza in temnih lhs, ki so na sencih pravkar začeli siveti, je dospel k morju, da sprejme krščansko vojsko. Najprvo je po dvor. nih običajih objel kralja; nato je poljubi! svojo vnukinjo, kraljico, ne enkrat, marveč tok i It Štirikrat, petkrat, ona pa njega; zelo sta bila vesela, da sta se zopet videla. Ni pa resnica, kar trdijo mnogi kronisti v svojih kronikah, da sta pri tem mislila na ljubezen. Kraljica Eleanor je imela mnogo velikih sovražnikov in njenih grehov je bilo skoraj prav toliko število kakor dobrih dejanj, toda Ijubeani do grofa Ravmouda ni bilo med njimi.
Vzlic vsemu je bil kralj Ludovik zelo ljubosumen, ko je vidtel, da sta se objela; mislil je, da to več pomeni nego je njemu znanega. Ni pa zinil besedice, ker se je bal kraljice. V Antijohijl je zavladalo Veliko veselje, ko so dospele tja dvornice, posebno še, ker je biSo določeno, da bodo tam praznovali velikonočne praznike, še nekaj dni velikega tedna je bilo do praznikov; vsi go bili veseli, ker so bili varni v velikan mestu ter imeli dolgo in nevarno pot za seboj; kaj lahko bj res -živpli ostale postne dni ob kruhd In tdfti; veffldaaf »o se naslajali na izvrstnih ribah la umetnik jajcih Iz pšenice, žafrana ln mandljev iti vrstnih slaščicah, ki jih fe p«tdQS©ter«,gwW-vih kuhatfjev aualo pripraviti za poeti Grol J® namreč živel zelo rasfltošiifc'da*i':je bil dober vojak, liadar j« treba-	:!
(Npdalwvanj^)
RDEČA NEVARNOST
(Nadaljevanj«.)
Bistvo nasprotij je ležalo v tem, da so Trocki in njegovi pristaši očitali Stalinu, da ne vodi dovolj radikalne komunistične gospodarske politike. Stalin je te »leve opozicijonalcet najprej stri, potem pa sprejel večino njih zahtev, kajti značilna črta Stalinova je bila vedno ta, da je vsako opozicijo uničil, sprejel pa navadno večino njenih zahtev. To je povzročilo še večjo zmedo v gospodarstvu in veliko pomanjkanj® najnujnejših potrebščin. Seveda je pa to rodilo novo nezadovoljstvo pri delavskih množicah, ki nikakor niso mogle razumeti, da jim voditelji neprestano slikajo raj, ki da jim ga bo prinesel komunizem, na drugi strani so pa na svoji koži čutile, da lezejo prav za prav od leta do leta v večjo bedo in nesvobodo. Celo mnogi vodilni boljševibi so y tej stiski zahtevali uvidevne j šega postopanja s kmeti, da bi prišel delavec vsaj do kruha, kakor prejšnja leta. Zopet je vse službeno časopisje navalilo na te »inalomeščane«, a CK je odstavil cele množice strankinih funkcijonarjev pri nižjih edinicah ali jih pa vsaj prisilil k ponižujočim obžalovanjem in preklicevaiijem. V Beli Rusiji je bilo n. pr. odstavljenih 50—70 odstotkov odbornikov v celicah, drugod ne mnogo manj. Stalinova nemilost ni prizanesla niti samemu predsedniku sveta ljudskih komisarjev, Rikovu in ustvaritelju ter predsedniku boljševiških strokovnih organizacij. Teniškemu. Oba sta bila odstavljena.
Tako se je končno iznebil Stalin tudi te »d e s u i -č a r s k e opozicije«, s tem pa še zadnjih znameni-tejših glav, ki so izvedlo revolucijo in ustvarile komunistično Rusijo, Okrog njega je ostalo le še nekaj nekdanjih prvakov (Litvinov, Molotov, Jaroslavski i. dr.), po večini drugovrstne osebnosti, vse ostalo je pa Slo na »desno« ali na »levo« ali je pa kako drugače izginilo iz današnjega ruskega javnega življenja. Na XV. strankinem kongresu i. 1930 je bila Stalinova neomejena diktatura utrjena. Toda »čiščenja« tudi pozneje še niso prenehala. Meseca oktobra f. 1932. je bil poleg drugih izključen sam predsednik »K o m i n -t e r n et, Zinovjev, ker se ni strinjal z blazno Stalinovo agrarno politiko. Iz strahu pred najrahlejšo opozicijo je dal Stalin pozimi i. 1933./34. izključiti vnovič 300.000 članov (t. j. 15.6% vseh članov, v Vzhodni Sibiriji celo 26.3%) in stranka se je tako vedno bolj zapirala v svoje lastno uradniško ogrodje in v najvažnejših strankinih ustanovah ter organizacijah je le do 10% pravih delavcev. Na kongresu i. 1934. je bi! še na zunaj zadušen vsak videz svobode v stranki sami. Dotlej je n. pr. določeno število strankinih organizacij lahko zahtevalo otvoritev razprave o kakem vprašanju, a končnemu sklepu se je moralo brezpogojno pokoriti vse. Sedaj so pa ustvarjene taki zahtevi tolike težkoče in ovire, da je taka želja kratko malo neizvedljiva, vrhovne strankine oblasti pa neodstavljive. Diktatura voditeljev je v stranki sami tako poostrena, da so dlani brez besede in vpliva nanjo. Tudi doslej čisto samostojne strankine nadzorstvene ustanove so sedaj podrejene strankinemu tajništvu. Vse je le v rokah strankinih uradnikov s Stalinom kot Rdečim carjem« na čelu. Stalin j« postal stranka, a sam Trocki je nekoč dejai: »Mi moramo verovati, da ima stranka končno vedno p r a v.t Za današnjega ruskega državljana morajo biti Marsovi in Leninovi spisi Sveto pismo, sklepi strankinih
zborov pa isto, kar so katoličanom sklep« cerkvenih zborov V smislu marksizma je namreč proletartjat nezmotljiv, njegova stranka pa naravnost sveta.
V tem pogledu današnja Rusija nedvomno se daleč prekaša nekdanjo carsko Rusijo, kajti tedaj je bilo dovoljenih vsaj nekaj strank, a kot nam zgodovina ruskega komunizma sama najglasnejše priča, so tudi nedovoljene vendarle še našle dovolj možnosti za prav krepko udejstvovanje, dočim danes ni mogoče niti misliti ua kakršnokoli politično gibanje izven Stalinovega boljševizma. Kjer je pa zadušen izraz javnega mnenja, vlada tiranija. Boljševiki opravičujejo svoje duševno nasilstvo z edinozveličavnostjo in nezmotljivostjo rnarksi stičnih nazorov in z nujnostjo okoliščin. Toda čim bolj izginjajo še zadnji sledovi neproletarskih razredov in ne-boljševiških strank, tem večji je ta duševni teror. Tudi strankarska vodstva pri drugih narodih postopajo v praksi navadno bolj ali manj s a m o 1 a s i n o , toda tam je nezadovoljnim pristašem dana možnost, da odidejo v druge stranke. V Rusiji je tudi ta oblika pritisk« članov na lastno vodstvo nemogoča, kajti VKP ni prav nič ležeče na številu pristašev in izguba članstva ima navadno najtežje posledice (izgubo službe in raznih ugodnosti pri nabavi živil, stanovanj itd.).
Razen zgoraj očrtane prave strankine organizacije ima p« VKP še celo vrsto pomožnih organizacij' in usjffnov. ki služijo deloma vzgoji naraščaja, deloma pa prepojitvi vsega prebivalstva države s komunističnim evangelijem, vsaj posredno pa služijo stranki sploh vse organizacije v državi, kajti od spomladi I. 1931. so itak dovoljene samo še take, ki soglašajo z »nameni države«, to je boljševizma. Posebno važna strankina ustanova so njene mladinske organizacije, kajti če hoče res kdaj doseči svoj končni cilj, to je brez versko komunistično družbo, potem mora popolnoma prepojiti s svojo miselnostjo predvsem doraščajoči rod. V to avrho se skuša polastiti otroka v letih, ko se začne komaj zavedati. Temu cilju služi organizacija, nazvana »O k t o b e r s k i otrok«, ki združuje mladino od 3 do 8 ieta starosti. Iz te organizacije pride med »Rdeče pionirje« (od 8—14 leta), odtod v »Koniunističeski Sojuz Molodeži« (Komunistična zveza mladine) ali tako-zvani »K o m s o m o k , kjer ostane do 23. leta, končno pa, če odgovarja vsem pogojem, v stranko samo. Cilj vseh teh strankinih mladinskih organizacij je uničiti dosedanjo nravnost, vero in rodbino ter vrgojiti tako zvanega »kolektivnega človeka«, to je popolne komuniste. »Izvestja«, boljševiški uradni list, so zapisala dne 18. avgusta 1929: »Naloga pionirjev je nesti ateizem (brezboštvo) v mase.< Zunanja oblika organizacije »Oktoberskih otroke je nekoliko podobna otroškim vrtcem, »Rdeči pionirji« sličijo nekoliko našim skavtom, a »Komsomolcem« je poverjena že cela vrsta prevažnih nalog v vseh področjih. V vseh teh organizacijah je dosledno uvedena skupna vzgoja otrok obeh spolov in pri njih zabavah starši ali učitelji sploh ne smejo biti navzoči. To povzroča seveda že jako zgodnjo vzbuditev spolnih nagonov, ki se jim ta mladina tudi neovirano udaja, kajti spolna zdržnost velja pri bolj-ševikih za »meščanski predsodek«. Vse te mladinske organizacije imajo obsežno samoupravo v obliki majhnih republik, a seveda prežete s komunistično miselnostjo, saj je njih glavni cilj razviti v mladini razredne nagone. Z njimi vrše tudi jako močan vpliv na vso okolico, zlasti pa na rodbine, ki jih hočejo izpodko-pati predvsem s tem, da odtrgajo otroka' od roditeljev. Izrazito politično sta prepojena tudi vsa vzgoja in pouk v šoli.
RAZNO
Minister Ulmsnski j. ~
javil, da se bo dapovečaro drž. železnic« Trbovljam njih iob* količino, da bi mogli d« lavci delati dva dni ,J ua mesec. Nato bi ,e lao va razpravljalo 0 del« skih mezdah, ki bi se po t™ uredil* „ ^
Železarn« v Zenici bo razširila obrati, lta. več delo ustavila u 4 ^ 6 mesecev. Okrog 450 d,. Uvcera ie bilo že odp«. redano.
Zmhiiki delavstva j, vede« padajo. Povprei« dnevna zavarovana meidi j« bila v juniju 1934 „ 0.69 Din manjša naprta juniju lanskega leta. Kljub temu pa znaša celokupat dnevna zavarovana mezdi vseh članov OUZD-a letos 1,884.392.30 Din, t. j. 46.386 Dia več ko Isgsk« leto. Odstotek bolnik« je večji kot lansko leto, ia 3icer za 0.25%.
Usoda upornikov. Bivli avstrijski socialno - demo-demokratski poslanec Albert Sever in sestra v« ditelja loc. dem. upornikov Deutscha, gospa dr, Popper, sta bila prepeljana v bolnišnico za duiei-<ie bolezni, Časopisi pišejo, da se ie obema oran-čit um.
V	ječ! se i« obesil biifi komunistični poslanec E Hohnstein, ki se je pred dnevi prostovoljno »ra3 v Nemčijo.
Komunistični »gredi k vedno trajajo na Hokejskem, posebno v Rotter-dama.
Skrivof delajo Škodo i« sicer r velikem cbieju delavci v nemškem Frie-drichshafnu. Tam so u nepojasnjen način pwtU na tla tri velika letala. V Dornier tvornici za aero-plane so bili vsi delavci odpuščeni, dokler as bodo razjasnjen« ta dejanj«. 45 delavcev so zaprli,
V	sradk fe zletela mod-nišnica blizu bolgsnk« Varne. Sipe so popokil« 15 km daleč. Vojaški straža je bila ubita, drugih človeških žrtev pa ai
Kaj f* vse t Ameriki mogoče? Zaprli so te 50 bankirjev, ki so izrrSili denarne zlorabe.
Argentinska »ocaK«® na stranka ima nad « tisoč članov v 552 krt-jevnifa organizacijah. M»" dinska organizacij« !■» 6000 čianov. Strank« in« 272 knjižnic, 19 uobrt-ževalnib središč tn posebno šolo za socialni znanstvene vede.
DROBTiNE
L»rin[a razburiš meaio. Nekemu potujočemu cirkusu v poljskih Kielcah je nedavno ušla iz kletar« levSaja, ki se je pričela nato sprehajati po glavnih mestnih ulicah, r veliki atrah prebivalstva. V tnale trenutkih so bil« vse ceste izpraznjene; vse ie »teklo r hiše in zabarikadiralo vrata, trgovci pa «9 naglo zaprli svoje trgovine, Končno »e j» za-
tekla levinja v mestni park, kjer jo je policija s pomočjo vojaštva ujela v mrežo.
Harmonij iz kartona. Z izredno veščino je Mariborčan Franc Poviič konstruira! harmonij iz kartona, Harmonij je sestavljen e toliko strokovnjaško zamialjo da na prvi pogled niti ni mogoče misliti, da bi bil to drugačen harmonii, kakor so običajno izdelam. Ko udarjaš po tipkah in prisluškuješ bla-godonečim zvokom, niti slutiti ne more«, da je to posebne vrste in izviren harmonij v. kartona
Vulkansko bobnenje. Ono pomlad so gr«"' časopisi veliko pisali o nekakem podzemskem brnenju, ki se je slišalo v Kaibingbergu, ne daleč <» Gradca, ki ie povzročilo med prebivalstvom pozornosti, T0 bobnenje eo slišali tudi Maribor«® Odmevalo je, kakor da bi streljala artiljeri]a Mariborčani so tudi za gotovo mislili, da se av«wi
- ....... v, au	__________
ska artilierij/i vadi r streljanju s topovi, ------v
"I« »ližalo celo zimo in jt prihajalo iz
tako so si tolmačili ta poiav v okolici Marino«-
Globoko
segajoča vprašanja
Narodni poslanec Milo« Dr*govi<5, od Ju-' josl. nar. stranke, postavlja v »Edinostk g. poslancu Puclju, od JugOslo. nacionalne stranke, sledeča vprašanja:
1.	Mar ni res, da so bili uradniki carinskega oddelka finančnega miuisti%tva pred sodiščem zaradi oškodovanja države r. »napačnim« carinjenjem nafte in bencina v znesku 60 milijonov dinaa-jev?
2.	Mor ni res, da je g. Andra Stanič, minister na razpoloženju, narodni poslanec šn claii glavnega odbora Jugoslovanske nacionalne stranke javno v u »rodni skupščini obtožil g, Lazarja Radivojeviča, takratnega prometnega ministra, narodnega poslanca in člana glavnega odbora Jugoslovanske nacionalne stranke zaradi oškodovanja države pri pogodbah na gradnjo' želfeaiic v znesku 800 milijonov dinarjev?-
trditve, ki niti od dale« ne odgovarjaj., prvemu latinskemu besedilu, kakor je Stross-mayer govoril. Vrhu tega je znano, da je Strossmayer živet še 36 let po končanem vatikanskem vesoljnem zboru in da je sprejel vse sklepe tega zbora ter ostal vereli sin kat. oerkve, kakor eo to storili, t ud j vsi drugi škofje i/, opozicije. Njegovih govorov na cerkvenem zboru mn nista zamerila hiti papež Pij IX. uiti Leoa XIII. Skratka: Strossmayer-jevi govori - ne dokazujejo prav nič drugega kot to, da je vladala na cerkvenem »boru popolna svoboda govora, kar je katoliški cerkvi v veliko čast.. '
Svetniki v svetem letos
Sv.'leto V spomin Smrti Gospodove se jc bilo pričelo dne 16. aprila 1933 in j«,podalj-' šanodo tega dne naslednjega teta (1935).
Že v nedljo 30. aprillt 1933 je proglasil sv. Oče blaženim častilo Eufrazjjo Pelletier
Morda ne veš,
da sta danes v Londonu samo še dva fija-karja, ki prevažata potnike s konjsko vprego, da je statistika dokazala, da ženske po-kradejo zelo veliko blaga, posebno po velikih mestnih prodajalnah in v veliki ženski kaznilnici na Angleškem v Hoilaway je 25% takih, ki'so bile zasačenc pri tem nečednem poslu, da jc v Parizu 600 kinov, v Londonu pa »samo« 500, čeravno je skoraj še enkrat tolikšno. mesto,
da je v Anglijo prepovedano uvažati pse. Irski ribiči pa: to prepoved izrabljajo v svoj prid s tem, da po morju tihotapijo dragocene pse, tako kvafle hrte >la Angleško, Za vsakega dobe 10 funfovi kar je nekako 2500 Dih,
da bo število prebivalstva velikih mest v dvajsetih letih popolnoma drugačno kot pa dandanes. Toki j o na Japonskem bb iihel 11 milijonov, New York 10 milijonov in Šangaj na Kitajskem *9 milijbnov prebivalcev, London,
MMr	Sledi svoje in družine, moči, če irilafi "I MfiBIffllCO, ki
Iriipi pri meni po lastni iaberl. — rS5fiSIF»llCC V3eh vrat, geplje, čisHhiike. trijerje, mline iu stiskalnice grozdje in sadje, .slanorezniee, BJSter-motoi>je iu- IdVlMf-kosilnice, pluge in brane, črpalk« z« vodo in gnojnico, feotSe za krmo in žganje, ves stavbeni materijal in razno železainš kupite ugodne v stari domači trgovini
M	" «* • '	« ^	M 0	Uk	»MiinIMlJlMMHinttMtMrtomtHilMHMtmiiitHMmMi
fr. Stopica V i|9b!(9Ri, Sesposfeisha I
3.	Mer ni res, da je bila država pri žitnem režimu oškodovana za 392 milijonov dinarjev?	i,
4.	M«r ni je«, da je glavna kontrola ugotovila oškodovanje država; % mnimi xloraba-mi in prekoračenji samo na oaesulju sarajevske direkcijo sat goadove in rudnike v znesku' 4.r>9 milijonov dinarjev?	• , .« i
6. Mar ni resnično milijonsko oškodovanje države z odkupom bosanske begluške zemlje —■ znano pod afei-6 g. Httseina Kadita iu dru-gih?
Kar ae pa tiče zlorab z invalidskim denarjem, mislim, da dosega vsota številko 100
milijonov dinarjev itd. • *
*Ako ste lačni, zakaj pa • »e delate r«
Vaadrovec: »Sefti žc poskusi), p« sem fei.l potem šc bolj lačen.t
Sim@msHsyer in nasprotniki Cerkve
Večkrat se sliši, kot da bi veliki Jugoslovan, škof Strossmayer, ne bil vdan sin rimskokatoliške cerkve. 21asti se sovražniki Cerkve poslužujejo njegovih govorov, ki jih je. imel o priliki vatikanskega vesoljnega zbora (1870),
da jo bil proti papeževi nezmotljivosti.
Resnica pa je, "la škof Sto$smayer ni Mmtlral za primerno z ozirom na časovne launere -- bal se je zlasti, pred očmi so mu hili pravoslavni — da bi se nauk proglasi) kol »Brska resnica. Nikdar pa ni bil Stro8.sm.ayer Proti nauku samemu ia prav tako ne proti prvenstvu (primatu) papeža- Priča m to so ; njegovi govori, kakor so bili od zanesljivih navzočih zapisani.
OimssiU seveda morama mimogrede, da izhajajo tudi pokorjeni Šfrosšmayerjevi govori, ki jih n. pr. v Ameriki med našimi izseljenci Siri]« zlasti prOlestanlje. V njih so

(S796~18G6), ki fcs bila utloitovila na Eraaco skern kongregatijo.ža vzgojo ženske mladine, ki šteje danes okolJ 8000 sester in okrog 73.000 tfojenk.— V »Bdeljo 7. Kiaj« je.bi^a blaieuitn prOglaielie častita Viatceeeija	(1784 do
l$47j i doma v< 'severni Italiji; ustanovita je v zvezi z KL Jarocjcm zavod usmiljenk, ki šteje daeas Okrog 6700 -članic inim« svoje postojanke sa S50 krajih. — V rtedtljo 15. maja je dosegla isto čast blažena Gema GaSfiimi (1878 do 1903) iž mesta Lucca v Italiji. Umrla je prav tam šele v 25. letu- svoje starosti potem, ko i« ae v saaaoatanu živeča, ampak med svetom dosegla najvišjo stopnjo svetosti. — V nedeljo, 21. maja 1933, je hii proglaSen blaženim č. o. Jožef Pignatelli, iz družbe Jezusove (1737—1811). — Osem dni p"dzneje v nedeljo 28. junija- j« bila pritteta zfivd bls*ene častita sestra Katarina Labourč (1806—1876)-iz koogregacije sester -sv. Viaeeacija Pavijan -skega; njej se je še kot mladi deklici prikazala bi. Devica Marija ter ji naročila, da naj ■Širi svitlinjico z njeno sliko ia vzdihom: O Marija brez madeža spočeta prosi za nas, ki se k tebi zatekamo. — Na binkoštno nedeljo 4. julija 1933 je proglasil svetnikom s V; oče bi.' Andreja Fournet, župnika na Francotkam (1752—1834), — Na ..praznik brezmadežnega spočetja 'Marijinega pa je bila proglasa* z največjim vtiifianjsm iA sijajem svetnica® bi.' Bemardka Sotibirous, Nfej kot ienano se je prikazala Brezmadežna Satt* v Lordu; pozneje pa je živela s,v. Bernardka do 1, 1879 v največji ponižnosti kot samostanska dekla v samostanu, — V nsdeljo 14. prosinca je podelil isto 4ast sv. oče hI. fvani Autidi T h (»ur« t (1765—1826); pred letošnjo Veliko nočjo sa .pa dosegli svetniško čast; bi. Mihaela Najsvetejšega .-saknuacntk (1®»--1865), M, Ludovika: de NJerilkc, vdova te Gras (1S91--1660)i dalje: bi. Pompilij Pirrotti, bi, Janez Bosko, čast blaženih pa1 sO dosegli že v tem letu trije
ki je danes na prvem mestu, bo takrat šele na šestem,
pr.«ds«duik londonskega deželnega sveta nima. prav nobene plače, dasi jc vsak dan po več ur zaposlen,
. da imajo. Združene dtžave Se vero« Amerik« 107.300 vojakov > ob morju in 137/OOft fa kopnem, Ganemini državni pravdnih (m .je pred nedavnim časom izrekel, da zna v Ame riki veliko večje število prebivalstva streljati, kot pa je vojaštva. {Mislil je pri tem bandite), da dečki tekači, tako zvani paži v londonskih hotelih dobijo v seziji samo sa napitnini okoli 71 funtov: 1700 Din na teden,
da. je angleški imperij tako. velik in obširen po vsem svetu, da na njem raste 216 vrat vina. Pred kratkim so jil poskuiaii ha vciiki vinski razstavi,
da so lansko leto angleške žene in dekleta kupile več kot trideset milijonov klobukov,
da na Nizozemskem ravno s t o let ai bilo nobene vojske (srečna država),
da so stavke v Ameriki lansko leto povzročile skoraj 40 milijonov dolarjev škode, da imajo na Angleškem 50.000 diplomiranih babia, e več kot dve tretjini jih je brezposelnih,	;
da j« bilo od leta STO po Kr. na vsem svetu 905 velikih vojn, V . 185 je bila zapletena Francija, Anglija v 176, Rusija 151 in Avstrija v 131 vojnah,
da morajo angleški državni poslanci mi vsak restavracijski račua plačati še 1 peni (1 Din 50 par), ki gre v pokojninski fond uslužbencev parlamenta,
»učenci iz Dražbe Jezusove to je; Rok Gon-
zatez, Alfonz Rodriguež in Jane* del Častili©, Vsi ti so junaki, ki so žrtvovali svoj? življenje v službi Boga in bližnjega in kot taki junaki, ki jih svet nikdar ne more vzgojiti. . ' '
ran, Hrast W*i, torof Kolom boleiifc
»nem povzetju 2»teki. 50Din. Poučno Knjižico 3t. 17 pošlje brezplačno »Fiton< dr.zo.z., Za«reb >-78. k.u. i.od Sp.br.ia, oj 8.vll ^
nTAtini" " »drarljenj« „lS8wlliri »aeh vrst Steklenica 20 Din v lekarnah. Po poštnem povzetju 2 »teki. 50 Din. Poučno knjižico;
Kaj ai nekateri dovoljujejo. Pred nedavnim časom je bil v Budimpešti na Ogrskem aretiran 23 letni brezposelni Ivan Englert, katerega so v»eh dobrot polni »boljši« ljudje grdo potegnili. Ko je namreč Englert šel po Elizabetioem mostu, je tam stala gruča dobra oblečenih »gospodov«, ki so se is dolgočasja prepirali, jeli voda pod mostom topla ali mrzla. Tedaj ie lačni in brezposelni Englert stopil k njim in jim reče, da če mu dajo 100 pragov, skoči r Donavo in jim pove, je li voda pod mostom topla ali mrzla. Gospodje so bili s tem prav zadovoljni in eden mu reče, da naj le skoči in'' za to bo dobil, ko pride iz vode, 100 peogov. SHa kola lomi. Fnglert, ki j« bil že dolgo brez za-služka. se nič ne pomiiija tvegati svoje življenje, samo da pride do denarja, da si kupi živeža. Skočil je v vodo in zopet srečno priplaval aa breg. Ko je pHšel na'most, ni bilo tam »gospodov«, pač pa ga tn čakal stražnik in ga prijet radi javnega pohuj-<utja. Morda so stražnika gospodje sami poklicali.
Zadnja Vtobiagiosova tKirodfiics. V Mooako-#«Mn v Nemčiji živi zadnja sarodaica prveg« ameriškega predsednika Geo. Wasbiagtooa, Marija bs-rooica Washington, ki jc tudi slavila 300 letnico rojstva svojega slavnega prednika.
Mfi&If oglasnik	
Vsak® drobna vrstica ali nje proatoi velja za enkrat Din 5. Naročniki »Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine alt prodajajo svoje pridelke ali Mžejo poslov oziroma obrtniki pomočnika* aH vajencev Ib narobe.	
Milili pmitrn v dobrem stanju in obsojano z Sitom, blizu Kamnika, prodam. -Vprašati pri Leopold Kertt£, Stoilce 85, p Jeiica.	fllilinfcl PBRltR(tl Išče službe. Gre tudi za hlapca v župnišče. Modlc Jsže, Gaberje 71, Brusnice.
	llhlfl Pridno in Požio-no za vsa kmečka dela na polju in pri živini lakot sprejmem. Dobrunja št 138. pošta Hrušica pri Ljubljani.
Beassn " »laganje NtEtirui kupuje »Produkta«, Tjrrševa cesta, Ljubljana.	
■■4lBa Vam majhen ™ ■ deflar dobra oblačila. A. P res ker. Sv. Petra cesta 14. gabi s »rtom prod? A-; Stajer; Vašo 16, Medvode.,	Uiti sisSiiik brez lastnega kapitala nudimo vsakomur, posebno na deželi. Dopise I znamko zi .'odgovor nasloviti na: Persion, Ljubljana: -poštni -predat 307.
laMas katartša n»- «flWS redite' izSreteii jabolčnik brez da pri-denete naravnega ja-bolčmka po navodilu . g. dr. Vošnjaka. Po navodila pišite. »Jnblusi, Pr. Renier, Podčetrtek.	
	lutko Sticjs, belo, gladko z rujavimi ušesi iščem. Najditelj dobi nagrado. - Jakob Dimnik, D. M. v Polju.
ScislBB ppidrlhi proda po najvišji dnevni ceni vsak kmetovalec, če jih oglašuje v malem oglasniku Do-nioljuha. — Za stalne naročnike polovična oglasna pristojbina. — Diii- 2-50 za vrstico.	Pihmlip njnti sprejme Alojzij Potočnik, Šmarje-Sap.
	rMtttii^&T Ijuhovt mali oglas, če ne z gotovim denarjem, pa kupca ti a knjižico da. -
hiata PodPisana Zupan Marija, poa. Jena iz 5	Podhoma 15, preklicujem in obžalujem,
da sem na občnem zboru mlekarsko zadruge v Podbomu dne 1. VII. 1934 očitala g. županu Janu Jakobu da je zakrivil, da je moj »in izgubil pravdo fn da bo vse fivljeirje revež, so rau sabvajjujom, Ba je odstopd od zasebne tožbe proti meni ter plačam stroske zasebne tožbo in za Vincencijevo kon-, ferenco v Radovljici znesek Din 100' -
Radovljica, dne 9. VII. 1934. Marije S!apa«.
Človeika noga »e j« spremenil«. Na starogrških klasičnih kipih opazujemo, da je na vsaki nogi drugi prst najdaljši, daljši od palca. Dandanašnji p« imajo navadno ljudje na nogi najdaljši palec. Nekaj časa so sodili, da so starogrški umetniki nalašč delali tako oblikovane noge, češ, da so lepše. Madjarski učenjak baron Feiervary pa je preiskaval okostja človeka iz "kamenite dobe, okostja Egipčanov, srednjeveških prebivalcev Južne Amerike itd. ter najel, da je v davnih časih na človeški nogi res bil najdaljši drugi prst. Zato so starogrški kiparji upodabljali tudi človeške no-| ge po naravi. Od tistih ' dob pa se je človeška ' noga spremenila.
Uspeh na smrtni postelji. James Fraser, uradni slikar avstralske vojske v svetovni vojni, i« pred kratkim umrl v aaivečji bedi v londonski bolnišnici. Tik pred smrtjo so ga bili razveselili a ' sporočilom, da je kr.'akademija v Londonu sprejela eno izmed njegovih del. ki ga bo uvrstila v svojo zbirko. Ko je Fraser pred nedavnim časom obolel, , je prosil nekega zdravnika, naj mu da vsaj takšna ' zdravila, da mu bo mogoče dovršiti sliko. Čim ie bila dovršena, pa so bile njegove moči pri kcaju in je odšel v bolnišnico. Zadnje čase ie živel zelo siromašno. Najemnine za delavnico ni plačal že | več mesecev. Plin in elektriko so mu bili ustavili, I kjer ni mogel plačati računa, iz p..-pore, ai so uiu jo dajali dobri ljudje, pa si ie kupil vsak dan pol litra mleka, ostanek je porabil zs platno in bane. Navzlic tej bedi je delal na svoji poslednji sliki tako dolgo, da jo j« dovršil. Ko so mu na smrtni postelii povedali, da je akademija sprejela njegovo sliko, j« rekel: To me veseli, a žal, je vie ž« prepozno
Jezuit — irtev kitjf«. Zopet novo ime, ki ga vpisujemo v dolgi seznam misijonarjev, ki so umrli kot žrtve svejega poklica: p. Barreau S. J. iz apost. vakariata Fiasarantsoa, na Madagaskarju. Bolezen ga je napadla, ko je nesel posladnj« olje nekemu bolniku v okolico. Kugi je podlegel neka j dni pozneje. P. Barreau i« misiionsril .4» .18 l«t in se odlikoval po skromnosti in izredni vjttt».jtso»ii ,in bil v vsej okolici tnan p« neizmernem zatajevanju. Njegovo zdravje j« bilo'rahlo, poaebno po zadnji operaciji mu j* ostala znatna b ifahnosl, ki,pa ga ni ovirala, da bi se sc bil popolnoma posvetil službi nlsijona, in nič ga si moglo zadržati od njegovih MttsijonskSi tečajev. Ko mu je, zdravnik »poročil, da inia kugo in da j« vsaka ,n»da, da bi s« rešil, zaman, mu je junaški vernik -spokojno odgovorih T« je dobeor. Umrl j« kakor bi bil zmagal, veselo, brez besede, ki bi dala »iuiiti njegovo telesno bolečino.	•	i
NafViSje odlikovanj*. Poročajo iz Italije, da ko »b se nedavno vršile v Rimu velike svečanosti ustanovitve italijanskega letalstva, j« Mussolini n*j-hrabrejše častnike odlikoval s tem, da j« vsakega izmed najhrabrejših poljubil.
V vsako hišo »Domoljuba«?
DOBRO ČTIVO
Radio je danes največja pridobitev mod«, nc tehnike našegu stoletja. Poslužujejo se privatniki, šole v učne svrhe, politika v |,rg.
Ji
pagandne namene; vsi pa v največje zadovon stvo. Vsak radioamater, ki želi dobiti kot J četnik potrebne nauke o elektriki in radioteh iiiki, bo vzel v roke najboljšo slovensko knjin n a tem polju: Kadio, katero je spisal p(i l.eop. Andree. Knjižica ima 241 strani ia au slik med besedilom, ki ponazorujejo postati, na poglavja te knjige. Cena nevezani knjigi ji Din 20, kartonirani Din 25, v platno vezani D« 50. Knjiga ima namen vzbuditi zanimanje u radio, podati osnovne pojme, da radioamater i lahko zasleduje strokovno literaturo, popisuj« 1 delovanje enostavnih aparatov ter razloži k«, ko se Sestavljajo. Tudi »Šolski radio« se je ob. nesel nepričakovano ugodno, postal je najmj. •fernejše učilo sodobnosti. Vsaka učiteljske knjižnica bi morala imeti to za učiteljstvo »»in« knjižico. Založila jo je Jugoslovanska knjižit, na v Ljubljani.	- j
DOE&NIKII
Pristopajte h geapedsrtki (»dragi
v itaMjaai, namrskn« cesi« um, u
Vara uspešna psnssg« »roditi Vaše dslgsve, patri-daje aajeeaejn pri vseh Vailh upnikih i« prt oblaitvih.
Katetaat urs.nje rte aadeve p® afSSfel I Ifllittl KBBC90V ia p«»r*dnj. glede neiaifk Ril «©«£©¥.
Ne tHHUHe tet * prtttepMii
Pavel, ki je bil stalen odjemalec pri nekti trafikantu, je nekega dne tega prosil za 101 dinarjev posojila, češ, da mu jih čez dva bii-sec-a vrne. Trafikant se ni hotel zameriti uU Zvestemu odjemalcu in mu dal metulja, rekof: »Toda, kakšno zagotovilo pa imate, <lt bualt T dveh mesecih v položaju denar vrniti?« -»To bo kuj lahko, ker ves ta čos nc bom kadil,« se je odrezal Pavel.
Zahtevajte povsod prvovrstno
pSenično
moko
znamke »UNION« Stari Sivac komisijska zalogi Ljubljana, Jauežičev« 13. — Zahtevajte ponudbi
. . _____pogojem l>i M
vzela moškega, ki bi mi lagal.« — »Torej hočd
O ti moški. — ,Pod nobeni ii
ostali stara devica.«
Varčnost. — Mož: 500 Din za prstan? Ne, tega ti pa re* ne kiipiui.'« — Žena: »Toda » misli, inožjčck. koliko bom prihranila pri rok«-vicalif«
i".Si"* revmatiznia, protlna
«»>«1«oi« Ppudib in sklepih, otekli udje, ukrivljene roko in noge, trganje,
U^ taEf^V? r"?ih.deJ'h 'f'6""- P® tudi 9'abottl oči so čeaio po.ledicaTevmatisffla la bo^v kosteh katere ja treba odpraviti, ker se aicer bolečine Se alopnjujejo.
]as Vam nudim
»dravilno pijačo, ki razkraja sečno kislino, po-speSuje izmeno snovi in izločevanje torej na takozvano univerzalno ali lajno zdravilo, temveč izdelek, ki ga mati narava sama nudi »a blagor
bolnega človeštva, DAM VSAKOMUR BREZPLAČNO P08KU8NJ0.
za«toni n lrankot4o^kn«„tbi1.i^rte ll m°xiih v v8eh driavah obstoječih skladišč povsem Mivo," "ga sr^sC f„	8	faIPraV0-	»« biste uvarlli o neškod-
'	r,^,. ' nle£o em n8g!sm	~ PoKtno zbiralno mesto:
ftoaosi mmim, berlim, ^slmeesdorf,
Braehsalergtrasss Nr. S, Abž, 284.
Izdafatelf; Dt. Gregodj Pečjak
Urednik. Joža Količek
Za Jugoslovansko tiskarno i Karal tti